Kmečki sindikalist in novi minister: Kd Trak nerazvitosti Sindikat zahteva, da Ministrstvo za finance prioritetno izplača vsa kompenzacijska plačila kmetom v Pomurju, od ministra za okolje in prostor pa zahtevajo takojšnje plačilo tretje akontacije sredstev za sanacijo suše. ■ DOBRODOŠLI «8 Ciril Pucko: Turnišče popilo premalo vode iz državne pipe str. 5 Marija Sreš, ki je delovala Gudžaratu v Indiji, o katastrofalnem potresu str. 2 Lendavska Nafta v japonskih rokah? str. 9 Cveto Žalik, direktor Nafte Držal sem se strogih pozitivističnih načel str. 10 Janez Balažič, višji kustos soboškega muzeja Zadnja vest Preglasovani! Včeraj popoldne je občinski svet občine Moravske Toplice z enajstimi glasovi za in enim proti preglasoval željo Pro-senjakovčarjev o prepovedi postavitve zabojnikov za namestitev tujcev. Kljub temu, da so bili krajani proti, bo država vseeno postavila zabojnike za prebežnike. Svetnik Tibor Voroš je protestno zapustil sejo in napovedal, da bodo prebivalci postavitev zabojnikov onemogočili, tudi z lastnimi telesi, če bo to potrebno. - T. K. NAROČNIK------------ AKTUALNO OKOLi NAS 1. februar 2001 VESTNIK Franc But predstavil ožje sodelavce Pospešeno v okolju prijazno kmetijstvo Bitka za proračunski denar: zahteva za 55 milijard, ponudba za 37 milijard inister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But je predstavil svojo najožjo ekipo, ki bo kot »nova metla« skušala narediti v naslednjem štiriletnem obdobju red in nas uspešno združiti z Evropsko unijo. Že prva težava so proračunska sredstva. Po prvem predlogu naj bi dobilo kmetijsko ministrstvo le 37 milijard tolarjev, to pa naj ne bi bila »resna ponudba finančnega ministrstva«. Kmetijski minister But je dejal, da so zahtevali 55 milijard tolarjev, vendar ve, da to ne bo sprejeto, znesek 37 milijard pa je celo za 2 milijardi manjši kot lani. Takšen predlog finančnega ministrstva, če bi bil sprejet, bi pomenil počasnejše prilagajanje skupni evropski kmetijski politiki in poslabšanje ekonomskega položaja kmetov. »Če bo do zmanjšanja sredstev prišlo, potem bo to politična in ne strokovna odločitev,« je dejal France But. Pogajanja o kmetijskem delu proračuna potekajo po posameznih dosedanjih projektih. Ti pa so, vključno z zelo aktualnim okolju prijaznim kmetovanjem, odvisni od dodatnih sredstev. Izvedba projektov je mogoča le sočasno, kompleksno in posameznih ni mogoče odložiti za naslednje obdobje. Kot recimo tržni red za mleko in mlečne izdelke. V sredo ali četrtek se bodo dokončno dogovorili z rejci in n^ekarji za odkupno ceno, če ne, bodo morali za en mesec podaljšati državno uredbo o odkupni ceni. V kmetijskem ministrstvu bo delalo pet državnih sekretarjev: Vida Čadonič Špelič, Iztok Jarc, Franc Potočnik, Jože Sterle in Darko Simončič, vodja kabineta je Janez Vrtačnik. Minister But omenja tri osrednje usmeritve delovanja kmetijskega ministrstva v prihodnjem štiriletnem mandatu. Prva je pridelava in zagotavljanje neoporečne, zdrave in skladno z naravnimi zakonitostmi pridelane hrane rastlinskega in živalskega izvora. »Naše ministrstvo ne bo več odgovorno samo za ustrezno raven proizvodnje hrane, za zagotavljanje ustreznih subvencij, programov razvoja pomoči proizvajalcem oziroma kmetovalcem, ampak tudi za vsakega porabnika v državi in kasneje v Evropski uniji,« je ob tem dodal minister. Druga naloga je pospešena preusmeritev v okolju prijaznejše kmetovanje. To pomeni, da se bodo neposredna plačila na hektar oziroma glavo, ki jih kmetje prejemajo od države, še bolj povezala z okolju prijaznim proizvajanjem. Težave bodo v govedoreji v večjih kompleksih in perutninarstvu. Tretja naloga pa bo, po Butovih besedah, povezana z ločevanjem med velikimi in manjšimi kmetijami, ki so ga napovedali tudi v Bruslju. V zvezi z boleznijo norih krav bodo še ta teden predstavili načine množičnega in hitrega testiranja govedi, starejših od 30 mesecev, prav tako pa tudi vse aktivnosti in znana dejstva o tej bolezni. Od nekaj manj kot 11 milijard tolarjev, ki je bilo namenjenih za neposredna plačila, je neizplačanih približno še 2,4 milijarde tolarjev. S finančnim ministrstvom so se dogovorili, da bodo ta sredstva izplačana do 31. januarja v breme proračuna za leto 2000, sicer bodo bremenila letošnji proračun. Dobili so tudi 3900 pritožb, to pa znaša spet milijardo tolarjev! Marjan Horvat ■ USTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še. Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M, Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60,533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532.11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 220,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www,p-inf.si. Po kravah na črni listi še prašiči V prašičjo afero vpletena tudi Slovenija Avstrijska organizacija za zaščito živali razkrinkala mednarodno prašičjo mafijo - Preparati za ilegalni prašičji doping izdelani tudi v Sloveniji rav v času, ko je v Evropi histerija zaradi bolezni norih krav, je v sosednji Avstriji izbruhnil nov škandal, povezan s sodobno rejo živali za zakol. Razkritje tako imenovane prašičje mafije dokazuje, da so dodajali naši severni sose- di, kljub prepovedi, prašičem v hrano (tudi v Sloveniji proizvedene) nedovoljene antibiotike, hormone in razna cepiva, da bi pospešili rast in tako pridobili pri dobičku. Izkazalo se je, da ima ta strategija veliko pomanjkljivost: za uporabnike na ta način vzrejenega prašičjega mesa ima lahko hude posledice. Razkritje prašičje afere Ni se še prav polegel prah, ki ga je dvignil sum, češ da imajo tudi v Avstriji nore krave, že je nov vihar poskrbel za množično histerijo. Avstrijska organizacija za zaščito živali Štiri tačke je javnosti sporočila, da se na avstrij- skih prašičjih farmah dogajajo kriminalna dejanja hranjenja prašičev s prepovedanimi kemičnimi preparati. Ko te organizacije ni bilo več mogoče utišati, saj je nekaj poskusnih testov dokazalo, da obstaja kar nekaj takšnih primerov na avstrijskem Štajerskem in Spodnjeavstrijskem, je avst- Naravne katastrofe rijski minister za kmetijstvo Wil-helm Molterer vendarle priznal, da gre za »pravo krizo«. Avtocestni veterinarji vodilni prašičji mafijci Glavni krivci, ki so spodbujali ilegalni prašičji doping, so t. i. »avtocestni veterinarji« iz Bavarske, Gre za nemške veterinarje, ki so pred nekaj leti spoznali, da je Avstrija prava zlata jama za ilegalno prodajo antibiotikov, hormonov in cepiv, ki spodbujajo vzrejo prašičev, saj so v Avstriji ta sredstva prepovedana in jih farmarji lahko dobijo samo v omejenih okoliščinah za zdravljenje prašičjih bolezni. Nemški veterinarji so se organizirali in povezali z avstrijskimi kmeti. Nedovoljena sredstva so jim prodajali na počivališčih ob avtocestah tik ob av-strijsko-nemški meji. News t. i. »Straubinger«, kjer so pomešali različne antibiotike s kakavovim prahom, da so ga prašiči pogoltnili. y kako velikem obsegu je mafija delala, naj bi med drugim dokazoval podatek, da je v zadnjem času upadel promet legalnih proizvajalcev zdravil kar za 43 odstotkov. Slovenski antibiotiki Sestavine za ta sredstva je v obliki praška prašičja mafija kupovala na Češkem in v drugih vzhodnoevropskih državah, v Sloveniji in Nemčiji pa so preparate dokončno izdelali. Kakor hitro je bila izdelana večja količina nedovoljenih sredstev, je mafija organizirala »izobraževalne seminarje«, na katerih so avtocestni veterinarji poskušali pridobivati nove stranke in odjemalce prepovedanih preparatov. Med najbolj priljubljenimi preparati naj bi bil po pisanju avstrijskega tednika Veliko tveganje za zdravje V Avstriji prepovedani preparati kmetom in farmarjem sicer zagotavljajo, da bodo njihovi prašiči kljub nenaravno hitri rasti ostali v dobri kondiciji. Antibiotiki povzročajo, da prašiči dnevno pridobijo vsaj 10 odstotkov več teže kot samo ob uživanju normalne naravne prehrane, to pa skrči čas pitanja prašiča do zrelosti za zakol za vsaj 2 tedna. Ob čezmernem uživanju antibiotikov pa se v prašiču sproži zahrbten biološki proces: v črevesju živali preparati zdesetkajo nevarne klice in omogočijo eksplozivno hitro povečanje odpornih celic. Zdravniki pa svarijo pred nevarnostjo tega procesa za človeka, saj stalna pretirana uporaba antibiotikov v času pitanja prašičev povzroča, da postanejo bakterijski povzročitelji bolezni neobčutljivi za zdravila, ki jih zdravniki predpišejo bolnim ljudem. Problem že dolgo znan Rektor veterinarske fakultete na Dunaju Josef Leibetseder je priznal, da se avstrijska »zdravniška zbornica tega problema zaveda že dolgo časa«, vendar so jim kljub sumu manjkali dokazi, da bi lahko storili kakšne korake. Prav avstrijska organizacija za zaščito živali pa je z videoposnet- * ki obremenjujočih kupčij ponudila dovolj dokazov, da bodo avstrijski zakonodajni in eksekutiv-ni organi lahko učinkovito preprečili nadaljnjo zlorabo nedovoljenih preparatov. Po razkritju bolezni norih kra-v in sedaj še »drogiranih« prašičev vlada v Avstriji prava množična histerija. Govedina in svinjina vsak dan skrbita za velike naslove in polnita časopisne stolpce. Prodaja mesa strmo upada, prav tako padajo cene. Zaradi tega trpijo kmetje in farmarji, mesnopredelovalna industrija in prodaja. Sindikati se bojijo množičnega odpuščanja delavcev, samo v tem trenutku je na kocki okoli tisoč delovnih mest. Marjetka Raušl, dopisnica z Dunaja ■ Potresi in njihova moč etkov potres, ki je prizadel Indijo, naj bi bil najhujši od vseh, ki so v zadnjih petdesetih letih prizadeli Indijo. Število žrtev naj bi preseglo, tako vsaj predvidevajo, številko sto tisoč, ranjenih pa naj bi bilo dvakrat toliko. , Ta potres pa je tudi ljudem z drugih potresnih območjih in znanstvenikom pognal strah v kosti, saj se bojijo, da je povezan z drugimi potresi, kot je bil tisti izpred dveh tednov v San Salvadorju, ali tresljaji, ki so jih pred dnevi čutili na Islandiji, Japonskem in v Ohiu, in da lahko pride do niza potresov na za to primernih geoloških tleh. Kot zatrjujejo znanstveniki iz Colorada v ZDA, ni bojazni, da bi bili ti potresi povezani. Kot pravijo, zaznajo v centru vsak dan več kot petdeset potresov, toda o njih se sliši le takrat, ko so večji in prizadenejo naseljena območja, kjer pride do smrtnih žrtev. Kar se tiče moči potresov, naj se ne bi natančno držali, vsaj tisti, ki je ne razumemo pravilno, Richterjeve lestvice. Ta namreč ne meri dejanske moči potresa, ampak gre za logaritemsko letvico, ki meri sproščanje energije, in jo pravilno razumejo predvsem znanstveniki. Tako je na primer indijski potres rjevi lestvici, lanski potres na Tai-wanu, kjer je umrlo nekaj več kot dva tisoč ljudi, pa 7.6 stopnje. Torej naj bi bil indijski le za nekaj desetink stopenj močnejši, v resnici pa je bil dvakrat močnejši. Verjetno pa je za ljudi najrele-vantnejše merilo moči potresa število žrtev. Če gledamo to, je prizadel najmočnejši oz. najbolj uničujoč potres v vsej zgodovini potresov Kitajsko leta 1556, ko je Marija Sreš o potresu v Indiji arija Sreš, doma iz Bratonec, je delovala kot misijonarka reda Kristusa Jezusa v Indiji že več kot trideset let. Od tam se je vrnila septembra lansko leto in se namerava marca letos spet vrniti. Kot pravi, je zadnja leta živela in delovala ravno v Gudžaratu, torej v predelu Indije, ki ga je potres najbolj prizadel, tako da bi bila v tem času ravno na tem območju, če se ji ne bi izteklo dovoljenje za bivanje v Indiji. »Bojim se, da bo število žrtev še večje, kot pravijo strokovnjaki.