714
SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH    ške države, gledanih s stališča dogajanj in
IN TUJIH REVIJAH                              priprav v Franciji in Švici v zadnjem letu
prve svetovne vojne. Stranka, revolucija
V osmi številki praškega časopisa Lite-    in dandanašnji je naslov prispevka, v ka-
rarni mesičnik je v uvodu objavljen sklop    terem Jaroslav Matejka opisuje prehoje-
prispevkov ob sedemdesetletnici češko-    no pot češkoslovaške komunistične parti-
slovaške republike z naslovom Domovi-    je. Jifri Kotalik piše o češki umetnosti
na našega življenja. V njem Milan Bla-    v dvajsetih letih in  njeni  povezanosti
hynka piše o češki književnosti v prvi    z razvojem. Vaclav Holzknecht piše o če-
republiki. JosefHotmar piše v prispevku    ški  glasbi  ob  njeni  sedemdesetletnici,
z naslovom Postanek na poti k samostoj-    V nadaljevanju objavlja Vera Adlova no-
nosti o zametkih oblikovanja češkoslova-    velo z naslovom Safari style. Helena Po-
715
lakova pa je napisala esej z naslovom Vplivna    četverica    slovenske   poezije.
V   njem označuje ustvarjalnost Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Janeza Menarta in Kajetana Kovica ter med drugim piše: »Kdo je leta 1953, ko je v Ljubljani izšla knjižica, imenovana Pesmi štirih, mogel z gotovostjo predvideti nadaljnji razvoj mlade četverice. Kdo je takrat slutil, da bo sleherni izmed debitantov postal izrazita osebnost slovenske poezije in kulturnega življenja? ... Vsak iz začetne četverice je danes na vrhuncu ustvarjalnega razvoja in priznana osebnost slovenskega književnega dogajanja. Njihova poezija je bila pri nas predstavljena samo v delih, nekoliko zgledov pa sta prinesla cvetnik Nove zvezde nad Triglavom (1983) in časopis Svetova literatura,« piše med drugim Helena Polakova v praškem Literarnem mesičnfku.
*
V dvojni številki (9-10) skopske So-vremenosti piše Manol Pandevski o makedonskem osvobodilnem gibanju med letom 1903 in 1918, pri čemer obravnava razvojne faze, notranje spopade, politične  skupine  in  pojavne  oblike  vstaje.
V  rubriki Književni svetovi predstavlja Meto Jovanovski Marka Kravosa, ki je skupaj s pesnikom prevedel tudi nekaj njegove poezije. V krajšem eseju je Meto Jovanovski med drugim zapisal: »Poezija Marka Kravosa je sporočevalna in se jo bere na isti način, ki se nadaljuje s sleherno pesmijo, pa tudi ki izziva k vračanju k prebranim pesmim. To ni zato, ker bi bile »lahkotne«. Nasprotno, Marko Kra-vos je predvsem pesnik izrazite pristnosti, katere lastnosti so v spektru slovenske poezije po svoje značilne. Kravos se v svojem pesniškem izražanju upira z logiko vsakdanjega ter pri tem razgrajuje jezik zato, da bi vzpostavil lasten pesniški jezik. Tako tke podbesedilo izpovedovanja, ali pa v pesmi gradi smisel, ki ga dojemamo kot sporočilo in ki se uleže ter traja v nas. Vsakdanjost razkriva s svojo ironičnostjo, tako da ta postaja še eno
Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah
pesnikovo sredstvo v razslojevanju poti k pesniški resnici,« piše med drugim Meto Jovanovski. Tome Arsovski piše o Aleksiju Pregarcu, poeziji, mitu in resničnosti. Prevedel je tudi nekaj Pregarče-vih pesmi ter prispeval o njem krajši esej, v katerem med drugim piše: »Pregarc je tudi sam skusil grenko skorjo kruha pod surovim »spovednikom« tovarniškega preddelavca, toda njegove pesmi niso podlegle vplivu proslavljenih delavskih pesnikov, kot so Sandor Petofi, Maja-kovski, Vapcarov in Smirnenski, Abra-ševič in drugi. Njegov raison d'etre mu je pripomogel, da je našel lastno pot in glas ter se opiral predvsem na lasten intelektualen občutek in posluh za ustvarjalno vgrajevanje v sodobne tokove evropske in jugoslovanske poetike zadnjih desetletij našega vznemirljivega in protislovnega dvajsetega stoletja,« je zapisal med drugim Tome Arsovski v Sovremenosti.
V četrti številki beograjske Književnosti je Josip Osti prevedel Venu Tauferju nekaj njegove poezije. Janko Kos nadaljuje s svojimi razpravami o postmoder-nizmu; v tokratnem prispevku, ki mu ga je prevedla Miljenka Vitezovič, se ukvarja s koncem modernizma. Ivan Aralica je napisal novelo z naslovom Hudič in njegov slikar.
