'.O LETO I LENART, 30. DECEMBRA 1961 ŠTEV. 10 Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Ste-tanec — Uredništvo Lenart, P* iska c. 3, tel. 32 — Izhaja at mesečno — Posamezna ka 20 din, četrtletna na-la 60» polletna 120 in ce-240 din — Letna na-za inozemstvo 500 din. čila sprejema Uprava .iii novic, Lenart, Ptuj-.a c. 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis. — Tiska Pomurska tiskarna v Murski Soboti. MLADINSKA KONFERENCA OBČINE LENART Preteklo nedeljo je imela mladina občine Lenart letno konferenco. Konference so se noleg delei^tov iz posameznih aktivov v občini ideležili tudi član OK ZKS Maribor tov. Ivan Krajnčič, predstavni- zornosti aktivom Ljudske mladine na šolah. Prav lam bi moralo biti osnovno torišče dela 7. mladino. Člani LMS, ki so zapustili osnovno šolo se lahko uspešno vključijo v delo vaške mladine. Delovno predsedstvo obč ki OK LMS sekretar Obč. K ZKS tov. Vinko Plevnik, predsednik Obč.' odbora SZDL tov. Franjo Muršec ter predstavniki političnih in družbenih organizacij v občini Lenart. Izčrpen pregled dela je podal predsednik Obč. K LMS tov. Franjo Šuman. Iz njegovega poročila je razvidno, da je bilo delo mladine v preteklem letu zelo plodno in vsebinsko bogato. Mladina se uveljavlja na vseh področjih javnega življenja. Zelo razveseljivo je dejstvo, da sodeluje tudi v delavskih svetih, šolskih odborih — skartka v vseh organih delavskega in družbenega samoupravljanja. Še vedno pa je premalo mladih ljudi v svetih Obč. LO in v Obč. K ZKS. Tov Suman je ugotovil, da se je dosedaj polagalo premalo* po- inske koti'erence mladine V glavnem se delo mladine v le-narški občini odraža v kuiturno-prosvetnih in športnih dejavnostih. Mladina je organizirala več prhe litev krajevnega in občinskega značaja. Mladina iz Lenarške občine je dosegla zavidljive uspehe dela na šporetnem področju. Tu ve-I i a omeniti TVD Partizan Lenart, ki je v pretekli sezoni dosegel v ikrajnem in zveznem merilu len-športne uspehe. Mladina je sodelovala na lokalnih delovnih akci-iah c> mladincev in mladink pa se i" udeležilo zvezne delovne, akcije v Srbiji. V družabnem življenja je mladina dosegla vidne uspehe, 7a-• Čela je ustanavljali oziroma urejati klubske prostore. Dosedaj imajo urejene klube v Lenartu, Benediktu in Gradišču v kratkem pa bodo odprli klub tudi na Cerkvc- njaku. V klubih je obiskovalcem na razpolago dnevno časopisje, revije poslušanje radia in glazbe s plošč ter gledanje televizije. Mladina se aktivno vključuje v prosvetna društva in sekcije, gasilska društva, strelske družine itd. Pač pa je bilo v preteklem obdobju premalo politično-ideološkega dela, kar je nedvomno posledica pomanjkanja finančnih sredstev pri Obč. K, ki bi lahko občasno organizirali seminarje za vodstva aktivov. Zato se bo moralo v bodoče polagati več pozornosti tudi finančnemu stanju mladinske organizacije v '.'bči.ni, i/erpn mu poročilu je sledila plodna debata, ki je odkrila vrsto neuspehov, težav pa tudi uspehov s Katerimi se srečujejo posamezni aktivi. Prinašamo vam nekaj misli, ki so jih i/.nesli delegati posameznih aktivov: Tov. Metka P i b e r 1 iz aktiva Benedikt je povedala, da je mladina v Benediktu skupaj s prosvetnim društvom uredila klub, ki je zaživel popolno klubsko življenje. Tov. Rozina R o j s iz Lo-kavca je po vda rila, da je pri njih največja ovira fluktuacija članov in pomanjkanje finančnih sredstev. Delegat iz Cerkven juka tov. M e n e i n g e r je povedal, da je (Nadaljevanje na 5 strani) DOMA IN PO SVETU BEOGRAD: Sestal se je tretji plenum CK ZKJ ter sprejel važne sklepe o nadaljni idejno politični in organizacijski krepitvi Zveze komunistov. BONN: V bavarski skupščini so nemški poslanci napadli jugoslovanskega konzula Grabovca zaradi njegovega sodelovanja v NOB. Naša vlada je Grabovca odpoklica-la, ker ni imel več možnosti vršiti svoj posel. BEOGRAD: Že januarja bo predlog nove ustave dan v široko razpravo. BOMBAY: Portugalske vojaške enote so iz kolonije Goe vdrle na indijsko ozemlje. K a1 1 NGA. Combijc.s -.tU napadle enote Združenih narodov v Katangi. TIRANA: Sovjetska zveza je od-poklicala svoje diplomatsko osebje iz Albanije. Isto je storila Albanija s svojimi diplomati v Moskvi. STOKCHOLOM: Ivu Andriču, jugoslovanskemu pisatelju, so slavnostno podelili letošnjo Nobelovo nagrado za književnost. MOSKVA: Končal se je peti kongres Svetovne sindikalne federacije. Kongresa se je udeležila tudi jugoslovanska delegacija. JERUZALEM: Izraelsko vrhovno sodišče je obsodilo na smrt nacističnega zločinca Eichmana. Eich-man se je proti kazni pritožil. Jfgjifc , ,. j I '.f^t OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LENART ISKRENO ČESTITA [ VSEM OBČANOM in vsemu delovnemu ljudstvu uspešno Novo leto i 1962. \ Čestitki se pridružujejo Občinski komite ZKS, Občinski odbor j SZDL, Občinski sindikalni svet. Občinski komite LMS ih ostale ob- j činske organizacije. • Delegati iz Gmdišča sli :ni pred konferenco 4817612919004 RAZŠIRJENA SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL Analiza zdravstva in socialnega varstva Na razširjeni seji Občinskega odbora SZDL Lenart, ki je bila v prvi pn'ovici decembra in so se je udeležili poleg članov Občinskega odbora SZDL predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij SZDL, predstavniki upravnih organov občine in zdravstveni delavci iso vsestransko osvetlili problem; in naloge zdravstva in socialnega varstva. Uvodni referat je imel sekretar Občinskega odbora SZDL Tone Štefanec. Po referatu se je razvila živahna razprava, ki je postavila v pravo luč še nekatera premalo