« Razložila nam je, da tam prevladujejo desetnadstropne stolpnice, ki so jih gradili »biznismeni« hitro drugo ob drugi in nestrokovno z namenom, čim več zaslužiti. Ravno to je privedlo do takšnega in še večjega števila mrtvih. Kot dodaja, je tudi strokovna pomoč pri reševanju tam slaba, čeprav ta predel Indije ni tako reven kot drugi in umrlo več kot 830 tisoč ljudi. V moderni zgodovini potresov pa je bilo to leta 1976, ko je prav tako na kitajskem umrlo skoraj 240 tisoč ljudi. C. K., vir in foto: Reuters ■ prej organizirali in prej poklicali tudi mednarodno pomoč. Verjetno je razlog poznega posredovanja tudi v tem, da je bil ravno na dan potresa državni praznik. Sicer pa je za hinduiste tudi znano, da nesreče jemljejo kot vdanost v usodo in se ob takšnih trenutkih počutijo nemočni. Da je za njih to neke vrste kazen in tovrstne katastrofe celo spoštujejo, dokazuje dejstvo, da novorojencem že dajejo ime »Potres«. Kot dodaja, še ne ve natančno, kaj se je zgodilo z drugimi sestrami njene skupnosti, ki živijo prav tako v stolpnici v Gudžaratu. »Poznam veliko ljudi in za vsakega posebej se mi v glavi odvrti nekakšen film o tem, kaj se je z njim zgodilo. Na žalost pa nimam še nobenih podatkov o teh, ki sem jih poznala, kaj se z njimi dogaja,« pravi ob koncu pogovora Marija Sreš. vesimk 1. februar 2001 AKTUALNO DOMA 3 Prosenjakovci: vsi soglasno proti širitvi doma! Nobenega pogajanja, samo ukinitev Ljudje ocenili ponudbo države kot »farso« z bor krajanov Prosenjakovce je V ponedeljek zvečer glasoval sogla- sno: vsi so proti širitvi Doma za odstranjevanje tujcev, s katerim naj bi se število pre-bežnikov od zdajšnjih 90 povečalo na 120. Ljudje zahtevajo prav nasprotno: omejitev kapacitete doma, saj le ta uradno znaša do 50 azilan tov. Tretji sklep pa se nanaša na postopno ukinitev doma. Predloge države, ki jih je prejšnji teden predstavil moravskoto-pliški župan Franc Cipot, po katerih naj bi za nekakšno odškodnino Prosenjakovci prejeli pomoč pri gradnji vodovodnega in električnega omrežja, so ocenili kot »finto« in »farso«. Zanimivo je, da so za Vidonce vsi prepričani, da bodo prebežniki tam ostali dlje časa, kot je napovedano. Drugače pa so na zboru krajanov v polni dvorani vaškega doma, kjer se je zbralo 42 ljudi (Prosenjakovci imajo okrog 190 prebivalcev), prevladovale zgodbe o vlomih in neprijetnih srečanjih, ki šb jih zakrivili ilegalci. Tako je znan primer napada na šestletnega otroka na avtobusni postaji, ko so prebežniki od njega zahtevali de- Podoba Pomurja se na ogled postavi Regionalni tolar bo - bo tudi avtocesta Ključni poudarki, ki sta jih omenili avtorici mag. Metka Farič in Janja Kovač v Delovnih zvezkih Urada za makroekonomske analize z naslovom Regionalni vidiki razvoja Slovenije pri Pomurski statistični regiji so: razdrobljenost na majhne občine; slaba izobrazbena struktura; BDP pod slovenskim povprečjem. Ugotavljata, da se je število prebivalcev v zadnjih dvajsetih letih zmanjšalo za dobre 4,4 odstotka, najbolj občutno se je zmanjšalo število mladih do štirinajstega leta, ob tem ima Pomurje še najvišji migracijski saldo, to pa se kaže z nadpovprečnim staranjem prebivalstva. Leta ’91 je imelo prebivalstvo, staro nad 15 let, po njunih ugotovitvah za sabo 8,7 leta trajajoče šolanje. Delež'prebivalstva z višjo ali visoko izobrazbo je najnižji v Sloveniji in dosega le dobrih 56 odstotkov slovenskega povprečja, nič boljši niso niti podatki za leto 1996. Po deležu študentov na tisoč prebivalcev dosega regija le tri četrtine slovenskega povprečja in je po kazalcih izobrazbene strukture še vedno na zadnjem mestu v Sloveniji. Ugotavljata, da je dobra petina prebivalstva kmečkega, najvišji je tudi delež zaposlenih v primarnem sektorju, ki znaša 11 odstotkov. Podpovprečna je zaposlenost v storitvenih dejavno- polovico slabše izobraženi od Slovencev stih. Ugotavljata tudi, da je po ekonomski moči, merjeni v višini BDP na prebivalca, regija na zadnjem mestu in za dobro četrtino zaostaja za slovenskim povprečjem, po primerjalni oceni pa dosega dobro polovico povprečja BDP na prebivalca v Evropski zvezi. V regiji je bilo ustvarjenih pet odstotkov slovenske bruto dodane vrednosti, od tega smo ustvarili v primarnem sektorju 12,6 odstotka, slovensko povprečje pa je le 4 odstotke ustvarjene bruto dodane vrednosti. Av-•orici posebej opozarjata, da storitvene dejavnosti zaostajajo, še Posebno hitro rastoče, zlasti fi- Dvignjene roke Prosenjakovčarjev, ki pomenijo odločni »ne« širitvi doma za prebežnike. »Ljudje ob meji potrebujemo zaščito države, ne pa izpostavljanje nasilju,« je bil njihov sklep. Foto: T. K. nar. Pri neki starejši ženski so ilegalci več dni spali na skednju in ji pokradli vso hrano in zelenjavo. Mnogim so že večkrat vlomili v počitniške hišice, tako da sedaj nekateri raje puščajo vrata odprta, da si prebežniki vzamejo, kar hočejo, in pri tem ničesar ne razbijejo. »Ne, da bo dom takšen ali drugačen, ampak naj ga ne bo več v našem kraju,« se je večkrat slišalo od ljudi, ki jih moti tudi to, da je kljub pogodbi o varnostni ograji pri domu po njihovem premalo policistov, da bi zavarovali ves objekt pred pobegi. Lani je nančno posredništvo in druge poslovne storitve. V svoji analizi sta ugotovili rahel pozitiven premik, saj je poslovanje regije že drugo leto pozitivno, četudi dosega dodana vrednost na zaposlenega le 70 odstotkov slovenskega povprečja, in tudi dobiček na zaposlenega, je podpovprečen in dosega le nekaj več kot polovico slovenskega povprečja. Četudi vsaj v regiji prevladuje občutek izvozne naravnanosti, pa ustvari le-ta le dobro petino vseh prihodkov na tujih trgih, to pa kaže na zaostajanje in posledica vsega tega je tudi zaostanek pri plačah, ki so za dobro petino nižje od slo bilo npr. 450 pobegov iz doma in v tem obdobju je bilo od 50 do 80 vlomov, za večino katerih je dokazano, da so bili storilej ilegalci. In absurd: lani je npr. ujeto deveterico sodišče kaznovalo samo z opominom. »Kaj smo Prosenja-kovčarji tako neumni, da bomo mešetarili z državo? Ne potrebujemo ničesar, samo begunce naj nam spravijo z vratu« in »Dovolj je bilo popustljivosti, velikodušnosti in lahkovernosti prekmurskega prebivalstva« sta bila še dva najpogosteje slišana stavka. Miselnost ljudi je strnil krajan venskega povprečja. Zaznaven je pozitiven premik pri investicijskih aktivnostih, ki so se v zadnjem letu povečale za 1,5 odstotka, izboljšana pa je tudi finančna struktura gospodarskih družb, saj se je delež dolga v virih sredstev zmanjšal na 40 odstotkov, to pa je najmanj v Sloveniji. Ob gospodarskih kazalcih sta pripravili tudi oceno razvojnih možnosti po ključnih dejavnikih za razvoj in jih ocenili z oceno odstopanja ali preseganja slovenskega povprečja, in sicer: 1. splošno družbeno-politično okolje in imidž regije z oceno - 3, 2. obstoječa gospodarska struktura in infrastruktura-14,3. človeški faktor -15,4. kakovost življenja v regiji - 8, 5. dostop do informacij o tržišču in tehnologiji 0, 5. možnosti za financiranje investicij - 3-Skupna ocena seštetih dejavnikov je - 43- To je torej realna slika stanja, ki ima svojo strokovno verifika Votek ■ Štefan Danč: »Od 44 lokacij v Sloveniji nihče noče sprejeti begunce. Tudi mi smo imeli v vojski stenice, pa nas niso nikamor vozili. Boste videli, da teh prebežnikov ne bodo vozili nazaj. Toda če z državnimi ne bo šlo, se bomo poslužili mednarodnih inštitucij.« Svet KS Prosenjakovci namerava sklicati še več sestankov, na katerih bodo sodelovali tudi člani svetov okoliških krajevnih skupnostih, ki so ravno tako proti širitvi doma, in na koncu še pogovore s predstavniki ministrstev. Tomo Koles ■ cijo, in ni izmišljotina ali ponovna kritizerska poza Vestnikovih novinarjev. Pa to niti ni tako pomembno. Pomembno je, da se na regionalni ravni kljub vsemu odpira nova potencialna možnost razvoja, ki ga začenja podpirati tudi država s pomočjo evropskega kapitala , Po optimistični različici za razvoj regije, ki jo napovedujeta direktor agencije za regionalni razvoj Ivo Piry in državni sekretar Igor Strmšnik, bi lahko dobilo Pomurje v naslednjih letih nekaj več kot 19 milijard tolarjev razvojnega denarja. Toda to je eden od dejavnikov, za druge pa bo morala regija očitno poskrbeti sama in med temi so ob naložbah v človeški faktor pomembne tudi infrastrukturne naložbe, brez katerih ne bo razvoja. Toda ni dovolj le korenček, ampak je pomembno tudi uresničevanje nacionalnega programa naložb v avtocestni program. Tu nikakor ni mogoče pristajati zaradi krize Komentar Ne morem si kaj, da me ne bi vsa ta gonja proti tujcem in paranoja v našem Prekmurju spominjali na obdobje, ki ga raje ne bom imenoval, zgodilo pa seje kakšnih šestdeset let nazaj in imelo tragične posledice za človeštvo. Naenkrat ni več prekmurske gostoljubnosti in veselosti, ampak samo nestrpnost in netole-ranca do vsega, kar je novo in drugačno. Ljudi je treba razumeti, že večkrat so bili opeharjeni s Tomo Koles ■ strani države in izrabljeni za izhod v sili, toda kdo pravi, da bo tudi tokrat tako? Nekateri mediji s prehitrimi sklepi prav gotovo. Najprej je treba razlikovati, da sta Vidonci in Prosenjakovci dva različna primera. Medtem ko v Prosenjakovcih prebežniki res vlamljajo v hiše in avtomobile, v Vidoncih podobnega incidenta v odnosu do domačinov sploh ni bilo. Resnica je pogosto tudi nekoliko drugačna, kot je včasih predstavljena in razširjena v medijih. Tako se tisto prvo soboto pri begunskem centru krajani niso zbrali organizirano, ampak šele potem, ko sta dva krajana po diskusiji v gostilni z avtom zaprla cesto, nato pa so se zbrali še drugi. To soboto zbora krajanov sploh ni sklical župan Kalamar, ampak krajan na pobudo župana sosednje občine. Prav tako ni čisto res, daje država Vidoncem vsilila begunce za smešno nizko ceno. Svetniki z županom so sami določili ceno šele po medsebojnem Postali smo zahodna Evropa posvetu. Torej ni govora o kakšnem ultimatu, ki ga je postavila država, (impak za izhod v sili, za katerega je zaprosil na znameniti večerni seji Milan Horvat. To lahko potrdimo, ker je bil na tisti seji od vseh medijev poleg lokalne kabelske televizije le Vestnik. Res pa je, da seje preseljevanje začelo že en dan prej, kot je napovedal Horvat, tako da so bili tudi domači svetniki nepripravljeni. In kaj bo, če bo država res izpolnila svojo obljubo in azilante odpeljala v napovedanem roku? Se ji bodo tisti, ki sojo že pred tem obtožili, da laže, opravičili? Zagotovo je najlaže napadati brezimno inštitucijo in se potem delati, kot da ni bilo nič. Kdo se bo opravičil azilantom, proti katerim je bila sprožena že skoraj sovražna gonja? Vem, že slišim, lahko je tebi govoriti iz vame razdalje Murske Sobote. To je res, toda mene motijo predvsem oznake, ki sem jih slišal na nedavnih zborih: »ciganija« (a potem so nam tudi naši Romi napoti?), »mali Balkan«, »črnci« (z negativnim prizvokom), »Aziati« ipd. Marsikoga od teh, ki uporabljajo takšne žaljivke, bi presenetil podatek, daje med azilanti v v javnih financah na reprogramiranje tega programa v neka prihodnja leta, kajti to je po tujih izkušnjah prestrukturiranja in novega razvojnega zagona posameznih območij eden od ključnih dejavnikov, predvsem za pozitivne učinke na razvoj območja iz drugih regij ali tujine. Vsi kazalci pa govorijo v prid temu, da se regija brez odpiranja ne bo razvijala. Še posebno se kaže zamisliti tudi nad oceno političnega vpliva regije na državni ravni, kjer je ta ocenjen z - -. Vidoncih 40 ljudi s fakultetno izobrazbo ter množica študentov in dijakov, poleg tega pa še filmski režiser iz Irana, ki naj bi osvojil pred leti na beneškem filmskem festivalu glavno tiagrado, že deset let pa ga tamkajšnje oblasti preganjajo zaradi njegove politične prepričanosti. Že res, med njimi so tudi kriminalci, toda treba je ločiti zrno od plevela in ne vse metati v isti koš. Sicer pa: ali si tega nismo želeli? Sedaj smo postali država z vsemi značilnostmi zahodne Evrope: končno drugi prihajajo k nam, zaradi tega pa raste tudi nestrpnost, prav tako kot v Nemčiji, Italiji, Angliji. In ne mislite, da bo z odstranitvijo tujcev iz Prekmurja tega konec. To je šele začetek. LOKALNA SCENA 1, februar 2001 VESIMIK Seja občinskega sveta Se v Beltincih obeta nov zaplet? Ime še naprej Osnovna šola Sv. Jurij ob Ščavnici Iz oci v oci za resnico Vznemirjeni stanovalci dela ulice Štefana Kovača - Občinski svetniki podpirajo podjetništvo Ker svetniki niso sprejeli spremembe imena OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici v OŠ 12. talcev Sv. Jurij ob Ščavnici, je občinski svetnik Miran Lapi odstopil edavni dopis skupine nezadovoljnih stanovalcev ulice Štefana Kovača iz Beltinec, naslovljen na občinski svet, je