*
V  dvojni številki (3-4) sarajevskega Izraza je objavljen esej Nika Grafenauer-ja z naslovom Negativni total Srečka Kosovela; v eseju, ki ga je prevedel Josip Osti, navezuje izvor te pesmi na Kosovelovo razumevanje motiva Lepe Vide. O povestih Rista Trifkoviča piše Branko Stojanovič, Risto Trifkovič pa piše o stalnicah in nespoznavnostih Jekničeve poezije ali vabilu h globljemu prebiranju, kakor je naslovil svojo oceno pesniške zbirke z naslovom Stud, ki jo je objavil Dragoljub Jeknič.
*
716
A. A.
V dvojni številki (5-6) puljskega časopisa Istra objavlja Matjaž Potrč esej z naslovom Naturalizirana estetska teorija. Matjaž Potrč v svojem prispevku, ki ga je prevedel Goran Filipi, utemeljuje, da estetsko teorijo določa obstoj dveh estetik. Časopis poroča tudi o odprtju razstav v kulturnem centru Glasbene zveze Glasbene mladine Grožnjan, ki se ga je udeležil tudi Ciril Zlobec. Sicer pa je v Istri natisnjenih več prispevkov na temo Pisava in podoba, ki so bili predstavljeni na posvetovanju v okviru dvajsetletnice Ca-kavskega sabora.
V dvojni številki zagrebške Republike (11-12) se oglaša Aleš Debeljak s predavanjem za vstop v ameriško metafikcijo Književnost in vseučiliški slog. Esej je prevedel Boris Gregorič. V svoji običajni glasbeni kroniki poroča Nedjeljko Fabrio med drugim tudi o splitski postavitvi opere Sergeja Prokofjeva Zaljubljen v tri oranže in to tudi vzporeja s spoznanji, ki jih je zagrebškemu občinstvu v februarju leta 1928 ponudilo gostovanje ljubljanske Opere, ko je izvedla to delo. Sicer pa Nedjeljko Fabrio objavlja še poglavje z naslovom Srečno novo leto 1920! iz svojega romana Berenikini lasje.
V 2. številki novosadskega Letopisa Matice srpske se oglaša Dane Zaje s pesnitvijo, ki mu jo je prevedel Špiro Matije-vič. Novelo z naslovom Veliki stric je prispeval Milenko Fundurulja. V oceni z naslovom Vrnitev Poljanskega piše Zi-van Živkovič o pesmih slikarja in književnika Branka V. Poljanskega, ki so v uredništvu in s spremno besedo Aleksandra Petrova v Gornjem Milanovcu izšle z naslovi Panika pod soncem, Pokonci in Rdeči petelin.
V tretji številki novosadskega Letopisa
Matice srpske objavlja Vasilije Radikič novelo z naslovom Pojav letečega krožnika nad Olovcem na Majevici. Vesna Bje-logrlič Galsworthy je svoj prispevek, v katerem komentira nekaj knjig o feminističnem gibanju in razumevanju sveta, naslovila Feminizem in psihoanaliza: o rebru, ki se je uprlo. V ta sklop sestavkov sodi tudi razprava Radomana Kordi-ča Prevrat in kodifikacija uživanja, ki tudi s psihoanalitičnega vidika primerja dela Markiza de Sada Filozofija v budo-arju, Justine ali nezgode kreposti in 120 dni Sodome.
*
V 7. številki skopskih Razgledov piše Ivan Ivanovski o dramskih delih Rista Krleta, uprizorjenih v poklicnih makedonskih gledališčih. Prispevek je napisan ob petdesetletnici praizvedbe Krletovega dela Denar ubija. Sveta Lukič piše o Mi-loradu Paviču, srbski kulturi in svetu. Zlatko Teodosievski piše o fantastiki in znanstveni fantastiki v slikarstvu. V rubriki o teoriji prevajanja piše Lidija Ar-sova Nikolič o lingvistični koncepciji te teorije, pri čemer se posebej ustavlja ob enakovrednosti prevoda in oblikovni ustreznosti.
Prva številka stuttgartskega glasila Zeitschrift fiir Kulturaustausch je posvečena sodobni književnosti nemškega izraza, ki nastaja v Združenih državah Amerike. S skupnim naslovom Torej je moja domovina to, kar pišem objavlja prispevke več nemško pišočih ameriških književnikov. O prispevku priseljenih avstrijskih pisateljev ameriški literaturi piše Mirni Grossberg, Peter Beicken pa objavlja krajšo pripoved z naslovom Jezus v Ameriki. S krajšo pripovedjo Angel v toyoti se med drugimi oglaša tudi lise Pracht Fitzell.
A. A.