pojasnjena vprašanja. Objavljamo nekaj povzetkov iz referata. ZDRAVSTVENE POSTAJE V CERKVENJAKU, ZG. SČAVNICI IN SELCI NAJ SLUŽIJO SVOJEMU NAMENU Na območju občine imamo Zdravstveni dom in Zdravstveno postajo. Splošna ambulanta v Lenartu, ki že dve leti celodnevno ordinira in Zdravstvena postaja v Gradišču sta z delom obremenjeni. Pred leti so delovale Zdravstvene postaje še v Zg. Sčavnici in Cerkvenjaku, vendar so jih zaprli 1957 leia . aradi pomanjkanja zdravstvenega kadra. (Imeli smo samo odpreti Zdarstvene postaje v Zg. Sčavnici in Cerkvenjaku ter na novo začeti z delom v Zdravstveni postaji Selce. Temu v prid govori tudi dejstvo, ki ga v naši praksi premalo upoštevamo, da je potrebno zdravstvene ustanove približati ljudem, četudi gre pri tem za morebitne večje stroške. Nemoremo namreč pričakovati, da bo nekdo iz Cerkvenjaka, ki je oddaljen mimogrede rečeno dobrih 10 km zares v vsakem primeru obiskal Zdravstveni dom v Lenartu, posebej še če upoštevamo, da so najbolj oddaljene vasi iz središča Cerkvenjaka tudi po 2 uri. Morda je še bolj pereče stanje v Zg. Sčavnici, kjer daleč naokrog ni zdravnika. In nenavsezadnje je bilo poudarjeno da je potrebno obstoječe prostore izkoristiti in menimo, da je najbolj prav, če se čimprej odprejo zdravstvene postaje. ŠOLSKE IN SPORTSKE AMBULANTE ŽIVOTARIJO Letos je bilo v šolski ambulanti le okrog 300 pregledov šolarjev, medtem, ko so bili pregledi športnikov )e trikrat ob večjih športnih prireditvah. Stroške za šolsko in športno ambulanto naj bi nosil Občinski ljudski odbor, ki pa je Odborniki Občinskega ljudskega odbora med zasedanjem enega zdravnika), premalega števila pacientov in ker je nastal finančni primankljaj. Od leta 1959 sta pri Lenartu zaposlena dva zdravnika splošne prakse, medtem ko je eden zaposlen v Zdravstveni postaji Gradišče. Letos je namreč Zdravstveni dom Lenart deloma z lastnimi, večji del pa s sredstvi Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Mariboru in občine Lenart, adaptiral večjo zgradbo v Gradišču, kjer je sedaj Zdravstvena postaja. Z zakonom o socialnem zavarovanju kmečkih proizvajalcev se je število pacientov dvignilo in vse kaže, da Zdravstveni dom v Lenartu in Zdravstvena postaja v Gradišču nebosta sami zmogli vsega dela. Povečano število pacientov govori zato, da je potrebno ponovno žal letos v te namene določil pičla sredstva, čeprav je to preventivna dejavnost in bi morala biti temu posvečena vsa skrb. V referatu je bilo poudarjeno, da mora naša družba, zlasti pa tudi organizacija Socialistične zveze biti v polni meri zainteresirana zato, da se bodo naše zdravstvene ustanove intenzivno ukvarjale tudi s preventivno dejavnostjo zlasti v zvezi s šolsko mladino. Zagotoviti moramo rast zdravega mladega rodu in pri tem morajo sodelovati vsi činitelji od zdravstvenih ustanov, Ljudskega odbora do družbenih organizacij. IMAMO DOBRO OPREMLJENO ZOBNO AMBULANTO BREZ STALNEGA ZOBOZDRAVNIKA V zadnji letih so opremili zobno ambulanto pri Lenartu, vendar je glavni problem v kadru. Vse od 1959 leta se kader izredno hitro menja in trenutno opravlja zobozdravstveno službo honorarna moč. Od 1.400 pacientov v prvem polletju letos je odpadlo na socialne zavarovance 287o, svojce socialnih zavarovancev 42J/o, na šolsko mladino 9%, na kmetijske zavarovance 15°/o in 6% na ostale zavarovance. Kmečki zavarovanci se zobozdravstvenih uslug v manjši meri poslužujejo, saj je le 15!l/o teh koristilo te usluge, čeprav predstavljajo v primerjavi z ostalimi zavarovanci večino. Delno je vzrok, ker morajo nekaj tudi sami prispevati, še več pa dejstvo, da imamo samo eno zobozdravstveno ambulanto, ki nikakor nezmore vsega dela. Prebivalci Cerkvenjaka se že nekaj časa potegujejo za "zobno ambulanto v njihovem kraju. Prostore imajo, pa tudi zobozdravnike so pripravljeni preskrbeti. Seveda bi ta moral biti vezan na Zdravstveni dom Lenart in nagrajen po njihovem pravilniku. (Baje se temu izmikal V začetku letošnjega leta so začeli s sistematičnimi pregledi zob šolskih otrok, vendar so s fn delom prennhali po naročilu Občinskega ljudskega odbora, ker je zmanjkalo denarji. Zdravljenju zob šolske mladine bi vsekakor morali posvetiti večjo skrb, saj bodo stroški kesneje pri odraslih še večji. TUBERKULOZA ŠE VEDNO NAD OKRAJNIM IN REPUBLIŠKIM POVPREČJEM Tuberkuloza še vedno predstavlja med vsemi boleznimi v naši občini prvenstven problem. Število obolelih je še vedno nad okrajnim in republiškim povprečjem. Trenutno stanje je izredno porazno in zaskrbljujoče. V evidenci se vodi 334 primerov aktivne in izven-pljučne TBC in 822 primerov primarne TBC. Dispanzer ima velike težave z bolniki, ki se izmikajo zdravljenju, ne jemljejo zdravil, nekateri že po dveh mesecih zdravljenja v bolnišnici pobegnejo, medtem, ko morajo druge zaradi disciplinskih prestopokov odpustiti. Precej je takih, ki doma pijan-čujejo, namesto da bi se zdravili. Patronažna sestra Protituberkulo-znega dispanzerja je opravila letos povprečno 3 preglede enega bolnika na domu. Dispanzer ordi"i~a letos dvakrat tedensko in išče dnevno zdravniško pomoč 50 do 60 pacientov, od teh je polovica bolnih na tuberkulozi. V referatu je bilo nadalje nakazanih nekaj konkretnih predlogov glede borbe proti TBC. V tej zvezi je bilo rečeno, da bi bilo umestno pri svetu za zdravstvo ustanoviti posebno telo, ki naj bi se izključno ukvarjalo s problemi tuberkuloze. Posebno mesto v tej borbi je bilo določeno tudi organizacijam RK in SZDL. ki naj bi se zavzele za sistematično prosvetljevanje ljudi v tej smeri. Tudi Delavska univerza bi morala prispevati svoj delež