sprožil različne ugibanja in številne odzive. Mnogi se namreč upravičeno sprašujejo, ali ni posredi zaplet, ki mu za zdaj ni videti konca. red kratkim, 23. januarja, se je sestal,na 16. redni seji občinski svet občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Svetniki so namenili posebno pozornost predlogu preimenovanja Osnovne šole Sv. Jurij ob Ščavnici v Osnovno šolo 12. talcev Sv. Jurij ob Ščavnici. Šola se je do 1990. leta že imenovala po 12. talcih, ki jih je okupator ustrelil 4. aprila 1945. leta v gozdu pri Blagušu. Predlagani predlog so svetniki zavrnili, saj so mnenja, da se tudi druge osnovne šole v manjših krajih imenujejo po krajih. Povedano pa je bilo, da spoštujejo spomin na nedolžne žrtve. Spomin naj se neguje z ohranjanjem in vzdrževanjem znamenja na kraju zločina. Menili so, da ni razloga za preimenovanje, s tem pa bi nastali tudi nepotrebni stroški. Z zavrnitvijo predloga se ni strinjal svetnik Miran Lapi, ki je edini glasoval za spremembo imena. Po njegovem bi morali spoštovati predlog sveta staršev zavoda in sveta šole, ki sta se opredelila za, po njegovem, spremembo imena, ne pa preimenovanje šole. Kot je menil, so drugi svetniki pri glasovanju delovali nedemokratično, zato je na seji županu izročil pisno izjavo, da odstopa z mesta občinskega svetnika, in sejo takoj tudi zapustil. V razpravi o pobudah in predlogih so se svetniki dotaknili tudi stanovanjske problematike v občini. Župan Slavko Mihalič je menil, da bi morali za obnovo stanovanj, ki so v lasti občine, v prihodnjem letu nameniti vsaj 40 milijonov tolarjev. Po njegovem bi morali v občinskem središču Sv. Juriju ob Ščavnici razmišljati tudi o gradnji novih stanovanj, ki bi jih lahko ponudili mladim družinam. Svetniki so sprejeli tudi ceno vode za tiste porabnike, ki jo dobivajo iz vodovodnega omrežja Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer. Cena m5 vode bo znašala od 2. februarja z vsemi dajatvami 226,08 tolarja. Ob visoki ceni vode naj bi bila voda, ki jo v kmetijstvu uporabljajo za živino, razbremenjena nekaterih dajatev, zato bodo morali porabniki teh ugodnosti s soglasjem dobavitelja vode vgraditi dodatne števce. Obravnavali so tudi težave pri odvozu gospodinjskih odpadkov, kamor ne morejo z vozili za organiziran odvoz. Odvoz naj bi takim gospodinjstvom uredili tako, da bi smeti shranjevali v vreče podjetja Zaubermaher in bi jih odlagali ob določenih dnevih in določenih mestih, kjer poteka organiziran odvoz odpadkov. Ludvik Kramberger I Pomursko društvo za boj proti raku za pravočasno odkrivanje raka na dojkah Društvo podarilo model za učenje samopregledovanja omursko društvo za boj proti raku je murskosoboški bolnišnici, oddelku za ginekologijo in porodništvo podarilo model dojke za učenje. Namenjen je učenju samopregledovanja dojk, saj simulira dojko z različnimi spremembami. Rak dojke je namreč mogoče zgodaj odkriti in tudi uspešno zdraviti, saj še vedno devetdeset odstotkov sprememb na dojki odkrijejo ženske same. Pomursko društvo za boj proti raku tako želi prispevati k zgodnjemu in pravočasnemu odkrivanju bolezni dojk, pravočasnemu zdravljenju ter zmanjšanju umrljivosti. Model je bil vreden petsto tisoč tolarjev, denar pa so zbrali s prostovoljnimi prispevki članov društva. Predstojnici ginekološko-po-rodnega oddelka dr. Evi Kol-taj ga je izročila dolgoletna aktivistka v Pomurskem društvu za boj proti raku gospa Hela Sreš. V ambulanti za bolezni dojk, ki deluje tretje leto, vsako leto pregledajo tri tisoč žensk in letno odkrijejo petdeset do šestdeset obolelih za rakom na dojki. Število obolelih v Sloveniji narašča, po številu obolelih pa je naša regija v povprečju. Pomembno vlogo ima preventiva ali pravočasno odkrivanje bolezni in zdravljenje, zato si v ambulan- In v čem je problem? Stanovalce omenjene beltinske ulice moti lokacija firm Gomboc gradbeni inženiring in Veletrgovine Premalo stanovanjskih posojil FTE3 ot s,no žc poročali, je I .O Stanovanjski sklad Re publike Slovenije zaradi skromnega odziva podaljšal rok za prijavo na razpis dolgoročnega stanovanjskega posojila za gradnjo. Ob ttem je razširil tudi krog upravičencev za odobritev posojila, saj lahko zanj zaprosijo vsi, ki stanovanjski problem rešujejo z gradnjo in se zanjo odločijo prvič. Po podaljšanem razpisu ugodnih stanovanjskih posojil je prosilcev več, kot je ponujenih posojil. Na Stanovanjski sklad je namreč prispelo okrog 1.600 vlog, prošenj pa je za 6,5 milijarde tolarjev. Sklad pa je v razpisu ponudil 2 milijardi tolarjev, kolikor je znašal izkupiček od prodanih obveznic, namenjenih za gradnjo in prenovo stanovanj oziroma hiš. Tako bo o usodi odločal nov nadzorni svet Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Že samo dejstvo, da se je zelo povečal interes ljudi za stanovanjsko gradnjo ob ugodnih posojilih, kaže, da ponudba ne dohaja povpraševanja. M. Jerše ■ ti za bolezni dojk prizadevajo, da bi kupili še aparaturo za računalniško vodenje punkcije, ki odkriva tudi tvorbe, manjše od centimetra, in pomeni največ, kar se da narediti na področju preventive. Skupaj z društvom bodo poskušali zbrati sedemdeset tisoč mark kolikor anarat stane k Potrošnik iz Murske Sobote. Zahtevajo primernejšo lokacijo za industrijsko cono, ki ne bo ■ motila bližnjih občanov. Pri tem, kot navajajo, »naj bo ekologija pred vsemi drugimi interesi«. V isti sapi dodajajo, da na ta način nikakor ne nasprotujejo razvoju občine in obrtništva. »Zemlja, ki je vzorno obdelana in je prve kategorije, se ne sme spreminjati v drugo namembnost. Trgovsko-industrijski centri so vedno locirani zunaj naselij (Murska Sobota itd.), še dodajajo, hkrati pa terjajo zagotovilo predstavnika Veletrgovine Potrošnik, da se Soboški proračun letos nekoliko »lažji« Letos treba zbrati čim več prihodkov roračun mestne občina M. Sobota za leto 2001 je težak nekaj manj kot tri milijarde tolarjev in je bil nekoliko težje sestavljiv, saj niso razpolagali z izračuni primerne porabe ter finančne izravnave za leto 2001. Manjši je zaradi 129 milijonov tolarjev izgubljene finančne izravnave, ki so jih dobivali v prejšnjih letih, poleg tega pa letos ne bo takih odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi gradnje avtoceste. Torej bo letos manj sredstev iz državnega proračuna, zato bo treba zbrati čim več prihodkov. Proračun je nižji od lanskega, ampak višji od lanske dejanske realizacije. Načelnik oddelka za proračun in finance Bela Pavlič je predsta- donatorstvu pa bodo pritegnili pomurske občine in podjetja. Pomursko društvo za boj proti raku pa je podarilo tudi bon za sto tisoč tolarjev oddelku za ren-tgenologijo, ki jih bodo namenili za dodatno izobraževanje inženirjev radiologije. M 11 fr.tr. T l ■ poslovalnica železnine na novi lokaciji ne bo širila prek obstoječega zemljišča. Kot kaže, se po skupnem sestanku predstavnikov beltinske občine, gradbenega inženiringa Gomboc, Veletrgovine Potrošnik in prizadetih občanov niso mogli dokončno poenotiti. Ravno omenjeni dopis na občinski svet to brez dvoma dokazuje. Skupina občanov na čelu z Voroševimi in Gruškovnjakovimi namreč ne odstopa od svojih zahtev. Trdijo, da so z okoljevarstvenega stališča ogroženi, zato so Inštitut za varstvo okolja v Ljubljani zaprosili za podrobnejšo analizo. Kdaj bodo dobili njčne rezultate, je v tem trenutku težko vnaprej napovedati. Že zdaj pa je očitno, da odločitev občinskega sveta v Beltin- vil letošnji proračun in razložil, da bodo skupni prihodki letošnjega proračuna 2 937 504 000, od tega bo šlo za investicije 31,8 odstotka, za tekočo dejavnost pa 68,2 odstotka. Letos so predvideni večji kapitalski prihodki in drugi prispevki iz naslova investicijske dejavnosti, vendar se bo treba maksimalno angažirati za njihovo realizacijo. Proračun pa je investicijsko naravnan, čeprav je manjši. Največja investicija bo poleg nove pokrajinske in študijske knjižnice še gradnja kanalizacije v Bakovcih, Krogu in Sa-tahovcih ter južnega kolektorja. Investirali bodo tudi v ureditev nogometnega stadiona, drsališča in kopališča - 29 milijonov in drugi investicijski transferji (prav tako šport) v vrednosti 77 milijonov. Med drugim je lani izpadla gradnja kolesarske poti v Černe-lavcih, ki je planirana za letošnje leto. Svetnik Ivan Obal pa je pripomnil, da lanskega proračuna ne bomo realizirali, kot je bilo predvideno, ter omenil, da mora Iz občine Radenci Prej, kot so načrtovali ekonstrukcija regionalne ceste Radenci-Vučja vas poteka po načrtih. Že nekaj časa je namreč na tem pomembnem cestnem odseku v celoti položen asfalt. Pri tem je bilo delavcem SGP Pomgrad iz Murske Sobote in njihovim podizvajalcem vreme dokaj naklonjeno. Tako računajo, da bo krožišče pred zdraviliščem Radenci nared že do maja letos, to pa je prej, kot so sprva načrtovali. Sicer pa jih čakajo še zahtevna dela pri gradnji podvoza pod železniško progo, ki bo omogočal tudi nemoteno vožnjo avtobusov in tovornjakov proti Kapeli. Poleg tega bodo prestavili strugo Borače-vskega potoka. Prav tako hitijo z deli pri ureditvi križišč regionalnih cih, ki se zaenkrat ne namerava več ukvarjati s to zadevo, spodbuja nasprotovanja stanovalcev ulice Štefana Kovača. Dejstvo je, da so se občinski svetniki tokrat le seznanili z vsebino pisma, niso pa se posebej zadrževali ob njem. Menijo, da so že doslej storili več, kot jim naroča zakonodaja. Poleg tega pa nedvoumno podpirajo podjetništvo in trgovsko dejavnost v Beltincih, saj ne nameravajo zavirati njune širitve na zdajšnjih lokacijah. Mimogrede: Veletrgovina Potrošnik gradi v bližini stanovanjskih hiš nov gradbeno-tehnični prodajni center, ki ga bodo odprli 16. marca. Kaj bo iz te zadeve, pa bo pokazal nadaljnji razvoj dogodkov. Milan Jerše za ta proračun župan odobriti še dva akta, katera pa bi Obal zelo rad videl.'Odbor za družbene dejavnosti pa je mnenja,- da bi morala soboška občina poleg nogometnega objekta financirati tudi druge objekte za športne dejavnosti. Sprejeli so tudi zazidalni načrt za razširjeno območje gramoznice Kamenšnica ob cesti proti Bakovcem in ureditveni načrt za zbiralnico živalskih odpadkov v Murski soboti. Za gramoznico je bilo postavljeno vprašanje, ali bodo gramoz vozili po Bakovski ulici, in Anton Štihec, svetovalec župana za prostorsko in urbanistično načrtovanje, je odgovoril, da je za potrebe avtoceste predviden prevoz gramoza po trasi avtoceste. Svetnik Ivan Karoli pa je izrazil skrb, da bo gramoznica, velika 40 ha, vplivala na okolje, še posebno, ker je to peščeno kmetijsko območje, po njegovem mnenju pa bo podtalnica zelo upadla. Na seji so sprejeli tudi program Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi v primestnih naseljih mestne občine Murska Sobota ter prvo obravnavo odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala, d. o. o, Komunalno podjetje se namreč mora na novo organizirati, saj se morajo nekatere dejavnosti na novo registrirati, nekatere pa na novo organizirati, med drugim glede tržnice, gradnje cest, železnic, letališč... A. Nana Rituper Rodež ■ IBM 1. februar 2001 LOKALNA SCENA Iz KS Nedelica Dobra ali slal odloči Premestili bodo tudi spomenik narodnemu heroju Štefanu Kovaču -Marku ______ za en meter in ga obnovili. Pokopališče v Nedelici, kjer je pokopan tudi narodni heroj Štefan Kovač - Marko. Njegov spomenik bodo letos premestili malu potem, ko so se je namesto prejšnje Krajevne skupnosti Turnišče oblikovala samostojna Občina Turnišče, je prišlo do odločitve, da bodo ustanovili nove krajevne skupnosti kot pravne osebe, in to za vsako vas posebej, torej Gomilico, Nedelico, Renkovce in Turnišče. Je bila to dobra ali slaba odločitev? Šfefan Pucko: »Imeti samostojno krajevno skupnost, je vsekakor boljše kot vaški odbor.« V Nedelici ugotavljajo, da je tako bolje, čeprav ni vse samo dobro. Po besedah predsednika tamkajšnje krajevne skupnosti Štefana Pucka je zdaj prepuščeno njim samim, da odločajo, za katere potrebe bodo Himenih sredstva, ki jih dobijo iz občinskega proračuna in ki jih zberejo sami. Ob tem imajo tudi večji pregled in nadzor nad porabo. Ker pred dvema letoma v njihovi vasi oz. krajevni skupnosti ni uspel referendum za samoprispevek, so si pač izbrali drugačen način zbiranja sredstev za skupno naložbo v občini - kanalizacija s čistilno napravo in sicer s pogodbami, ki jih je podpisalo 110 Crenšovci: ista cena vode parkirišče ob pogrebih, zamenjali žlebove na kapelici, kupili ozvočenje za potrebe društev krajevne skupnosti in v kapelici ter nadaljevali z urejanjem pokopališča z okolico. Čakajo jih še nekatera dela v vežici (kuhinja) in tlakovanje poti do križa, ki ga nameravajo v celoti obnoviti. V ta namen zbirajo sredstva, ki jih darujejo posamezniki namesto vencev in cvetja. Računajo, da bo stala obnova križa okrog milijon tolarjev. Prav tako je v programu tudi premestitev spomenika narodnemu heroju Štefanu Kovaču -Marku, kar mogoče nekaterim ne bo prav, vendar si je krajevna skupnost v ta namen že pridobila soglasje svojcev (lastnikov). Gre samo za premestitev za en meter od sedanjega mesta. Obenem bodo spomenik tudi obnovili, zato bi si želeli, da bi pri tem sodelovala tudi Zveza borcev. Besedilo in foto: Jože Graj ■ Proračunske razprave tišinskih svetnikov gospodinjstev. Določeno je, da bodo na ta način zbrali po 4.500 nemških mark v tolarski vrednosti, medtem ko je v preostalih treh krajevnih skupnosti ta znesek zaradi samoprispevka sorazmerno nižji. Lani so uspeli med drugim urediti bankine in prostor za avtobusno postajališče v zaselku Farkašovci, »zgredirati« poljske poti po Krčeh, kupiti kosilnico za potrebe krajevne skupnosti, asfaltirati prostor za zabojnik pri pokopališču, kjer so potekala tudi druga dela za ureditev okolice, poskrbeli so za redno odvažanje komunalnih odpadkov s pokopališča in odvoz kosovnih odpadkov, namenili del sredstev tudi za Nogometno društvo Nedelica ter še za nekatere druge potrebe. V letošnjem planu dela, ki so ga sprejeli te dni, je predvideno, da bodo z grederjem zravnali poljske poti in navozili nanje gramoz, kjer bo to potrebno, odkupili njivo pri pokopališču za Odbore čaka veliko dela Svetnik zahteval opis podžupanove plače Heprav je bil na prvi letošnji seji tišinskega občinskega sveta proračun za leto 2001, ob katerem so se zadržali najdlje časa, v prvi obravnavi, je imelo kar nekaj svetnikov pripombe na postavke, tako na strani prihodkov kot dohodkov. Kot je menil svetnik Evgen Hašaj, je proračun v višini nekaj več kot pol milijarde tolarjev na prihodkovni strani nekoliko preoptimističen, saj je težko verjeti, da jim bo država za investicije namenila 127 mio SIT, kot so v občinski upravi predvidevali in jih že tudi vključili v proračunsko uporabo. Kar pa se tiče odhodkov, je imelo kar nekaj svetnikov pripombo, da naj bi se zmanjšala sredstva za delo občinskih organov, ki so kar za 21 odstotkov višja od lanske realizacije. Tukaj je tudi prišlo do burne razprave o podžupanovi plači, ki naj bi bila prevelika, in Hašaj je zahteval, da se tudi javno pove, kolikšna je podžupanova plača. Podžupan Anton Omar se je potrudil in ob koncu seje vsem svetnikom postregel z dokazilom o nakazilu, kjer je bilo razvidno, da je plača v obliki nadomestila visoka 52.964,00 SIT, to pa je po Statutu občine v odstotkovnih mejah županove plače. O ocenah tega, kaj je naredil za občino, pa naj sodi župan, je še dodal podžupan Nekaj pripomb je bilo tudi glede postavke kapitalnih investicij, za kar so namenili 270 mio SIT, češ da investicije niso konkretno navedene. Kot je povedal župan Alojz Flegar, je to šele proračun v osnutku, in v grobem naštel investicije, kot so: vodovod, kanalizacija in tišinska osnovna šola. Sicer pa so bili vsi mnenja, da se v naslednjih dneh morajo sestati odbori, ki bodo uskladili proračun in njegove postavke, ki so predvsem odvisne od sredstev v višini 89 mio SIT, ki jim jih je država obljubila za gradnjo kanalizacije. Na tokratni seji so določili tudi datum, ko bodo v občini praznovali svoj praznik. Prvič, odkar obstaja občina, bodo občani praznično oblečeni zadnji dan v juniju in odslej bo tako vsako leto. Nekateri so imeli tudi tukaj pripombe, češ da ta datum ne zaznamuje nobenega pomembnega dogodka v občini, vendar ga je občinski svet kljub vsemu potrdil. C. K. ■ Niso upali sanjati, zdaj pa... ■ ... ....... Turnišče: kje bodo dobili in kam dali? Premalo popili iz Denar tudi za čistilno napravo v KS Bistrica Iz državnega proračuna pričakujejo najmanj 326,8 milijona tolarjev Včrenšovski občinski stavbi so bile ta torek popoldne sprejete nekatere odločitve, povezane z letošnjim proračunom, čeprav so imeli na mizah le delovno gradivo, ki ga je pripravil župan. Po vsem sodeč je bil njegov svinčnik tokrat dobro ošiljen, saj so svetniki podprh tako rekoč vse njegove »kalkulacije« (bile so obširno razložene) m se ob koncu razšli precej zadovoljni. V minulih letih je bilo pri sprejemanju proračuna običajno drugače. Še posebno zadovoljni so bili tokrat svetniki iz KS Bistrica, saj so tudi vsi svetniki iz KS Črenšo-vci glasovali za sklep, da bodo v letošnjem občinskem proračunu zagotovili sredstva za zgraditev čistilne naprave na Srednji Bistrici in da bodo čimprej uvedli postopek za izvedbo javnega razpisa, tako da bi lahko čez nekaj mesecev izbrali tudi izvajalca del. To so storili tudi zato, ker je občina uspela na razpisu Ministrstva za okolje in prostor (tja so pravočasno posredovali »prepričljivo« in ustrezno dokumentacijo) Popravek V 4. številki našega tednika smo na 4. strani objavili tudi fotozapis o zapuščeni hiši v Iljaševcih, kjer naj bi se redile miši, podgane in druga golazen. Navedli smo še, da je lastnik podjetnik Maksimiljan Indihar, ki da je tudi občinski svetnik v Ljutomeru. Slednje ne drži, res pa je, da je bil nekaj časa svetnik v prejšnjem mandatu. »iztržiti« kar 23 odstotkov razpi sanih sredstev, od tega 56,5 milijona tolarjev za bistriško čistilno napravo in tudi 20,7 milijona tolarjev za nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja v KS Čren-šovci. Zdaj morajo zagotoviti tudi določen delež lastnih sredstev in seveda projekt (naložbo) realizirati, če bodo hoteli aktivirati državna sredstva. »Čistilna naprava na Bistrici je tako letos realna, o čemer decembra nismo upali niti sanjati,« je ob tem dejal župan Anton Tornar. Vode niso podražili Vsekakor bodo občani - v KS Bistrica in KS Črenšovci - zadovoljni tudi s sklepom, da ostaja cena vode (vodarina) enaka kot doslej, to je J10 tolarjev za kubični meter (skupaj s takso, vodnim povračilom in DDV-jem). Tistim, ki so že priključeni na čistilno napravo v Trnju, pa bodo zaračunali še kanalščino, in sicer 20 tolarjev na kubični meter od porabljene vode. Kljub vsemu bodo na boljšem od tistih, ki morajo na priključitev še čakati, saj so stroški za odvoz odpadne vode iz grezni-rp večii lože Graj B O bičajna praksa turniškega občinskega sveta je, da gredo ob sprejemanju svojega letnega proračuna od postavke do postavke, tako da bi res vse prihodke in izdatke kar najbolje proučili in se uskladili. Pri tem seveda sodeluje tudi občinska uprava. S tem pa še ni rečeno, da so vsi vedno zadovoljni, in to še predvsem s postavkami za potrebe posameznih krajev oz. krajevnih skupnosti, javnih zavodov in ustanov, društev in klubov... Interesi so različni. Ampak odeja se pač nekje konča, zato ne more biti vse pokrito. Nadzorni odbor, ki mu v tem mandatu predseduje Občni zbor soboških tabornikov ruštvo tabornikov roda Veseli veter iz Murske Sobote je imelo 19. januarja občni zbor. Udeležilo se ga je več kot polovica članov. Sprejeli so po- ročila uprave roda, nadzornega odbora in disciplinske komisije za leto 2000. Hkrati so razrešili funkcionarje omenjenih organov in izvolili nove. Upravo roda za leto 2001 sestavljajo: Brankica Kouter (stare-šinka), Vladi mira Mrkšič (načelnica), Gabrijela Lačen - Dora (načelnica za MČ), Simona Šeruga (načelnica za GG), Aleš Cipot (načelnik kluba PP in propagandist), Petra Skalič (načelnica kluba grč in tajnica), Nikola Barišič (blagajnik) in Peter Šulek (gospodar). Nadzorni odbor sestavljajo Aleš Skalič, Boštjan Lačen in Alenka Kukovec, disciplinsko komisijo pa Brankica Kouter, Vladimira Mrkšič in Gabrijela Lačen - Dora. Občni zbor je sprejel program roda in finančni načrt za leto 2001, sklep o spremembi naslova roda in še nekaj drugih pomembnih odločitev. Rod Veseli veter je edina taborniška enota v Murski Soboti, ki združuje tabornike iz več osnovnih in srednjih šol v Murski Soboti. Trenutno šteje 106 tabornikov in tabornic, od tega jih je doslej 65 poravnalo članarino za letošnje leto. Med njimi je še kar nekaj pripravnikov, ki bodo plačali članarino, izpolnili članski kartonček in s tem postali člani roda v naslednjih nekaj mesecih. Tabornike čaka letos kar bogat program, med drugim se bodo udeležili mednarodnega tabora Techuana 2001, ki bo v začetku avgusta v bližini Beljaka v Avstriji. Že nekaj časa namenjajo pomembno pozornost vzgoji kadrov, z lendavskimi in ljutomerskimi taborniki pa so združeni v Območno organizacijo Zveze tabornikov Slovenije za Pomurje, ki je pomembna vez z Zvezo tabornikov Slovenije. A. C. ■ državni poslanec Ciril Pucko, je v svojem zadnjem poročilu predvsem omenil, da bi morala biti občina uspešnejša pri pridobivanju sredstev iz državnega proračuna. Tako so prejeli lani namesto planiranih 110 milijonov za čistilno napravo iz Ljubljane za ta namen samo 20 milijonov tolarjev. Sredstva, ki so jih razporedili za 1. fazo kanalizacijskega sistema (čistilna naprava in krajši odsek glavnega kolektorskega kanala), pa so znašala 275 milijonov tolarjev. Poleg tega so imeli v ta namen še okrog 14 milijonov tolarjev drugih izdatkov, 62 milijonov tolarjev namenskih sredstev za čistilno napravo pa so prenesli v letošnji proračun in pričakujejo, da bo delež iz državnega proračuna za to naložbo 173 milijonov tolarjev. Poleg tega so planirali, da jim bo država namenila še 153 milijonov kot sredstva finančne izravnave. Med pomembnimi viri letošnjega proračuna so tudi dohodnina (blizu 70 milijonov), sredstva podjetij, samostojnih podjetnikov in zavodov za čistilno napravo (61 milijonov), prenesena sredstva iz proračuna 2000 (91,9 milijona) idr. Poleg vlaganj v nadaljevanje del za zgraditev kanalizacijskega sistema (letošnji znesek je načrtovan v višini 370 milijonov tolarjev) so namenili investicijske odhodke tudi za spodbujanje malega gospodarstva, sofinanciranje študijske knjižnice v M. Soboti in nakup osnovnih sredstev v Zdravstvenem domu Lendava, ureditev Industrijske ulice v Turnišču, obnovo stare cerkve v Turnišču, obnovo vodovodnega zajetja v Nedelici idr. J. G. ■ Slomškova 33, tel.: 536 1 S 60 ZA ŠTUDIJSKO LETO 2001/2002 vpisujemo v centre za IZREDNI ŠTUDIJ višješolski program POSLOVNI SEKRETAR DOBA Maribor visokošolska strokovna programa POSLOVNA EKONOMIJA EPF MARIBOR in JAVNA UPRAVA VUŠ LJUBLJANA INFORMACIJE IN PRIJAVE do 07. 03. 2001 vsak delovni dan od 8.00 do 18.00 6 FINANCE IN GOSPODARSTVO 1,^,2001 IBM Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., vod 23. 1.2001 do 30. 