gri izobraževanju ljudi in bi naj pripravila kompleks predavanj za najširši krog kmečkega prebival- stva opremljenih z ustreznimi filmi. Iznešen je bil tudi predlog, da Teden borbe proti TBC razširili glede na specifične potrebe v Mesec borbe proti TBC, v katerem bi se naj po vnaprej pripravljenem programu angažirale zdravstvene ustanove, oblastni organi in politične organizacije v borbi proti aBC. SAMO 39°/o ŽENA RODI V BOLNIŠNICI Podatki kažejo, da je bilo na primer letos od 194 porodov le 76 v bolnišnici ali 39% vseh porodov. Pri prosvetljevanju žena — nosečnic igrajo važno vlogo tudi posvetovalnice za matere in otroka, ki so v vseh krajevnih središčih enkrat mesečno odprte, razen v Lenartu, kjer je tedenska ordinacija. Glavne bolezni, ki se pojavlja-jo pri dojenčkih so v zadnjih leti. rahitis in prebavne motnje kot posledica nepravilne nege in prehrane. V zadnjih letih je sicer obolelost na rahitisu padla od 80 na 40 7o, vendar še ta številka ne zadovoljuje. Problem, ki ga kaže poudariti je, da pride večina nosečnic na zdravniški pregled v posvetovalnico šele v 7. ali 8. mesecu nosečnosti, zato se pojavljalo nekatere komplikacije, ki še ne dajo več popraviti. SOCIALNE PODPORE IN PROBLEMI MLADOLETNIKOV V občini je 180 socialnih podpi-rancev, katerim se mesečno izplača 485.000.— din podpore ali 2.560 din na enega podpiranca. V nadaljevanju referata ie bilo rečeno, da naj bi Ljudski odbor izvršil takojšnjo revizijo vseh socialnih podpor, ker so v mnogih primerih izredno nizke. Poleg tega pa bi r-naj pristojnost določanja višin, podpore prenesla na krajevne odbore, dokler ne pride do ustanovitve krajevnih skupnosti. Največji problem predstavljajo socialni podpi ranči, starčki in starke, ki nimajo svojcev in živijo pri tujih družinah, kjer ni malo primerov, da spijo v hlevih in tudi sicer živijo v skrajno neurejenem okolju. Precej jih denar razmetava tudi za alkohol. Iz neurejenih družinskih razmer izvira mladinsko prestop-ništvo. V naši občini je med prestopki mladoletnikov najpogosteje prisvajanje tuje imovine. Zanimiva je ugotovitev, da je 9CP/o mlado letnih prestopnikov iz neurejenih družin. TUDI PREVŽITKARJI IN REJENCI PREDSTAVLJAJO PRECEJŠEN PROBLEM Poseben problem predstavljajo prevžitkarji, ki so izročili posestva otrokom, kateri jih v mnogih primerih ne spoštujejo, niti jim nudijo to, kar je s pogodbo določeno. Večkrat se zgodi, da morajo starši iskati zadoščenje na sodišču Verjetno bo kazalo razmišljati o takem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, ki bo zagotovljalo tudi (Nadaljevanje na 4 strani) POVZETKI S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS Več stalne pomoči MLADINI Na zadnji seji Občinskega komiteja ZKS v Lenartu so razpravljali o sodobni mladinski problematiki. Posvetovanja so se udeležili tudi prosvetni delavci, ki so zadolženi za delo mladine na osnovnih šolah. Razprava je pokazala, da se posveča premalo pozornosti osnovnošolski mladini, kjer bi moralo biti osnovno turišče dela z mladimi. Mladina, ki je končala osnovno šolo, se mora uspešno vključiti v vaške aktive LMS. S tem bomo dosegli tudi potrebno množičnost, saj je v občini Lenart orgniziranih le 38°/o vse mladine. Prav zaradi tega delo mladinskih aktivov ni bilo kakovostno in vsebinsko bogato. Seveda pa ni dovolj množičnost. Mladini je treba nuditi tudi pomoč, le potem lahko od nje pričakujemo lepe sadove dela. To pa se žal povsod ne dogaja. Posebno mladinski aktivi na podeželju, ki so oddaljeni od občinskih središč so večkrat prepuščeni samemu sebi. Delajo in živijo kot »samo-rastniki«, ki niso deležni pomoči niti s strani višjih mladinskih forumov, niti s strani krajevnih političnih organizacij. S tem, da ob in-ski in mogoče celo okrajni mladinski komite pošiljajo le okrožnice in obvestila, ne pomagajo dosti delu mladine. Vse premalo se nudi pomoči, kako reševati konkretno problematiko n. pr. o zaposleva-nju delavske in kmečke mladine itd. Redko se zgodi, da pride na sestanek vaškega aktiva funkcionar okrajnega komiteja, ki bi se lahko seznanil s problemi, ki tarejo mladino. Pa tudi krajevne politične organizacije ne nudijo mladini pomoči. Člani ZK bi morali biti mentorji mladi generaciji, da bi v njej dali čimveč življenske sile in delovnega elana, da bi se lažje opredelili za progresivne težnje v gospodarskem napredku komune. Glede na hiter družbeni razvoi je potrebno, da se mladino stalno b:>lj priteguje v družbeno življenje. Biti nam mora jasno in razumljivo, da brez udeležbe mladine ni mogoče ustvarjati večjih podvigov v novem gospodarskem in družbenem življenju. V sadanjem obdobju samoodlo-čanja v industrijski in kmetijski proizvodnji postavlja prav mladega človeka v tak položaj, da lahko samo odloča in daje svoje predloge v vseh organih družbenega življenja. Žal pa vsepovsod gledajo na mlade ljudi tako. Še se pojavlja, da gledajo na mladino zviška, in ji ne dajejo, ki ji pripadajo. Mladina mora biti enakovreden sodelavec svojih starejših tovarišev. Zgodi se, da mladi ljudje gledajo na stvari mnogo bolj napredno, kot njihovi starejši tovariši. Mladino se vse premalo priteguje k obravnavanju družbenih problemov. Še vedno je premalo mladih ljudi v delavskih svetih, šolskih odborih in drugih organih družbene samouprave, kjer bi lahko zagovarjali stališča mladih ljudi. Vse organizacije v krajih se morajo povezati z vodstvi mladine in skupno z njimi razpravljati o problemih, ki tarejo mladino. Sindikalni svet naj bi od časa do časa skliceval sestanke mladih proizvajalcev s področja kmetijstva in industrije. Doseči je potrebno, da