1.2001 VREDNOSTNI ENOTNI TEEAJI PAPIR 23.1.2001 30.1.2001 razlika v odstotkih delnice na trga A Blagovno trgovinski center 14.091,01 13.998,68 -0,66 Gorenje Velenje 2.149,28 2.302,91 7,15 Intereuropa Koper 2.751,22 2.834,37 3,02 Krka, tovarna zdravil. Novo mesto 27.810,73 28.018,37 0,75 Lek, razred A 45.720,19 46.245,90 1,15 Luka Koper 3.087,37 3.017,18 -2,27 Mercator, poslovni center 14.722,51 15.022,24 2,04 Petrol Ljubljana 19.516,50 20.024,29 2,60 Pivovarna Laško 4.052,26 4.004,62 -1,18 Pivovarna Union 41.024,62 40.909,70 -0,28 Radenska 1.230,28 1.218,78 -0,93 Sava 15.891,14 15.835,70 -0,35 Zdravilišče Moravske Toplice 1.270,17 1.299,48 2,31 delnice na OTC Fructal Ajdovščina 1.602,07 1.601,22 -0,05 Helios Domžale 34.300,00 34.437,50 0,40 Kerna Puconci 2.800,00 2.800,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 3.080,00 3.080,00 0,00 obseznice na prostem trgu Sl.Odškodninski sklad 2.izdaja 75,45 74,17 -1,70 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 118,04 119,84 1,52 NFD 1 107,61 108,67 0,99 ZVONI 80,44 81,16 0,90 POMURSKA INV. DRUŽBA 1 118,50 119,91 1,19 ZLATA MONETA 1 75,04 76,25 1,61 POKOJNINSKI BON 50,08 50,12 0,08 ATENA 1 40,57 38,80 -4,36 INFONDZLAT 49,16 49,01 -0,31 KMEEKA DRUŽBA 56,05 56,05 0,00 POMURSKA INV. DRUŽBA 2 37,58 36,26 -3,51 INDEKSI Slovenski borzni indeks SBI20 1.836,12 1.865,85 1,62 Borzni indeks obveznic BIO 109,04 109,48 0,40 Indeks delnic PID-ov PIX 1.505,84 1.516,48 0,71 V ospredju Lek, Krka, Interevropa ečaji delnic na Ljubljanski borzi so v zadnjih petih dneh v povprečju rasli. Indeks SBI 20 je zrasel za 1,62 odstotka. V torek je bil indeks vreden 1.865,85 točk. Pol manj je pridobil indeks PIX, za 0,71 odstotka. Najbolj so porasle delnice pod okriljem indeksa Nafte, za 2,75 %, dražje so še delnice Kemije in Farmacije. Od prejšnjega torka je bilo na vseh trgih realiziranih za 3,72 milijarde tolarjev prometa, od tega je bilo na trgu le 30 % svežnjev. Najbolj prometen papir je bila obveznica Republike 4. izdaje (RS04), z njo se je trgovalo po tečaju 108 odstotkov od nominalne vrednosti, potem pa sledita delnici Leka in Krke ter obveznica Slovenskega odškodninskega sklada (S0S2). V uradni kotaciji so rasli predvsem tečaji najboljših delnic. Nekoliko bolj se je okrepil tečaj Lekovih delnic, ki so v tem tednu zrasle za 1,1 odstotka na 46.245 tolarjev. Zrasle so tudi delnice Krke, ven- T Kdaj denar za subvencije in sanacijo škode po suši? Država mora izpolniti dar le za 0,75 odstotka v primerjavi s prejšnjim torkom. Največji porast tečaja smo beležili v teh dneh pri delnici Interevrope (+ 3%), precej je dražja delnica Mercatorja (+ 2%) in delnica Petrola (+ 2,6%). Rasla je tudi delnica SKB-banke. Po objavi namere za prevzem s strani francoske banke Societe Generale je borza sprostila trgovanje z omenjenimi delnicami, tečaj pa je že prvi dan zrasel za skoraj 10 odstotkov. Kljub temu se je njen tečaj kasneje oblikoval okrog 3-800 tolarjev. Na prostem trgu se je največ trgovalo z delnicami Heliosa, Marine Portorož, Medaljona in Cinkarne Celje. Tečaj delnic Heliosa je v tem-tednu zrasel za 0,4 odstotka, v torek se je z njimi trgovalo po 34.437 tolarjev. Zrasli so še tečaji delnic Medaljona, In-tesa ter Zdravilišča Rogaška Slatina. Veliko prometa je bilo še z obveznicami Slovenskega odškodninskega sklada, katerih tečaj pa že nekaj časa pada, trenutno bi dobili za glavnico obveznice 74 DEM. Trg PID-ov se je gibal podobno kot delnic v uradni kotaciji. Tečaji večine PID-ov so zrasli. Največje rasti smo zabeležili pri PID-u Triglav steber 2, s katerim se je trgovalo že nad 42 tolarji, ter Zvonu 2. Najbolj prometne pa so bile delnice Triglava steber 1 in 2 ter Zlate monete 1. Najbolj so izgubile delnice Me-rkate, Atene 1 in Pomurske družbe 2. Dražje pa so delnice TG1N (119 SIT) in ZM1N(76 SIT). Borzni posrednik Projekt CRPOV zainteresiral trideseterico Treba je najti denar za gospodarsko obubožani Dobrovnik kulturnem domu v Dobrovniku je bila predstavitev razvojnega projekta CRPOV za ta kraj in okoliške vasi ter seznanitev z metodami in načinom dela. V dvorani se je zbralo trideset zainteresiranih, podrobneje pa sta jim projekt predstavila župan občine Dobrovnik Marjan Kardi-nar in vodja projekta iz Razvojnega centra Lendava Agata Sar-delič. Razvojni projekt CRPOV Dobrovnik je sofinanciran s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kratica pomeni »celostni razvoj podeželja in obnova vasi«, cilj projekta pa je, da občani ob strokovni podpori strokovnjakov z različnih področij oblikujejo razvojno vizijo svoje občine ter ukrepe in aktivnosti za uresničitev razvojnih ciljev. Pripravil se bo tudi katalog izvedbenih projektov (javnih in zasebnih - podjetniških, kmetijskih), s katerimi bodo njihovi nosilci v izvedbeni fazi lahko kandidirali za sofinanciranje pri omenjenem ministrstvu ter državnih in evropskih strukturnih skladih. Znane so že predvidene aktivnosti pri projektu. Tako bo 9- februarja motivacijska delavnica Aktiviranje razpoložljivih razvojnih potencialov svoje obveznosti Kmetijski minister Franc But pravi, da bo pretežni del sredstev za subvencije izplačan do konca januarja, za sanacijo škode po suši pa je odgovorno ministrstvo za okolje zplačevanje subvencij in sanacija škode po suši v kmetijstvu sta problema, ki v zadnjem času vse bolj vznemirjata kmetijce. Država, ki bi morala po zakonu zagotavljati sredstva za te namene, svojih obveznosti ne izpolnjuje oziroma z njimi zamuja. Upravičenci do teh sredstev izgubljajo zaupanje v državne institucije, zaradi zamujanja teh plačil pa je načet likvidnostni položaj številnih kmetij in ogrožen njihov obstoj. Tako pri subvencijah kot pri sanaciji škode, ki jo je povzročila lanskoletna suša, ne gre za neke izmišljene zahteve kmetov, pač pa le-ti zahtevajo tisto, kar jim je bilo zakonsko zagotovljeno. Če je Slovenija pravna država, potem mora sprejete zakone tudi izvajati, pravijo kmetje. Za subvencije v kmetijstvu so bila v letu 2000 v proračunu ministrstva za kmetijstvo zagotovljena potrebna sredstva, medtem ko je za sanacijo škode po suši državni zbor sprejel intervencijski zakon in naložil odgovornim, da za to zagotovijo ustrezna sredstva. Leto 2000 je mimo, konec januarja se je izteklo tudi minulo proračunsko leto, zato kmetje upravičeno sprašujejo, kdo je odgovoren, da denarja še vedno ni. Na seji odbora za kmetijstvo pri državnem zboru je 10. januarja letos na problematiko opozoril tudi pomurski poslanec Geza Džuban, ki je vprašanja v zvezi s tem naslovil na mag. Franca Buta, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poslanca Džubana, ki je bil tudi eden od glavnih pobudnikov za sprejem intervencijskega zakona, po katerem mora država zagotoviti sredstva za delno sanacijo škode po suši v letu 2000, je zanimalo, gospodarstva, 17. februarja bodo delavnice z mladimi z območja občine z naslovom Prevrednotenje vrednot v okolju in oblikovanje razvojne vizije občine Dobrovnik, 27. februarja pa bo pre-davanje/delavnica za brezposelne o ukrepih aktivne politike zaposlovanja in razvojnih prizadevanjih občine. Sodelavci lendavskega razvojnega centra bodo na terenu obiskali posamezne podjetnike in ravnatelja šole ter se posvetili najbolj perečim problemom s področja malega gospodarstva, kmetijstva, turizma in brezposelnosti. Srečali se bodo tudi s šolarji, dijaki in študenti iz občine. Marca bodo tekli pogovori S predstavniki turizma nroani- kako se realizirajo neposredna plačila, kaj je s plačili za obnovo trajnih nasadov in kaj je z investicijami (pri slednjih je mislil na sofinanciranje gradnje hladilnice v Puconcih), v drugem delu vprašanja pa ga je zanimalo, kdaj bodo prizadeti prejeli še preostali del sredstev za sanacijo škode po suši. Kot smo že zapisali, slednjo ureja poseben intervencijski zakon, ki določa, da se 4,6 milijarde tolarjev za te namene realizira do 31. oktobra 2000, preostalo pa do konca leta 2000 oziroma v letu 2001. Naj spomnimo, da mora vlada po tem intervencijskem zakonu za sanacijo posledic naravnih nesreč v proračunu prerazporediti 10 milijard tolarjev, od tega za sanacijo posledic suše 8 milijard tolarjev. Bajukova vlada je v lanskem letu za to zagotovila le 3 milijarde tolarjev, zato je poslanca Džubana zanimalo, kdaj bo država izpolnila preostali del svojih obveznosti do prizadetih. niča o posebnostih in značilnostih okolice občine. Tako Kardi-nar kot Sardeličeva sta se strinjala, da je prihodnost občine Dobrovnik v srednjeročnem obdobju v podjetništvu v turizmu in kmetijstvu ter v okolju prijaznim dejavnostim. »Ta projekt ni samo za to, da lepo govoričimo in nato stvari pospravimo v predal. Denar je, vendar ga moramo poiskati,« je prepričeval dobrovniški župan, Sardeličeva pa je naštela uspešne projekte iz drugih krajev: Odrancev, Kobilja, Turnišča, Dolnje Bistrice itn. Skupno je izvedel Razvojni center že od 30 do 50 projektov. Občane je najbolj zanimalo, koliko sredstev je na voljo, kakšno je sofinanciranje države, koliko denarja morajo sami vložiti, opozorili pa so na preveč birokratske državne reforme, ki bolj zavirajo kot pospešujejo podjetništvo, ter na podatek, da je bil Dobrovnik pred stotimi in desetimi leti gospodar-<%kn dnsfi hnlip razvit Lot 'zHai Po besedah ministra Buta je oddalo kmetijsko ministrstvo, kar zadeva investicije, do 28. oktobra oz. 2. novembra na ministrstvo za finance vse ustrezne Flegar in Zunec predstavljata Zaposlitveni inkubator kot kvas za razvoj regije Zaposlitveni inkubator je priložnost za prihodnost kadrovskega razvoja v Pomurju o pravita za svoj projekt Tomaž Flegar kot idejni vodja in Branko Žunec kot strokovni svetovalec s sodelavci Matjažem in Jožetom Pavlinjekom, Matejo Hauzer Po- dlunšek in Rudijem Cipotom. Zakaj zaposlitveni inkubator? Da ne bi pešačili s kolesom na rami, če se z njim lahko peljemo, in da nam ne bi svet ostal zavit v meglo, če nam je pred očmi lahko jasna slika. Ali konkretno: da bi izobraženci iz regije dobili priložnost za delo in zaposlitev v domačem gospodarstvu in to gospodarstvo naredili močno, regijo pa konkurenčno. Zaposlitveni inkubator naj bi bil vez med podjetji in šolajočimi se, stike pa naj bi navezovali že med šolanjem. Snovalci zaposlitvenega inkubatorja so projekt tudi že predstavili gospodarstvenikom v Klubu manedžerjev in podjetnikov Murska Sobota. Verjamejo, da se bo model, ki ga bodo razvili, pokazal kot zgleden, da ga bo-rl L.kL/A J Fnrl« ir rl^nna dokumente za postopek izplačila in tako izpolnilo svoj del obveznosti, ministrstvo za finance pa ima zdaj nalogo, da v skladu z likvidnostnim planom to izpla ča. Tudi za subvencije je oddalo ministrstvo za kmetijstvo do 20. decembra 2000 na ministrstvo za finance vso potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja obvezo države, da bodo subvencije izplačane. O tem, kakšen znesek subvencij bodo dobili, so upravičence tudi obvestili. Po zagotovilih Franca Buta je bilo do 31. decembra lani izplačanih približno 8 milijard tolarjev direktnih plačil in tekočih obveznosti, neizplačanih pa je ostalo še okoli 3 milijarde tolarjev neposrednih plačil na hektar in na glavo živine ter približno 2 milijardi tolarjev preostalih obveznosti ministrstva za kmetijstvo. Minister je zatrdil, da je narejen likvidnostni plan, ki zagotavlja, da bo večji del teh sredstev izplačan v januarju, saj gredo izplačila do 31. januarja še v breme proračuna za leto 2000. Upravičenci bodo dobili vse subvencije v višini, ki je zapisana na sklepih, ki so jih prejeli, kar ne bo izplačano v januarju, pa bo šlo v breme proračuna za leto 2001. Za sanacijo škode po suši je pristojno ministrstvo za okolje in prostor, na eni od januarskih sej vlade pa je bilo obljubljeno, da bo to ministrstvo podalo poročilo in tudi predlog za izvršitev še nerealiziranih obvez države. Ludvik Kovač ■ li dovolj dobre moke za skupno skledo. Vizija inkubatorja je nastavljena za desetletje. Začeli bodo letos s pridobitvijo prostorov za svetovalno pisarno in vzpostavitvijo delovanja inkubatorja. Pridobili bodo imena na strani ponudbe (študentje, dijaki) in povpraševanja (podjetja), nato pa - ker verjamejo, da ima regija številne priložnosti - z novimi projekti spodbudili investicije, te pa bodo potem spet potegnile za sabo razvoj infrastrukture. Zaposlitveni inkubator naj bi bil torej kvas za razvoj regije. Za začetek potrebujejo triindvajset milijonov tolarjev začetnega kapitala. Petnajst milijonov bodo poskušali pridobiti s strani evropskih skladov in javnih virov, šest naj bi prispevala podjetja in VESTNIH 1. februar 2001 GOSPODARSTVO 0 službah varstva okolja Posvet o izkoriščanju geotermalne energije Prednosti Pomurja Proizvodnja v kulturno dvorano Moravskih Toplicah so se zbrali konec tedna na strokovnem posvetu o gospodarskih javnih službah varstva okolja na lokalni in regionalni ravni. Na posvetu, ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor, so predstavili temeljne usmeritve za regionalizacijo Slovenije v povezavi z oskrbovalnim sistemom gospodarskih javnih služb varstva okolja, rezultate projekta, ki zajema analizo stanja na področju pristojnosti, vrst in oblik njihovega izvajanja, delitev premoženja občin in vpliv le-teh na upravljanje javnih podjetij ter predloge za reševanje problematike, ki izhaja iz velikega števila ekonomsko in kadrovsko šibkih občin. Udeleženci posveta so obravnavali tudi postopek podeljevanja koncesij in razmerje med koncendentom in koncesionarjem, nekatere dosedanje probleme iz prakse na tem področju ter predloge za boljšo ureditev javnih podjetij in področja koncesij. Predstavili so tudi postopek presoje vplivov na okolje fer potrebno dokumentacijo, Jci jo mora zagotoviti investitor za postopek okoljevarstvenega soglasja za gradnjo komunalne infrastrukture. Principe regulacije komunalnih proizvodov in storitev so primerjali tudi z Evropsko unijo in primeri iz Velike Britanije. Lotili so se tudi problematike ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. A. N. R. R. I Leto Mnogo je v Naftinih rokah rejšnji teden je potekalo posvetovanje na temo Izraba geotermalne energije, in sicer v prenovljenih prostorih gradu v Rakičanu v okviru projekta Izboljšanje inovativnosti v Pomurju, ki ga organizira program Phare - Partner-ship. Cilj omenjenega projekta programa Phare je predvsem, prispevati k pospeševanju novega in ekonomsko zanimivega na območju Pomurja. Projekt nima dovolj finančnih virov, da bi neposredno pomagal pri razvoju regije z denarnimi sredstvi, lahko pa pomaga z nakazovanjem možnosti izkoriščanja naravnih danosti na našem območju in pri iskanju finančnih virov. Posvetovanje o geotermalni energije, katerega organizatorji so bili Inštitut za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane, RRA Mura iz Murske Sobote in Fraunhofer Institut iz Karlsruheja v Nemčiji, je ravno ena od takšnih možnosti. Na posvetu so hoteli vse navzoče seznaniti predvsem z obstoječim potencialom in možnostjo izrabe geotermalne energije, z zakonskimi možnostmi izkoriščanja le-te in primeri izkoriščanja geotermalne vode. Pomurje ima velik geotermalni potencial, ki je ena redkih prednosti naše regije v primerjavi s preostalimi slovenskimi regijami, poleg tega pa je tudi že veliko naftnih vrtin, ki niso sanirane in bi jih lahko izkoriščati v različne namene. Kot sta k prvi točki povedala strokovnjaka podjetja Naf- ta iz Lendave, naj bi bilo kar 65 odstotkov geotermalne energije, to je toplotne energije, ki je uskladiščena v notranjosti zemlje in se nenehno obnavlja zaradi razpada naravnih radioaktivnih izotopov, ravno v severovzhodni Sloveniji. Pomembna pa ni samo količina geotermalne energije oz. vode, ampak tudi to, da je temperatura te vode na 1000 metrih pri nas mnogo višja kot drugod po Sloveniji, to pa je osnova za energijo. Seveda sta poleg temperature vode za racionalno izkoriščanje te energije pomemb- NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. za radgonske mesarje ni minilo brez težav Prednost dajejo preselitvi predelave K sodelovanju v osemstomilijonski naložbi želijo pritegniti večje poslovne partnerje Heprav dokončno še niso potegnili črte pod leto 2000, v radgonskem MIR-u napovedujejo, da bodo poslovno leto sklenili pozitivno, vendar brez omembe vrednega dobička. Po besedah direktorja Branka Križana sta bila slaba predvsem zadnja dva meseca, saj v novembru in decembru niti finančno niti fizično niso dosegli pričakovanih rezultatov. K poslovnemu rezultatu brez izgube so največ prispevali maksimalni ukrepi racionalizacije, saj so stroške poslovanja zniževali na vseh nivojih. Z doseženimi fizičnimi rezultati so se lani približali načrtovanim, vendar načrta za leto 2000 v primerjavi z letom prej niso povečevali. Prodaja svežega mesa je bila lani v primerjavi z letom 1999 manjša za 8 odstotkov, načrtovani izvoz so realizirali le 60-odstotno, medtem ko je bila prodaja izdelkov na domačem trgu večja za 8 odstotkov. Ugoden finančni rezultat v začetku leta je pokvarilo zviševanje odkupnih cen prašičev v poletnih mesecih, ki je trajalo vse do novega leta, v tem času pa so se cene povečale za okoli 25 odstotkov. Radgonski mesarji zdaj izvozijo okoli 20 odstotkov izdelkov, med tujimi trgi prevladujejo države na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem Bosna in Hercegovina, Makedonija in Črna gora. Žal so tudi tu lani že zabeležili rahlo znižanje prodaje, zaradi slabega plačevanja pa so prenehali z izvozom na Hrvaško. Če so se radgonski mesarji še pred leti lahko pohvalili z največjim številom zaklanih prašičev v eni so tih zaklali tudi 75 tisoč, so lani prvo mesto prepustili klavnici Pomurkine Mesne industrije, medtem ko so v MIR-u zaklali 66 tisoč prašičev. Direktor Branko Križan pravi, da je na zmanjšan obseg klanja vplivala kakovost prašičev, saj radgonski mesarji iščejo le kakovostne pra-. šiče, največ pa jih kupujejo na največjih slovenskih farmah. Pravijo, da so najbolj kakovostni tisti, ki jih dobivajo s farme Kmetijskega gospodarstva Rakičan, tudi farma v Podgradu bistveno ne zaostaja pa tudi nekateri zasebni rejci se lahko pohvalijo z dobro kakovostjo. Ob prašičih so lani v radgonski klavnici zaklali še 4.200 goved in 2.500 telet. Bolezni norih krav, ki rejcem v številnih evropskih državah že povzroča težave, radgonski mesarji v lanskem letu še niso čutili v večjem obsegu, so se pa začele razmere zaostrovati v novembru in decembru in se bodo poznale predvsem letos. Čeprav odgovorni zatrjujejo, da je meso slovenskih govedi zdravo, je v mesnicah povpraševanje po govejem mesu padlo. Po posodobitvi klavnice so uvrstili radgonski mesarji med prednostno naložbo preselitev predelave iz mesta na novo lokacijo v Meleh. V prostore nekdanjega Elrada se je že preselil del skupnih služb podjetja, predelava pa je še vedno na stari lokaciji. Preselitve jim niso dovoljevali finančni rezultati, vendar je dokumentacija za preselitev v pripravi. Lokacijsko dovoljenje že imajo in z naložbo v novo predelavo naj bi začeli še letos. Za 300 zaposlenih v delniški družbi, ki je v večinski lasti sedanjih in nekdanjih delavcev, bo to precejšen zalogaj, saj bo naložba presegla vrednost 800 milijonov tolarjev. Izpeljali naj bi jo z dokapitalizacijo, zato skušajo k sodelovanju pritegniti večje poslovne partnerje in z nekaterimi so razgovori že stekli. Z naložbo v predelavo naj bi končali do začetka leta 2003, v tem času pa naj bi se tudi prilagodili standardom HACCP in s tem tudi pogojem, ki veljajo v Evropski uniji. Naložbo in prilagoditev novim standardom bodo morali izpeljati sočasno, zatrjuje direktor Križan, saj bi sicer izpolnjevali le pogoje za lokalno klavnico, s tem pa bi morali obseg proizvodnje zelo zmanjšati. Čeprav finančne konstrukcije za uresničitev omenjene naložbe še nimajo izdelane, radgonski mesarji verjamejo, da bodo načrte uresničili in ohranili svoj delež med slovenskimi mesarji. Ne zatrjujejo, da v takšni organiziranosti, kot zdaj, saj dogovori o sodelovanju in povezovanju tečejo, vendar pri tem ne želijo biti v podrejenem položaju. Ludvik Kovač I na dejavnika še prepustnost tal in količina vode. Po večletnih raziskavah so ugotovili, da bi se najbolj splačalo izrabljati to energijo na 800-1200 metrih, kjer je temperatura vode od 50 do 75 stopinj Celzija in kjer je dokaj velika prepustnost ter znajo biti tudi velike količine vode. Take značilnosti pri nas ima območje Moravskih Toplic. Kar se tiče zakonskega izkoriščanja te energije, pa je dr. Boris Salobir, direktor Agencije za rudna bogastva, ki ima sedež v Velenju, povedal, da je lastnik geotermalnega vira država in da izkoriščanje te energije urejata Zakon o varstvu okolja iz leta 1993 in Zakon o rudarstvu iz leta 2000. Postopek pa je takšen, da si mora vsak, ki želi to uporabljati, pridobiti koncesijo za uporabo energetskega vira, za katerega država zaračunava 5 SIT za kubični meter geotermalne vode. Koncesijo podeli na podlagi vloge Direkcija za rudna bogastva, če se voda spušča nazaj v vrtino, če se spuščj v vodotoke, pa Ministrstvo za okolje in prostor. Bilo je mnogo vprašanj glede uporabe že izvrtanih vrtin v Pomurju, katerih lastnik je v večini Nafta Lendava. Tisti, ki bi želeli uporabljati njihove vrtine, se morajo dogovoriti z lastnikom vrtine in si pridobiti tudi koncesijo za uporabo energije, vendar pa je Nafta kot lastnik vrtine in koncesionar le-teh za raziskovalno dejavnost pod enakimi pogoji na prednostni listi za koncesijo uporabe vira. Na koncu posvetovanja so predstavili tudi že nekatere obstoječe in načrtovane primere izrabe geotermalne energije pri nas, kot so rastlinjak v Tešano-vcih, gojenje afriških somov v Turnišču, uporaba te. energije v nafti Lendava ipd. Ciril Kosednar ■ Stroji namesto poezije? a Kobilju se je zgodila zapletena in skorajda žalostna zadeva, kulturno dvorano so začeli prazniti in iz nje odstranjevati sedeže, vanjo pa želi obrat Konsi razširiti svojo proizvodnjo, namestiti šivalne stroje za šivanja prevlek. To je Kobiljane razdelilo na dva tabora, na tiste, ki si prizadevajo za ohranitev kulturnega dogajanje v občini, in na tiste, ki so mnenja, da gospodarski razvoj občine vsekakor ni zanemarljiv. Zadeva je precej občutljiva in zapletena, zato smo se pogovorili z nekaterimi »vpletenimi« in prizadetimi. Tomo Kruhek, direktor in lastnik Konsija, je povedal, da razširjajo proizvodnjo, zato so začasno rešitev poiskali v kulturni dvorani, »kjer želimo namestili šivalne strojejn dodatno zaposlili 30 delavk. Na občini so nam odstopili dvorano, za nadomestilo pa bomo financirali oder v telovadnici na kobiljski osnovni šoli. Oder bi moral biti končan do prireditve ob kulturnem prazniku, vsekakor pa ni naš namen, da bi onemogočali kulturne dogodke v občini. Mi moramo izpolniti svoje obveznosti do Preventa in do tovarne Volksvvagen, za katere šivamo program avtoprevlek za športne golfe. Če svojih obveznosti ne bomo izpolnili, se bodo pogodbe prekinile in nikoli več ne bomo prišli do takega posla. Naj poudarim, da je ta rešitev v kulturni dvorani samo začasna, saj nameravamo v prihodnje proizvodnjo preselili v obrtno cono, kjer sta bila nekoč opekarna in Agromerkur. Danes imamo 130 zaposlenih, z razširitvijo v obrtni coni pa bi dobilo delo od 200 do 250 delavcev.« Za sedaj vidi Kruhek največjo težavo v tem, da je najtežje dobiti delovno silo. Marija Farkaš, predsednica Kulturnega društva, je povedala, da je bila zelo prizadeta, ko je izvedela, kaj so naredili s kulturno dvorano. »Uradno s tem nisem bila seznanjena, ampak sem bila samo postavljena pred dejstvo, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo. Menim, da bi se lahko.vsa zadeva drugače reševala. Ni nam tudi znano, pod kakšnimi pogoji je občina oddala kulturno dvorano obratu Konsi in kakšne koristi bosta imela od tega občina in naš kraj in ali imajo zagotovilo, da bo obrat v Kobilju tudi res ostal. Res je, da so nam v nadomestilo ponudili telovadnico osnovne šole, to pa se ne da primerjati z našo kulturno dvorano, Saj v telovadnici ni takega razpoloženja. Predvidevamo, da bi imeli prireditev ob kulturnem prazniku, to je 8. februarja, in dogovarjali smo se že, da bomo na gostovanje povabili tudi kulturne skupine drugih občin.