se bo mladina vsestransko afirmirala v sodobnem družbenem življenju. Kakor vsako leto se tudi letos v vseh krajih, zlasti pa na Šolah pripravljajo na praznovanje Novoletne jelke in prihod Dedka Mraza. Ta praznik naših najmlajših bodo počastili z vrsto kulturnih prireditev in s kolektivnim obdarovanjem pionirskih odredov. Letošnje slavja bo tembolj pomembno zaradi 20 letnice vstaje in Jugo slovenskih pionirskih iger, v katerih so tudi naši pionirji dosegli zavidljiva uspehe. Na sliki: Dedek mraz na pohodu — pravkar je prispel v Lenart Šolstvo, prosveta in kultura na plenumu obč. odbora SZDL Lenart V ponedeljek 18. decembra se je sestal občinski odbor SZDL Lenart ter številni gostje ter obravnaval izredno važno področje družbenega življenja: šolstvo, prosveto in kulturo v občini. Seja je bila skrbno pripravljena, saj so vsi udeleženci dobili predhodno v roke material, iz katerega povzemamo nekatere važnejše ugotovitve. Osem šol, kolikor jih je na področju občine, v celoti izvršuje naloge na področju vzgoje in izobrazbe. Vendar se v notranjem življenju šol kažejo nekatere hibe, ki jih bo kazalo čimprej odstraniti. Tako je plenum ugotovil, da je še vse premajhna povezava z gospodarskimi, sindikalnimi in drugimi organizacijami v 'okolišu šol ter se šole nanje spomnijo običaino le, kadar potrebujejo materialno pomoč. Pravtako tudi šolske in razredne skuDnosti še niso v polni meri zaživele ter ponekod še ne najdejo vsebine dela. Svobodne aktivnosti otrok, v katerih naj bi našli učenci dopolnilno interesno področje, še niso našle odziva pri starših in ostalih državljanih ter jih vodijo v glavnem še vedno prosvetni delavci sami. Vse navedene hibe pa bo mogoče odstraniti le, če bodo šolam priskočili na pomoč vsi oni faktorji, ki v kraju odgovarjajo za družbeni razvoj. Posebej je treba omeniti važno in čedalje močnejšo vlogo šolskih odborov, ki z novimi zakoni dobivajo vse močnejši vpliv na življenje in delo šole. Opažamo pa, da so posamezni člani premalo aktivni, zato ne bi škodilo, če bi Delavska univerza pripravila vrsto seminarjev, na katerih bi člane šolskih odborov seznanila z vsemi dolžnostmi in pravicami. Število učiteljstva sicer narašča, zato pa istočasno narašča tudi število prosvetnih delavcev brez zadostne strokovne izobrazbe. Dokajšnjo pomoč pri izpopolnjevanju učiteljstva nudi hospitacijska šola pri Lenartu, deloma pa tudi okrajni Zavod za prosvetno pedagoško službo. Izredno živahno je bilo obravnavano vprašanje finansira-nja šol. Kljub temu, da se sredstva za šole iz leta v leto zvišujejo, je materialno stanje šol še vedno pereče. Računati bo treba s tem. da bodo šole prešle na novo finansi-ranje že v prihodnjem letu f-e-mer se javlja že sedaj vrsta problemov, ki jih bo lahko rešila le z vsestransko pomočjo družbenih organizacij. Mnogo je bilo govora tudi o dodatnih urah, ki naj bi jih predpisal svet za šolstvo ljudskega odbora. Mnenja o vsebini ter ur so bila dokaj pisana, nazadnje pa je prevladalo mišljenje, da naj se v dodatnih urah obravnava snov, ki je učencem potrebna glede na prilike in poeroie, v kater'*1 i->n<-)n veli. Vsekakor bodo imeli močan vniiv na izbiro snovi tudi starši, s katerimi imajo šole riok-ii dob^e stike, ki se ne omeiuieio le na roditeljske sestanke, temveč tudi na obiske učiteljev na domu in obratno. Posebno tesno povezavo i0 nni-žiti v zadnjih razredih, kier starši sknnno s šolo iščejo najboljše možnosti za nadalino <;v-vi:h> otrok. Šole so — posebno v zad-niVm času —■ v tesnem stiku z Zavodom za zaposlovanje t»>- «<»-daj nrinravlialo otroke na pravilno izbiro poklica. Tudi šr»'ske kuhinje so odigrale važno v'oqo. saf se v niih hrani preko 80»/„ vseh šoloobveznih otrok v občini Cene za malice in kosila so dostonne vsem staršem, socialno Da dobivaio hrano zastonj kor se sistematično delo SnicVih kuhinj odraža tudi na zdravstvenem stanin mladina. Vi se i? v leto izbolišnie. Vendar so bi'f Drisotni mnenia, da bi morala tia-Ša zdravstvena slii*ba naiti ras tudi za sistematične nroplede otrok, sai bi na ta način lahko že v kali zatrli marsikatero bolezen. Isto valja tudi za zobno ambulanto. Prosvetna društva v občini predstavliaio močan faktor v občini, saj se nreko ni;h izvaja vsa prosvetna politika. Kljub temu, da so finančno vezana le nase, so nekatera društva pokazala (Nadaljevanje na 4 strani) Šolstvo, prosveta io kultura - (Nadaljevanje s 3 strani) dokaj iznajdljivosti v zbiranju finančnih sredstev. Tako so v Cerkvenjaku nabavili televijizski aparat, v. Zg. Ščavnici so popravili dvorano itd. Plenum pa je ugotovil, da so krajevne skupnosti ponekod pokazale premalo zanimanja za potrebe prosvetnih društev, kar bo potrebno v bodočih letih odpraviti. Knjižnice životarijo, ker nimajo sredstev za nabavo knjig. Izkristaliziralo se je mnenje, naj se okrepi knjižnica v Lenartu, ki naj tudi organizira potujočo knjižnico, ki bi zalagala z novimi knjigami okoliške knjižnice. Glasbeno življenje v naših krajih je dobro razvito, bilo pa bi nedvomno še bolj, če bi bili na razpolago strokovnjaki — pevovodje. Vsekakor opravlja Glasbena šola pri Lenartu izredno pomembno vlogo, saj nam raste v njej nov rod glasbeno izobraženih ljudi. Če pa bi hoteli iz nje narediti pravo občinsko žarišče glasbenega življenja, bi jo morali okrepiti z novimi učnimi močmi in stalnim upravnikom. Ponos občine predstavlja godba na pihala, ki je pokazala v nekaj letih izredno rast. Vsekakor je že čas, da bi začeli misliti na to, da bi jo opremili z enotnimi unifor- mami. Novo življenje v prosvetnih društvih si le počasi utira pot. Pionirsko na tem