« Župan Pavel Nemet je potrdil, da je namestitev Konsija začasna rešitev, ter dodal, da je o tem odločal občinski svet na občinski seji 29. marca lansko leto, potem pa so to obravnavali še na zboru občanov. Konsiju so postavili pogoj, da v telovadnici postavi oder, prav za različne kulturne in družabne prireditev pa je občina za telovadnico kupila zaščito za parket. Nemet je še povedal, da bodo v začetku prihodnjega tedna sklicali izredno sejo, saj si župan želi, da se ta zapletena zadeva obravnava na občinskem svetu in se poda podrobnejša informacija. Vsekakor bodo morali najti neki kompromis ali zagotovilo, da bo proizvodnja izpolnila obveznosti, kulturniki pa ne bodo prikrajšani za kulturno ponudbo, oziroma da ne bo v slabših razmerah, kot je bila doslej. A. Nana Rituper Rodež ■ Terme Lendava imajo prenovljen pokrit bazen Za razvoj dobrih dvesto milijonov Termah Lendava so predali namenu prenovljen pokrit termalni bazen s tremi savnami. S prenovo bazena so začeli v začetku julija in jo končali decembra, celotna investicija pa je stala 222 milijonov tolarjev. Denar so zbrali iz lastnih virov, sredstev ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ministrstva za turizem in malo gospodarstvo ter s posojilom Pomurske banke. Površina prenovljenega bazenskega dela je štiristo osemdeset kvadratnih metrov, s sodobno tehnologijo priprave vode pa so zadostili tudi zakonskim obveznostim, z modnimi efekti (vodnimi masažami) pa potrebam gostov, sto osem- desetih kvadratnih metrih so uredili še garderobe sanitarije, prhe, počivališče in tri savne. Turistom bodo tako lahko ponudili užitke v visoko tempera turni savni s kristalno terapijo, v nizko temperatur ni finski savni z barvno terapijo in turški kopeli. Župan lendavske občine Jožef Kocon se je ot tej priložnosti zahvalil lastnikom za vložen kapital ki bo prispeval k razvoju turizma v kraju, ter iz rekel upanje, da bo takih vlaganj še več. Direktoi Term Lendava Franc Huber pa je poudaril, da gr< za pomemben razvojni projekt in za mejnik i jazvoju termalnega zdravilišča. X, M. H., foto N. J. I 8 (IZ)BRANO 1. februar 2001 VODIK Sole in kondomati Bomo morali tudi vzgojitelji na popravne izpite? tridesetih letih mojega učiteljevanja se je v šoli že marsikaj spremenilo; v zadnjih letih pa so prišli varnostniki, mamila in kondomati. Učenci pa, vsaj tako se zdi, so ostali isti -simpatični mladi obrazi, še vedno vredni naše pozornosti in ljubezni. In prav zaradi tega, živega odnosa, bi mogoče še kazalo razmisliti, ali je kondomat res vse, kar jim lahko damo, da bi zajezili spolne bolezni in druge nevšečnosti, o katerih se nam nekoč še sanjalo ni. Vprašajmo se, ali pred tem nismo preizkusili nič drugega ali pa smo ostali brez moči v poplavi novodobnih blagodati, ki so na voljo mladim ljudem, čim niso v šoli ali doma, in ponujajo veliko več razburljivih užitkov. Spolnost, pravijo, je med mladimi stalna praksa in meja vedno nižja, zato jih je nujno treba zaščititi, prepovedati je gotovo ne bo mogoče. Človek se od svoje spolnosti ni nikoli ločeval in se tudi v prihodnje ne bo. A vse kaže, da je to vendarle temno področje, ki zna pokazati tudi svoj sprevrženi obraz. Kot vsaka stvar pač, ki jo zlorabimo, ki je »ne uporabljamo pravilno«. Svet odraslih je pri tem mladim le redkokdaj v pomoč: filmi, reklame, revije, vse kriči - kupuj, zabavaj se, uživaj. Otroci pa samo posnemajo odrasle in vedno težje čakajo, da se bodo imeli tudi oni »fino«. Ob poplavi spolnosti pa beseda ljubezen skoraj izginja iz besednjaka in tudi vse tisto lepo, ki je povezano z njo. Ne dvomim, da bodo kondomati ostali tam, kjer so. So pač potrebni, da ne bi bilo še huje. Najbrž jih bodo nameščali dalje. A naj mi bo dovoljeno reči, če VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si Podjetje za infoimuanje. d. d., arh Novaka 13. M Sobota prav se jih malo strinja z mano, da kondomati ne spadajo v šolo, ki je bila doslej čist prostor - v katerega niso tako silno »butali valovi življenja« in smo mirno hodili iz razreda v razred, misleč, da smo učencem prijatelji. Ostanimo jim to še zdaj, ko so v veliko večjih stiskah in preizkušnjah kakor kdaj prej, in naj se nas ne spominjajo le kot »delilcev kondomov«. Še mnogo bolj kot prej bo treba reči kakšno besedo, uravnati poti, saj imajo tudi ti, ki odraščajo zdaj, pravico do srečne in brezskrbne mladosti, kot so jo imele generacije pred njimi. In morda še beseda o duhovniku, ki si je izbral za današnji čas dokaj nenavaden in radikalen način opozarjanja na problem, razburil svobodomislece in prišel v rumeni tisk. A v bistvu, in če odštejemo vse te okoliščine, je njegovo opozorilo utemeljeno - je reakcija vzgojitelja, ki se veliko ukvarja z mladino in mu ni vseeno, kaj bo z njo. Pravijo, da se kolesa ne da zavrteti nazaj, pa vendar v razmislek - ali ne bi kazalo stopiti skupaj in začeti znova, učiti z besedo in zgledom, pa ne samo mlade, o veselju odloženega zadovoljstva, o smislu tega sveta, ki ni samo v denarju, spolnosti in drugih užitkih. Gotovb je to zelo težka naloga, a upajmo, da bo vsaj nekaterim uspelo. Bea Baboš Logar I Ropar v soboški Diani »Daj pare,« je zagrozil in naperil pištolo Je ropal neznanec, ki je prišel nekaj ur prej vprašat za delovni čas bara? | ilan Lendvaj iz Moščanec, zaposlen v hotelu Diana v I M. Soboti kot receptor, bo imel še dolgo v spominu ' neprijeten dogodek v noči z nedelje na ponedeljek. Ob 3.20 ponoči, ko je bil sam v sprejemni sobi, je vstopil neznanec s kapuco na glavi in šalom, ki si ga je ovil čez spodnji del obraza, in z naperjeno pištolo v hrvaškem jeziku zahteval, da mu da denar (»Daj pare!«). Receptorju ni preostalo nič drugega, kot da je dal roparju v vrečko, ki mu jo je vrgel na pult, 20.000 tolarjev, kolikor jih je bilo v priročni blagajni. Ropar je potem s solzivcem »pošprical« po obrazu receptorja, a si je ta hitro opomogel in poklical policijo. Roparja doslej še niso prijeli, zato policija prosi za pomoč občane, ki bi karkoli vedeli o njem. Bil je vitke in visoke postave (čez 180 centimetrov), star okrog 40 let, rjavih oči; črnih, srednje dolgih redkejših in nazaj počesanih las z izrazito plešo na desni strani glave, podolgovatega in zagorelega obraza. Oblečen pa je bil v jopo umazano sive barve. Milan Lendvaj, star 49 let, ki ima 25-letne receptorske izkušnje, nam je povedal, da je prvič doživel tako neprijetnost. Pravilno je tudi ugotavljal, da po tem, da je'ropar govoril hrvaško, ni mogoče sklepati, da je tujec, saj tudi Slovencem ta jezik ni tuj. Vse bolj se mu zdi, da je bil ropar tisti neznanec, ki je prišel v recepcijo nekaj ur prej in spraševal o delovnem času bara. Receptor Milan je šel v ponedeljek okrog devete ure na urgentni oddelek Zdravstvenega doma v Murski Soboti in bolničarki povedal, da ga bolijo oči, ker je bil pač »pošpri-can« s solzivcem. Postavil se je v vrsto. Medtem ko je čakal, je ugotovil, da sta skozi stranska vrta vstopila z bolniškima kartonoma dva pacienta in po nekaj minutah tam tudi izstopila. Ko je bil na vrsti on, pa je bil čas za malico zdravstvenega osebja. Naveličal se je čakanja in odšel domov, nakar si je namazal oči s kapljicami za oči, ki mu jih je prinesla hčerka iz lekarne. Seveda se prizadetemu in tudi podpisanemu postavlja vprašanje, zakaj v Zdravstvenem domu v Murski Soboti niso takoj pomagali pacientu z bolečimi očmi. Glavna sestra Vida Pirling je zadevo raziskala in nam posredovala tole informacijo: »V času prihoda g. Milana Lendavaja v ambulanto nujne medicinske pomoči je bil na pregledu oziroma obravnavi pri zdravniku eden od bolnikov. Pacienta, ki sta vstopila v tem času, sta bila le na prevezi pri medicinski sestri. Po izjavi medicinske sestre g. Lendvaj ni bil odslovljen zaradi malice, ampak je sam odšel iz ambulante.« In kako so ravnali v d. o. o. Recepcija soboškega hotela Diana, pred pultom katere se je v noči s sobote na nedeljo nenadoma pojavil zamaskiran ropar s pištolo v rokah. Radenska Diana - Zvezda. Di-rektr B. Premzel nam je povedal, da so Milanu Lendvaju odobrili deset dni izrednega dopusta. Če si tudi v tem času ne bo opomogel, mu bodo izredni dopust še podaljšali. Za hrabro dejanje, ki ga je storil, ga bodo nagradili. Roparja je namreč »odpravil« z drobižem (kaj pa je danes 20.000 tolarjev!) in tako preprečil morebitno prisvojitev večje vsote. V prihodnje pa bo v recepciji povečana varnost, kmalu bo namreč urejena nova recepcija, v kateri bodo tudi ustrezne varnostne naprave. Besedilo in foto: Š. S. ■ Dovoljenja za zaposlitev in delo tujcev po novem Omejevano in nadzorovano zaposlovanje tujcev Kvote za dejavnosti, poklice, regije, podjetja... Država se je z novim Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev odločila omejiti in nadzorovati zaposlovanje tujcev in tako zaščititi domači trg delovne sile. Milostna je do tujcev, ki so že več let zaposleni v Sloveniji in pri istem delodajalcu, saj preprosteje lahko pridejo do dovoljenja za nadaljnje delo, omejevalna pa je pri novih zaposlitvah, saj delodajalcem postavlja visoke zahteve in omejitve s kvotami. Osebna delovna dovoljenja prinašajo ugodnosti Zakon loči tri vrste delovnih dovoljenj za tujce: oseba delovna dovoljenja, dovoljenja za zaposlitev in dovoljenja za delo. Osebno delovno dovoljenja je poznal že prejšnji zakon. Za nedoločen čas ga je dobil tujec, ki je imel pri nas deset let stalnega bivanja, sedaj pa je dovolj že dovoljenje za stalno bivanje. Novi zakon je ugodnejši tudi pri podeljevanju začasnih osebnih delovnih dovoljenj, saj predvideva '7') pon nit tfl Ipt-i Ho lavci, ki so bili neprekinjeno pet let zaposleni pri istem delodajalcu, si bodo sedaj lahko pridobili osebno dovoljenje,« je povedala strokovna delavka na murskosoboškem Zavodu za zaposlovanje Marija Kerman. Dobili ga bodo za tri leta. Imetniki osebnega delovnega dovoljenja bodo ob izgubi zaposlitve uvrščeni na seznam brezposelnih oseb pri Zavodu za zaposlovanje in bodo deležni enakih pravic kot slovenski državljani. Osebno dovoljenje za nedoločen čas bodo obnovili tudi tistim tujcem, ki so si ga pridobi-1« /It rz» < 1 riv r Ai e r'z» zik r* M Izzf-zl Novih zaposlitev za tujce le za šivankino uho Dovoljenja za zaposlitev tujcev bodo še naprej izdajali na osnovi vloge delodajalca, tu pa zakon prinaša kup omejitev. Podjetje bo moralo predložiti številne dokumente (o registraciji, uspešnem poslovanju) ter izjave (na primer da delodajalec v zadnjih treh letih ni bil kaznovan zaradi kršenja zakonodaje o za Lani so izdali na murskosoboški enoti Zavoda za zaposlovanje 378 delovnih dovoljenj, vendar prvič le za dvajset tujcev, in eno osebno delovno dovoljenje. Konec decembra je bilo veljavnih 249 delovnih dovoljenj in 62 osebnih delovnih dovoljenj. Največ zaposlenih tujcev je imelo lendavsko gradbeno podjetje Gidgrad, več zaposlenih tujcev pa je bilo tudi v Leku, Nafti, Varisu, Montaži, PGP Ljutomer, Tehnostroju in ljutomerskem obratu Mure. Tujec, ki si zaradi petletne neprekinjene zaposlitve pri istem delodajalcu po novem lahko pridobi osebno delovno dovoljenje za tri leta, se bo lahko zaposlil tudi pri drugem delodajalcu, vendar bo s tem po izteku treh letih izgubil zahtevani pogoj, da dela najmanj pet let pri istem delodajalcu. poslovanju, da zadnjih šest mesecev ni odpuščal delavcev, da v letu pred vložitvijo vloge za zaposlitev ni prejel državnih pomoči in druge). Lažne izjave bodo kaznovali. Ob dokazovanju izpolnjevanja razpisnih pogojev za zasedbo delovnega mesta pa bodo na Zavodu za zaposlovanje pred odobritvijo zaposlitve za tujca upoštevali tudi predpisano kvoto tujih delavcev. »V tem koledarskem letu se kvote še ne bodo upoštevale, se bodo pa že prihodnje leto. Kvote se bodo letno določale za dejavnosti, poklice, podjetja ali za regijo,« je povedala sobesednica. Nova zaposlitev tujca bo torej mogoča le, če med prijavljenimi brezposelnimi v državi ne bo primernega ponudnika za prosto delovno mesto. Delovna dovoljenja za delo tujcem bodo izdajali sezonskim delavcem Tretja oblika so dovoljenja za delo tujcev. Izdajali jih bodo de-taširanim, nameščenim delavcem, delavcem, ki jih bodo premeščali znotraj družb, delavcem s sklenjeno individualno pogodbo o delu in sezonskim delavcem. Ta delovna dovoljenja bodo veljavna od treh mesecev do enega leta. Zakon pa predvideva tudi prijavo dela tujca, in sicer ko gre za umetnike, cirkusante ali dela na sejmiščih. Dovoljenja bodo izdajali na enotah in centrali Vlogo za podaljšanje dovoljenja za delo ali zaposlitev tujca bo treba vložiti pred iztekom starega, tisti tujci, ki pa že imajo osebna delovna dovoljenja za nedoločen čas, jih morajo obnoviti do tridesetega julija. »Tem tujcem bomo na naslove, ki so nam jih dali ob izdaji dovoljenja, poslali obvestila. Obvestili pa bomo tudi vsa podjetja, ki so imela več let delovna dovoljenja za iste tujce, da imajo sedaj ti možnost, pridobiti si osebno delovno dovoljenje,« je povedala Marija Kerman. Po novem zakonu bodo dovoljenja za delo in zaposlitev tujcev izdajali tako na območnih enotah kot na centralni službi v Ljubljani. Na območnih enotah bodo izdajali vsa dovoljenja za zaposlitev tujcev in dovoljenja za sezonska delo, od osebnih dovoljenj pa le dovoljenja po petletnem neprekinjenem delu pri istem delodajalcu in obnovljena dovoljenja za nedoločen