področju opravlja klub pri Lenartu. Ta je opremljena s televizijskimi in radio aparatom, biljardom, poleg tega pa so obiskovalcem na razpolago še knjige, revije in družabne igre. Število obiskovalcev iz dneva v dan narašča. Na podobne klube bodo morala sčasoma preiti vsa naša društva, potrebne izkušnje pa naj bi črpala v lenarškem klubu. Opaziti je upadanje dramske dejavnosti. Morebiti je vzrok v pomanjkanju režiserjev, saj vemo, da ljudje zlasti v okoliških krajih radi obiskujejo igre. Pri izbiri iger so režiserji včasih premalo kritični in slaba dela odbijalo gledalce. Zanimljiv je bil predlog, naj bi se ustanovilo amatersko gledališče v centru občine, ki naj bi se s kvalit-nimi deli gostovalo v vseh okolišnih krajih. Izredno živahna razprava (naj omenimo, da je v njej sodelovalo kar 29 prisotnih) je osvetlila še vrsto drugih problemov ter nakazala njih rešitev. Z gradivom tega zasedanja so dobila krajevne organizacije SZDL dovolj spodbud za poživitev celotnega kulturno-pro-svetnega življenja v kraju. Pred občinsko konferenco za družbeno aktivnost žena Vzgojno varstvene ustanove, otroška zavetišča in igrišča Vedno večje zaposlovanje in težnja po zaposlitvi naše žene nam odpirajo nove, težke probleme, ki se pojavljajo v industrijskih krajih pa tudi na vasi. V zadnjem času so po vseh občinah širše konference, ki ne obravnavajo izključno samo takozvana ženska vprašanja, ampak obravnavajo vsa vpra-^ šanja v splošnem družbenem smi-* slu. Že samo naziv konference nam pove, da gre za aktivizacijo žene v družbenem življenju. Pri tem pa nastaja konflikt med vlogo žene v družbi in njeno obvezo v gospodinjstvu. Ko govorimo o aktiviza-ciji žene v družbenem življenju, se nam nujno pojavi tudi vprašanje razbreminitve žena v gospodinjstvu in pomoč družini. Teh pa nikakor nemorejo reševati žene Analiza zdravstva (Nadaljevanje z 2 strani) Starostno rento. Po ugotovitvah v preteklem letu živi ločeno od staršev 137 šoloobveznih otrok. Po večini so to otroci družin z večjim številom otrok, nezakonski otroci, ali pa otroci družin, kjer so starši zaposleni. V razpravi, ki je sledila referatu so disku! anti poudarjali potrebo po spoznavanju žena s kontracepcijskimi sredstvi in to Službo pri čemer bi naj tudi posebno vlogo odigrale babice. Nadalje so menili, da bo potrebno prodajo blaga, ki ga dobiva Rde: či križ zlasti nuditi socialno ogroženim. Dotaknili so se tudi ostalih vprašanj. V sproti ia 100 letaka rajstra po&. tosra Juniiiea Čsbalarska slovesnost V CERKVENJAKU Čebelarsko društvo Ptuj je skr-paj s čebelarji iz Cerkvenjaka in Lenarta pripravilo v začetku decembra proslavo 20-letnice vstaje in 100 letnice rojstva čebelarskega mojstra Ivana Jurančiča. Po proslavi v Ptuju je bil drugi del slo- Ptuju. Po končani vojaščini se je nosvetil kmetovanju. Leta 1885 se je kot 24 letni mladenič priženil v Andrence pri Cerkvenjaku in se z vso vnemo lotil čebeljarjenja. Spoznaval je življenje čebel, si nabiral praktične izkušnje in zeio zgo- same, temveč je to stvar družbe kot celote, torej tudi moških. Pojavlja se nam vprašanje skrbi za otroka: vzgojno varstvene ustanove, vrtci, igrišča, zavetišča itd. kar običajno najbolj veže našo ženo. Nadalje ugotavljamo, da našo proizvajalko močno veže prehrana družine. Glede tega nastaja problem družbene prehrane, zlasti na KG Selce in Lenart. Neštetokrat se sprašujemo, zakaj nemoremo naše žene vključiti v razne družbene in gospodarske organizacije, kjer naj bi aktivno sodelovale, ker so člen naše družbe in imajo vse pravice in dolžnosti in so tudi z zakonom zaščitene. Na našem področju imamo pretežno večino kmetiiskih proizvajalk, ki pa se premalo vključujejo v kmetijsko kooperacijo, v zadrugo itd. V zadružnih svetih je sicer okrog 20% žena, če pa ugotavljamo, da so žene v glavnem pasivne in ne posegajo aktivno v različne razprave, nam ®/o žensk v teh organih ničesar ne pomeni. Vzrokov za neaktivnost žena v javnem življenju je več. Med temi morda tudi patriarhalni odnos moža, zlasti pa prezaposlenost z gospodinjstvom in kmečkim delom ter z otroci. Te probleme bomo rešili le tako, da bomo prenesli nekatere obveznosti na družbo, torej krajevni odbor (stanovanjsko skup-nonost), in občino kot celoto. Kmečke proizvajalke bomo zlasti razbremenil z ustanavlianjem servisov, otroških zavetišč, igrišč itd. O vseh naštetih problemih bo govora na občinski konferenci za družbeno aktivnost žena, ki bo začrtala nove naloge vsem, ki morajo ženi pomagati. Med slovesnost jo v Cerkven ja vesnosli v Cerkvenjaku pred kulturnim domom z govori, s položitvijo venca na spominsko ploščo na krajevnem uradu, z nastopom pionirskega pevskega zbora šole Cerkvenjak ter z obiskom groba Ivana Jurančiča. Po ogledu oi-onirske razstave »Moj kraj včeraj« in »Moj kraj danes« je bila slovesnost zaključena. Potujaci čebelarski učitelj Ivan Jurančič je spadal med najbolj znane čebelarje na štajerskem in se je rodil 1861 leta v Vi-tomarcih v kmečki družini, kjer je obiskoval dva razreda osnovne šole, dva razreda gimnazije pa v ku pred krajevnim uradom daj začel - gati no čebelarskih knligah Ustih in drugih publikacijah o čcoolai slvu. Tesne stike je tudi ii ,, ■ -i! s starejšimi čebelarji in kritično presojal njihove dosežke s stal šča naprednega čebeljarjenja. Z znanjem, ki ga je dobil v čebelarski šoli na Dunaju in z bogatimi praktičnimi izkušnjami jc kot potujoči čebelarski učitelj pomagal pospeševati razvoj takrat precej zaostalega čebelarstva na Štajerskem Poleg tega da je imel vrsto predavanje s številnimi poslušalci in tečaje, je sodeloval tudi na večjih razstavah doma in na tujem ter se zlasti uveljavil kot pisec poučnih člankov v »Slovenskem čebelarju«. Ustanovni občni zbor Turističnega društva »Rudolf Maister« Zavrti-Voličlna V nedeljo 24. decembra so se zbrali najbolj vneti prebivalci Čer-mljenšaka in Voličine na ustanovni občni zbor Turističnega društva, ki nosi ime po znanem borcu za slovenstvo generalu Maistru. Navzoči, bilo jih je okrog 40 so prizadevno obravnavali naloge novega društva, ki so tembolj pomembne, ker gre za prvo turistično društvo v občini. Med sklepi velja zlasti o-meniti, da nameravajo do meseca maja postaviti razgledni stolp preko poti ob Zadružnem domu v Za- vrhu. Les za gradnjo naj bi prispevali kmetovalci sami. Poleg tega se bodo obrnili za pomoč tudi na o-krajno turistično društvo ter na Občinski ljudski odbor. S Tovarno avtomobilov v Mariboru so že navezali stike v tem smislu, da bi naj ta kolektiv uredil v Zavrhu primerno gostišče. Na zboru so tudi sklenili, da se bo novo društvo sgrbelo za spomenike NOB na svojem področju ter tudi za zunanji videz krajev. Za predsednika društva je bil izvoljen Janez Karo. Križem po naših goricah GRADIŠČE Z namenom, da bi tuui miadi ljudje spieuiijaii ueio urganiza"o stalno bivališče, če to ni oddaljeno več kot 5 km od šole, da uspešno napredujejo v šoli, da njihovi starši niso zmožni plačevati polne vozovnice in da ni nobenih drugih zvez razen avtobusa. Če dohodek na družinskega člana ne presega 9 tisoč dinarjev ima upravičenec pravico do 75% popusta, če znaša dohodek 9 tisoč do 12 tisoč se prizna 50Vo popust. 25% popusta se prizna če znaša doho^v družinskega člana 12 tisoč do 15 tisoč mesečno. Tistim, ki imajo na družinskega člana nad 15 tisoč Hf-i mesečnega dohodka se po odloku nc prizna popust. Kdo se šteje za družinskega člana se ugotovi na podlagi uredbe o otroških dodatkih. O pravici do regresa odloča upravni organ občine pristojen za šolstvo in je temu potrebno predložiti v zvezi z zahtevkom za znižano vozno potrdilo o šolanju, o mesečnih prejemkih zaposlenih družinskih članov, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o skupnem gospodinjstvu. Družbeni plan je ljudski odbor spremenil le v toliko, da predstavlja dohodek družbenega sklada za šolstvo 12,45'/« od tistega dela občinske doklade od kmetijstva, ki po predpisih velja kot dohodek občinskega proračuna. NOVOLETNE NAGRADE Uslužbenci in delavci, ki so v stalnem delovnem razmerju z občinskimi državnimi organi in zavodi ter uslužbencem in delavcem organizacij in finančnih samostojnih zavodov, katerin ustanovitelj je Občinski ljudski odbor, prejmejo novoletno nagrado v višini 100% njihovih mesečnih prejemkov. Tudi honorarni uslužbenci imajo pravico do novoletne nagrade, če je honorarna služba njihov reden in glavni poklic in če so zaposleni polni delovni čas. PRIKLJUČITEV NA KRAJEVNO KANALIZACIJO SE OPRAVI NA STROŠKE LASTNIKA ZGRADBE Da bi se zagotovila nadaljna izgradnja mestnega naselja Lenart, izboljšale higienske razmere, zagotovila hitrejša stanovanjska iz-granja, nadaljni industrijski razvoj in varstvo voda, je Ljudski odbor sklenil, da se morajo obvezno priključiti na krajevno kanalizacijo zgradbe na Radgonski, Jurovski, Cmureški in Ptujski cesti, kjer to dopuščajo naravni pogoji, Priključke bodo opravili proti plačilu lastnika ali upravitelja zgradbe in bo pogoje predpisal Svet za komunalne in gradbene zadeve. Za tiste, ki se bodo zoperstavili odloku je predpisana kazen do 10 tisoč din. POSEBNI KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK 1961 DO 1965 Na zborih volilcev so letos sprejeli posebni krajevni samoprispevek, ki naj bi služil za graunj ^ cest, komunalnih objektov, vzdrževanje pokopališč, kulturnih domov in šol na območju občine Lenart. V tej zvezi je Občinski ljudski odbor tudi sprejel ustrezni odlok, ki določa, da prebivalci območii krajevnih odborov Cerkvenjak, Gradišče, Gočova, Osek, Benedikt, Zg. Ščavnica, Lokavec, Cermljenšak, Selce, Rogoznica in Zamrkova plačujejo posebni krajevni samoprispevek 1961 do 1965 leta. Ta prispevek plačujejo lastniki zemljišč v višini 3% katastrskega dohodka, obrtniki 1,5% od davčne osnove, zaposleni 300 din letno in upokojenci in invalidi z nad 7 tisoč din mesečnimi prejemki 300 din mesečno. Za posamezna območja so zbori volilcev glede višine prispevka zaposlenih, upokojencev in invalidov sprejeli višje zneske. V Turovskem dolu plača zaposleni letno 500 din, medtem ko v Lenartu 400 in v Voličini 1 010 din letno. Upokojenci in invalidi v Le-nariu plačujejo letno po 400 din, če imajo nad 7 tisoč din mesečnih prejemkov. Zaposleni iz Zg. Voliči-ne 108 do 129 hišne številke plačujejo 300 din letno posebnega krajevnega samoprispevka. IZVOLJEN ZAČASNI SVET DELOVNEGA KOLEKTIVA UPRAVE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA — NJEGOVE PRAVICE IN NALOGE Delovni kolektiv uprave Občinskega ljudskega odbora Lenart je konec novembra izvolil začasni svet delovnega kolektiva tega organa in sprejel pravila o pristojnostih kolektiva, nalogah in pravicah začasnega sveta, ki šteje 11 članov. Začasni svet daje tajniku ljudskega odbora predloge in mnenja o vseh vprašanjih iz delokroga samoupravnih organov. Predlaga tudi svoje pripombe glede načrta dela, ki ga predpiše tajnik, pripravlja pravilnik o delitvi osebnega dohotka. V okviru razpoložljivih denarnih sredstev sprejema finančni načrt in potrdil zaključni račun. Začasni svet delovnega kolektiva med drugim tudi sklepa o uvedbi nadurnega dela, daje p.ed-loge za izredne plačane in neplačane dopuste, rešuje pritožbe uslužbencev glede delitve osebnega dohodka in je soodgovoren za redno poslovanje upravnih organov ooci-ne. Občinski ljudski odbor je na svoji seji potrdil pravila začasnega sveta delovnega kolektiva. Na seji Ljudskega odbora so nadalje potrdili rebalančni plan dohodkov in izdatkov proračuna za leto 1961. Želimo cenjenim odjemalcem srečno in uspešno Novo leto 1962, ter se priporočamo z veliko izbiro blaga v naših poslovalnicah Cerkvenjak 1 in 2, »Gradišče« v Gradišču, »Na Griču« Gradišče, »Drva-nja« Benedikt, »Selce« v Selcih in »Zavrh« v Zavrhu. Kolektiv trgovskog podjetja „l2bira" Cerkvenjak Streljanje za naziv „D bar strelec" se be nadal evalo vso zima Akcija za kategorizacijo odraslih strelcev in pionirjev v občini ni povsem uspela, kar je pripisati raznim pomankljivostim, zlasti pa dejstvu, da strelske družine in njihove sekcije niso imele do^lj vaj. Vzrok pa je tudi v slabem stanju zračnih pušk. Del krivde za tako stanje orožja leži tudi na strelskih družinah, ker niso kupile novih pušk, ki po regresni ceni stanejo le 4.600 din. Z akcijo za kategorizacijo strelcev za naziv »Dober strelec« se bo nadaljevalo vso zimo. V tem tekmovanju mora strelec v stoječem položaju brez naslona doseči na 10 metrov od 100 možnih krogov naslednje število: CIani 75 krogov, Mladinci 70 krogov, Ženske 65 krogov in pionirji 60 krogov. Uspehi se bodo ocenjevali sproti in poročali na Občinski strelski odbor, kajti le tako bodo strelci na spomladansko sezono zares dobro pripravljeni za občinska in okrajna tekmovanja. Strelske družine in sekcije bodo morale čimprej zagotoviti tempirane prostore pri raznih ustanovah, ki se pri dobri organizaciji in zaščiti nemore-jo poškodovati. Od 15. decembra dalje bodo tudi občni zbori Strelskih družin, ki naj bi bili zaključeni že 15. janurja 1962. PROGRAM Delavske univerze občine Lenart za leto 1982 I. IDEOLOŠKO POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE: 1. Večerna politična šola • I. Seminar za vodstva krajevnih o »anizacij SZDL 3. Predavanja: 1. Mednarodno življenje v luči beograjske konference 2. Nova ustava — komuna in državljan 3. Vloga in mesto prosvetnega delavca v socialistični družb" 4. Gospodarski razvoj občine v sedanjosti in bodočnosti 5. Kako napreduje kmetijstvo v občini? • 6. 20. stoletje — doba socializma II. DRUŽBENO — EKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE 1. Seminar za organe delavskega samoupravljanja 2. Seminar za člane zadružnih svetov 3. Seminar za šolske odbore 4. Seminar za člane hišnih svetov III. SPLOŠNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 1. Oddelek Ekonomske srednje šole 2. Začetni strojepisni tečaj 3. Začetni jezikovni tečaji 4. Začetni in nadaljevalni prikrojevalni tečaj IV. POLJUDNO ZNANSTVENO IZOBRAŽEVANJE 1. Šola II. stopnje za starše 2. Sadjarstvo na novih poteh 3. Nalezljive in kužne bolezni domačih živali 4. Higiena poroda pri živini 5. Tuberkuloza i nroti nje 6. Rak — bolezen 20. stoletja 7. Zdrava prehrana — zdrav rod 8. Zdrževanje in nega zob odrasl ih in otrok 9. Kako si utira pot sodobna kontracepcija. Delavska univerza Lenart Vprašujete - Odgovarjamo HAGRADNA UGANKA * • O J Tokrat nam ie odeovore na na- Ko sem se pred kratkim mudil v Zavrhu sem slišal, da nameravajo tukaj urediti turistično postojanko. Govori se nekaj o sodelovanju lovcev, Lenarške gostilne »Grozd« in Trg. podjetja »Izbira« Cerkvenjak. Vljudno prosim za podrobnejšo pojasnilo. V. H. Sp. Voličina Turistično društvo Zavrh, oziroma iniciativni odbor tega društva namerava zgraditi na najvišji točki tega kraja s pomočjo Turistične eveze Maribor in ostalih merodaj-nih forumov v občini razgledni stolp, ki naj bi stal v bližini Zadružnega doma. Z gradnjo tega stolna bi se tudi Zavrh uvrstil v turistično privlačne postojanke, kjer bi se zl&Sti zbirali Lenarčani in gosti iz Maribora. Z gradnjo bi dali tudi poudarek lepotam Slovenskih goric, ki še niso dovolj znane. Turistična zveza v Mariboru je ustanovitev Turističnega društva toplo pozdravila in je tudi sama pripravljena prispevati manjša finančna sredstva za gradnjo stolpa. Obrnili smo se pa tudi že na Občinski ljudski odbor Lenart, ki naj bi .zamisel moralno in materialno podprl. Ivan Kocbek predsednik krajevne organizacije SZDL Čermljenšak Že nekaj let sem član Rdečega križa, pa še doslej nisem dobil nobene obleke ali obutve, katero od časa do časa delijo. Zanima me, kdo je upravičen do tega, po mojem predvsem siromašni in kdo odloča o delitvi. Naj povem, da sem dela nezmožen? T. K. Smolinci Obleke za socialno ogrožene osebe ali družine dobi Občinski odbor Rdečega križa od Okrajnega odbora. Koordinacijski odbor pri Obč. odboru RK razdeljuje obleke in obutev na vseh 11 osnovnih orga- nizacij RK v občini. Obleke sprejme vsaka organizacija za svoje področje, katere odbor se ob vsaki pošiljki sestane in po lastnem preudarku razdeli obleke posameznikom ali družinam. Prejemniki obleke to potrdijo s podpisom na seznamu, ki se vodi v dvojniku in eden izvod dobi Občinski odbor RK. Zgodi se, da pri delitvi oblek ne pridejo dovolj v pošten moški, ker je ponavadi oblek za te zelo malo ali pa so neprimerne, zlasti za odrasle moške. Pri delitvi obleke je potrebno predvsem paziti na to, da se razdeljuje po možnosti po meri, ker le tako jo prejemnik lahko tudi praktično uporablja. Včasih se to ne upošteva in potem padaio na račun Rdečega križa različne pripombe. Toliko v pojasnilo. Pepca Mumze tajnik Občinskega odbora RK Lenart Pred leti je bila v Zg. Sčavnici Zdravstvena postaja, ki so jo ukinili. Zanima me, ali bo 7drav«'v°-ni dom Lenart ponovno uredil Zdravstveno postajo v tem kraju, ker so potrebe velike zaradi r»re-cejšnje oddaljenosti od najbližje zdravstvene ustanpve. Č. A. Ledinek Pred leti je poslovala Zdravstvena ambulanta v Zgornji Sčavnici, katera je z odhodom zdravnika in zaradi finančne izgube bila ukinjena. Danes pri ureditvi te ambulante še vedno nastane problem kritja primankljaja glede na to, ker bi bili stroški višji zaradi prevoza, kakor so v Zdravstvenem domu Lenart. Primakuje pa tudi ustrezni zdravstveni kader. Dr. Franc Gabršček upravnik Zdravstvenega doma Lenart LENARŠKI LOVCI O SVOJEM DELU Med najbolj aktivne lovske družine v občini sodi tudi lenarška čeprav to nekaj let nazaj ni bila. V zadnjem času so začeli načrtno in smotrno gospodariti. Člani družine niso več samo lovcci, ampak predvsem gojitelji divljadi. Z na- Občinska gasilska zveza obvešča gasilce in prijatelje gasilstva, da bodo redni letni občni zbori gasilskih društev v občini Lenart po naslednjem razporedu: 14. januarja ob 14. uri za društva Cerkvenjak, Gočova in Župetinci, 20. januarja ob 17. uri Gradišče, 21. januarja ob 14. uri Benedikt in Osek, 28. januarja ob 14. uri Voličina in Selce, 4. februarja ob 14. uri Lenart. Jurovski dol in Zgornja Ščavnica: " Občinska gasilska zveza Lenart Tokrat nam je odgovore na našo nagradno uganko poslalo nekaj več naših bralcev. Vendar še s številom odgovorov nikakor nemore-mo biti zadovoljni. Med sedam naj-stimi odgovori je bilo 13 pravilnih rešitev. Reševalci so ugibali taki ali drugače, vendar nas je najbolj presenetil odgovor Franca Šumana iz Lormanja, ki piše, da gre za sramotilni steber. V tej zvezi nam je dokaj obširno opisal zgodovino, ko so bili še sramotilni stebri v »modi«. Odgovor se pravilno glasi: »Fotografija predstavlja spomenik padlim borcem fašističnega terorja v Gradišču«. Žreb je tokrat določil knjižno nagrado Srečku Per-ko, Gradišče št. 2 pošta Gradišče. Nagrado smo mu poslali po pošti. A vendar m« . . I o drufir"/a ni-.;j*fj |iff$t«*.» j-jo IttfU / .tjiitf.U- >t trtJljej?« iHisfo icnt. >nrltfe»-f'i ftj|e. '.'•. ' % :«KJ| Vtti'. j, j*1* ' „v I H - Danes vam zastavljamo dokaj lahko uganko. Sporočite nam, kje je napis, ki ga kaže naša fotografija. Odgovore pošljite na naslov Uredništvo »Domače novice« Lenart, Ptujska c. 3 v 5. dneh po izidu te številke. črtnim gospodarjenjem, nekaj slabši je sicer stalež zajcev. V preteklem letu je družina pristopila k osvežitvi krvi pri fazanih s tem, da so uvozili večje število fazanov angleške pasme. Tudi pri zajcih bodo skušali osvežiti kri z uvozom. Iz zaključnih statističnih podatkov je razvidno, da stalež divjadi iz leta v leto raste. Da je družina dobro gospodarila, kažejo tudi finančni rezultati. Letos so se začeli tudi ukvarjati s športnim lovskim turizmom. Letos so se lova udeležili tudi gostje iz Švice in Italije, ki so se zelo pohvalno izrazili in nameravajo obiskati te kraje še v prihodnjih letih. Lovci so v dobrih odnosih s kmetovalci, saj so bile vse lovske škode zaključene s poravnavo. Lenarška lovska družina dosledno zatira divji lov, pri čemer vneto pomagajo tudi sami prebivalci. Pri na-daljnem delu želimo Lenarškim lovcem mnogo uspehov. ZA SMEH IN RAZDEVRILO IZ DOMAČIH KRAJEV V tovarni: Šef: Ali se Vi sploh zavedate kaj delate, ko nič ne delate? Delavec: Da, šef: Kaj pa potem stojite? Delavec: Ker se zavedam, da tudi Vi nič ne delate. Oh, ta ljubezen: Janez: (poje) ljubezen je lepa stvar ... Tone: Kako pa si prišel do tega zaključka? Janez: Nehal sem peti. Objava Trgovsko podjetje „Poh*osmk" Lenart s svojimi prodajalnami: »Center« v Lenartu, »Željeznina« v Lenartu, »Križišče« v Lenatrtu, »Jelen« v Lenartu, »Voličina« v Voličini, »Zamarkova« v Zamarkovi, »Jurovski dol« v Jurovskem dolu, »Zg. ščavnica« v Zg. Sčavnici, »Lo-kavec« v Lokaveu nudi p-t-ošni-kom veliko izbiro kvalitetnega blaga, vsem delovnim ljudem in kolektivom želi srečno in uspešno Novo leto 1962. Kolektiv Kmetijsko gisNa^vi SbIci nudi bosato izbiro kvalitetnih sadnih cepljenk od 1—3 leta starosti. Naročila sprejemamo dnevno v neomejenih količinah. Delovni ko1f>ktiv Kmptiiskf.pa. po. spodarstva Selce čestita cenjenim odjemalcem in vsemu rie'o«nrmu ljudstvu srečno Novo leto 1962. Kolektiv Kmetijskega gospodarstva selce Obrtno gradbeno podjetie Lenart v Slov. goricah, telefon 28 opravlja gradbena dela vseh vrst po konkurenčnih cenah. Srečno in uspešno Novo leto 1962 želi vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom. Obrtno gradbeno podjetje Lenart v. Slov. goricah Kmetijska zadruea Znr. ŠCavnica vrši sv usluge kmetiiskim proizvajalcem in jih zalaga z renrodnk-ciiskim materialom delovnim hudem občine in noslovnim nri ;atc-liem n'1 želi veliko delovnih uspehov v 1962 letu. Kmetijska zadruga Zg. Ščavnica Kmefiiska zartmea Lenart z obrati Gradišče. Voličina Jurovski dol, CerVveniak in Renpdikt opravlja kmetiisko koooeraciio, nudi re-produV^Hslci mate^i^t in želi vsem Hudem naše občine delovnim kolektivom in poslovni^ Dri-jateljem srečno Novo leto 1962. Kmetijska zadruga Lenart Tovarna šivalnih strojev »Mirna« na Dolenjskem prireja začetni in nadaljevalni prikrojevalni in šivalni tečaj, ki bo predvidoma v januarju in februarju v osnovni šoli Lenart. Prijave sprejema Tajništvo osnovne šole Lenart ob delavnikih od 8. do 12. ure. Gospodinjski center Lenart Gostilna »Gozd« Lenart s poslovalnico v Cerkvenjaku nudi pristna štajerska in druea vina t^r s'"ve-njegoriške specialitete. Občanom in vsemu delovnemu ljudstvu čestita za Novo leto 1962. Kolektiv gostilne »Grozd« Lenart Srečno in uspešno Novo leto želi bralcem in občanom. Uredništvo »Domačih novic«