čas. M. H. ■ m 1. februar 2001 (IZ)BRANO g Lastnika in hkrati največja upnika Nafte spet za pogajalsko mizo? Država to obljubila, kaj pa Petrol? Obujena pogajanja o tem, kako jo odrešiti dolgov V Nafti pravijo, da bi osvobojeni starega jarma z novimi proizvodnimi programi dobili polet Visok jubilej OŠ V Stogovcih Projekt že teče odatkov o zgodovini OŠ Stogovci je zelo malo, kajti med drugo svetovno vojno je bilo skoraj vse uničeno ali odtujeno. Lani so končno uspeli zvedeti, da segajo začetki šole v leto 1800. Zdaj izvajajo o tem poseben šolski projekt. klenjeni dogovor med lastnikoma Nafte, Petrolom in državo, o zagotavljanju pogojev za poslovanje družbe v letu dva tisoč, je veliko obetal. Pa se je potem vse zasukalo tako, da se je kriza v družbi samo še poglobila. Dogovori o načinu finančne sanacije so po zamenjavi vlade zastala, razpis za iskanje strateškega partnerja je ostal v vladnih predalih, rafinerija stoji od srede oktobra, na čakanju je okoli štirideset delavcev, lanskoletna izguba pa je presegla milijardo tolarjev. Kaj bo prineslo letošnje leto? Bo mogoče povezati lani pretrgane niti med lastnikoma in zgodbo nadaljevati v pozitivno smer? Cveto Žalik, predsednik uprave Nafte Lendava, pravi, da sta ključnega pomena za nadaljnji razvoj družbe finančna sanacija in reorganizacija družbe, ki pa ju lahko izpeljeta le lastnika in hkrati največja upnika. Na kateri točki so dogovori o načinu finančne sanacije? Petrolu dolgujemo 2,5 milijardi tolarjev in državi 3,5 milijarde tolarjev, finančna sanacija pa pomeni, da moramo rešiti te dolgove, saj se s tako veliko težo družba ne more dvigniti. Sedaj pripravljajo pogajalska izhodišča za pogajanja med lastnikoma oziroma pod kakšnimi pogoji bosta lastnika dokapitalizirala ali razbremenila firmo. Pogajalska izhodišča pripravlja ministrstvo za gospodarstvo, mi pa smo zraven toliko, da predstavimo, kako razbremeniti družbo, in pripravljamo potrebne podatke in izračune. Kdaj naj bi se lastnika uskladila? Na pogovoru, ki smo ga imeli na ministrstvu prvi teden januarja, nam je bilo obljubljeno, da bo zadeva med lastnikoma usklajena in dogovorjena najpozneje v dveh mesecih, torej konec februarja. Mi pa bomo dali eni od bank v preverjanje investicijske elaborate za predlagane razvojne programe, topila, biodi-selsko gorivo in rezervarski prostor. Kakšni bodo lanski poslovni rezultati? Po zadnjih podatkih so tri proizvodne enote, RPNP, Petrokemija in Strojegradnja poslovale pozitivno in v okviru poslovnega načrta, medtem ko je Rafinerija poslovala z izgubo. Lanska izguba je presegla milijardo tolarjev. Kaj pa likvidnostna situacija? Priseglo okrog dvesto sodnikov --------------------- ■ nin oreišnji petek pred predsednikom Višjega sodišča Maribor Petrom Hauptma-V kinodvorani v Murski Soboti je pnsegio P enot Gomja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, ki nom okrog dvesto uglednih ljudi z oomu j r Qkrožnega sodišča Murska sobota. Predlagale so jih pomurske bodo kot sodniki porotniki sodelovali v občine. - Š. S., foto: N. J- Čeprav nismo prejeli obljubljenih štiristo milijonov tolarjev s strani države, likvidnostno shajamo. K temu je pripomogla prodaja lastniškega deleža v Geoplinu. Rafinerija stoji od srede oktobra, toda družba Nafta Lendava posluje kljub grozečim napovedim. Kakšne so torej posledice ustavitve rafinerije za celotno družbo? Na čakanju je okrog štirideset delavcev, preostale tri proizvodne enote pa morajo mesečno prevzeti okoli dvajset milijonov tolarjev stroškov, to je dva in pol milijona mark na leto. Imamo pa tudi 2,5 milijona dolarjev stroškov na leto za naftovod. Pogodba z Janafom je sklenjena za pet let. Pogovori o tem že potekajo. Kakšno je razpoloženje med zaposlenim? Odmeven in medijsko zabeležen je bil konfliktu med sindikalnim predsednikom Ivanom Krpanom in vodjem Petrokemije Jožetom Muršičem? S sindikati smo imeli pogovore tudi na to temo in se dogovorili, da bomo primer proučili in jih o ugotovitvah tudi obvestili. Do konca tedna bomo ugotovili, ali je šlo za kršenje določenih pravil medsebojnih odnosov ali za običajen dialog med nadrejenim in podrejenim. Vsebina konflikta naj torej ne bi bila povezana z delovanjem sindikata oziroma sindikalnimi temami? Bila je povezana z opravljanjem določenih del,.saj je šlo za I konflikt med šefom Petrokemije in vodjem enega od oddelkov. Je pa res, da med zaposlenimi vlada apatičnost. Tega sodelavcem ne zamerim, saj negotovost traja že predolgo. i Sedaj so aktualna pogajanja s sindikatom o novi podjetniški kolektivni pogodbi. Konec lanskega leta smo odpovedali podjetniško kolektivno pogodb in zato se sedaj s sindikatom dogovarjamo o novih izhodiščih za leto 2001. Poga- Obvestili Evangeličanska občina M. Sobota vabi na koncert mešanega pevskega zbora dr. Bogdana Terče iz Kliničnega centra v Ljubljani. Koncert bo v soboto, 3- februarja, ob 18. uri v evangeličanski cerkvi v M. Soboti. Vstopnine ni. V torek, 6. februarja, bo v Kongresni dvorani hotela Radin kulturni večer slovenske besede: Večer Prešernove poezije. Nastopala bosta Jerica Mrzel (igralka in pevka) in Emil Glavnik (pianist). « - ; I Bakovcih se bo začel 4. februarja tečaj šolanja _____I psov v organizaciji Ki-niološkega društva Bakovci, ki vabi vse lastnike, da se udeležijo tečaja za agility, za malo šolo ali za psa spremljevalca. Tečaji so namenjeni vsem pasmam psov, tudi mešanč-kov, pogoj je edino, da so starejši od šestih mesecev. Tečaje bodo izvajali pri Kinološkem društvu Bakovci, blizu nogometnega igršča NK Bakovci, vsako nedeljo od 9. do 11. ure. Tečaj traja do 50 ur, tečaju pa sledi še izpit. Mala šola je namenjena začetnikom vodnikov psov in otrokom, ko se pes nauči poslušnosti, da bo prijazen in nenapadalen, šola za psa spremljevalca pa je Ljutomerska politika ne prenese obrtnikov? Delitvena bilanca - vrzel med občinami a zadrt ji seji ljutomerskega občinskega sveta, ki jo je vodila podžupanja Marija Gjerkeš Dugonik, je bila najdaljša razprava pri točki o delitveni bilanci med nek- danjimi ljutomerskimi občinami. Zaradi precejšnjega števila odprtih zadev se vrzel med posameznimi občinami le še povečuje, prav tako pa tudi neporavnane obveznosti. Gre za izvedbene akte k pre-moženjskodelitveni bilanci, ki so nastali na podlagi sestankov komisije, sestavljene iz predstavnikov vsake od občin. Podžupan Miroslav Steržaj, eden od članov komisije z ljutomerske strani, je svetnike seznanil, da je pri aktih samo delna podpora občin, medtem ko ena občina ne podpira prav nobenega od aktov. Ob vsem tem pa so svetniki ugotavljali, da je občina Ljutomer pravzaprav v podrejenem položaju, da preveč popuščajo drugim občinam in da se njihova dobra volja obrača proti njim, zato bi bilo bolje opraviti arbitražo, ko bi država odločila o pravilni razdelitvi premoženja med štiri občine, ki pa se vsekakor ne bo ozirala na njihove medsebojne prijateljske vezi in kompromise. Ljutomerski občinski svet je tako vse akte sprejel, občine Raz-križje, Veržej in Križevci pa naj bi jih podpisale v tridesetih janja smo začeli v decembru in upam, da jih bomo te dni tudi končali. Kakšna je ponudba uprave in kakšna so pričakovanja sindikata? Pogajamo se predvsem o plačnem delu pogodbe. Gre za široko paleto pogajalskih točk od osnovne plače do raznih dodatkov, saj imamo proizvodnjo organizirano štiriindvajset ur na dan. Delodajalska stran v pogajanjih ne nastopa s popolnim minimumom. Je ponudba nižja od lanske podjetniške kolektivne pogodbe? Je nižja, vendar višja od splošne kolektivne pogodbe. M. H. ■ namenjena starejšim ljudem, da se lahko ljudje prosto sprehajajo, z agilitijem pa se bodo psi poleg dneh, sicer sledijo strožji ukrepi občine Ljutomer. Zadnje čase precej aktualna tema na ljutomerskih sejah je urejanje mestnega središča, ki jo nemalokrat sproži svetnik Franc Štrakl. Vedno znova opozarja na šokantne posege v pročelja stavb, v nebo vpijoče panoje in kaotično prometno ureditev. Svetniki so se tudi seznanili z zapisnikom o inšpekcijskem pregledu finančnega poslovanja nad sredstvi občinskega proračuna. Zaradi nekaterih pomanjkljivosti je morala občina sprejeti ukrepe za rešitev le-teh, ki jih je občinski svet tudi podprl. V prvem branju so sprejeli tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in družbenega plana občine, ki se pošlje v enomesečno javno razpravo, kjer lahko občani še podajo svoje predloge za spremembe. Svetnik Maksimiljan Gošnjak je zaradi pomembnosti odloka Z raziskovalno dejavnostjo so začeli kmalu po začetku letošnjega šolskega leta, v ta namen pa so imenovali tudi projektno skupino. Tako so decembra že izdali posebno številko šolskega glasila, ki so jo posvetili temu jubileju. Na šolo so povabili tudi nekatere starejše ljudi, ki so pripovedovali, kako je bilo nekoč, ko so oni obiskovali osnovno šolo. Učenci pa obiskujejo starejše občane tudi po domovih in skušajo zbrati kar največ gradiva iz preteklih let. Pišejo tudi spise na to temo in napisali so pisma nekaterim nekdanjim učiteljem ter ji poprosili za njihov prispevek - spomine na čas poučevanja na OŠ Stogovci. Predvideno je, da bo 5. maja jubilejna proslava, in takrat bodo predstavili tudi zbornik o 200-let-nici šole. J. G. ■ premagovanja ovir učili še spretnosti, poslušnosti in gibčnosti. ANRRi predlagal, da ga sprejmejo s trifaznim postopkom, vendar so se odločili, da pred drugim branjem skličejo na to temo posebno sejo. Nadalje so razrešili predsednika občinskega nadzornega odbora Tomislava Brezovarja, novi predsednik pa je Tomaž Krese, ki ga je predlagala stranka SDS. Pri imenovanju kandidatov v upravni odbor LTO Prlekija Ljutomer s strani ustanoviteljice (občine) je komisija za imenovanja predlagala Romana Cafa, Franca Makoterja, Jožeta Pečnika in Marjano Ljubeč, koalicija pa je predlagala, da Makoterja zamenjajo z Martinom Frankom. Precej čudna poteza marsikomu ni bila jasna, in tudi ko je svetnica Mira Rebernik Žižek postavila vprašanje, iz kakšnih razlogov so izločili Makoterja, ni bilo odgovora. Ko smo vprašali Makoterja, kaj si misli o tem, je poudaril, da je to zanj dokaz, da obrtniki v (ljutomerski) politiki niso zaželeni, še posebno tisti ne, ki si upajo odkrito spregovoriti, prepričan pa je, da postaja LTO vedno bolj politični zavod. D. Tibaot I 10 INTERVJU 1. februar 2001 fBMK tudirati slikarstvo Ludvika Vrečiča je bila doslej izjemno težka zadeva. Tekstovno smo bili sicer resda vezani na besedila Vlada Sagadina, Tatjane Hochstat-ter in Franca Obala, vendar pa nam je ostajalo slikovno gradivo, ki je povečini v zasebni lasti, bolj ali manj nedostopno. Pričujoča razstava v galeriji Pokrajinskega muzeja in izid monografije sta ta manko ustrezno zapolnila. Kustos razstave Janez Balažič je profesionalno opravil izjemno težko in zahtevno delo; zbral je vsa Vrečičeva dela, ki so se dala zbrati, jih evidentiral, dokumentiral, ustrezno predatiral, dal restavrirati ter jih na koncu še na izjemno zanimiv način prezentiral. Študij Vrečičevega opusa in hkrati tudi prekmurskega slikarstva nasploh s tem stoji na znanstveno trdni in preverljivi osnovi. Balažič se je pri tem delu seveda držal temu ustrezne pozitivistične metode. Kako to, da si se odločil za organizacijo razstave Ludvika Vrečiča? Ali zato, ker je letos stoletnica slikarjevega rojstva, ali pa si razstavo občutil kot osebno poravnavo dolga temu spregledanemu umetniku? Nasprotno, zdi se mi, da ne gre za nobeno nenavadnost, prej za drugačnost. Umetnostna zgodovina govori tudi o t. i. kodificiranih umetnostnih vzorcih, ki se jim da generično slediti nazaj do davnin. Odvadili smo se marsičesa, med drugim tudi tega, da bi celoviteje dojemali Zeitgeista - duha časa\ ta nujno zaznamuje slehernika, kaj šele občutljivega umetnika v danem času in prostoru. Predstave o tem so lahko kajpada bolj ali manj objektivne. Če izhajam iz dosedanje muzeološke prakse, se ob takšnih in podobnih projekcijah umetniških opusov vedno znova postavlja vprašanje manifestacije, pojavnosti umetnine kot duhovnega avtentikuma. Dejstvo je, da se umetnini ne da ničesar dodati in ne odvzeti. Tisto, kar mene ob tem zanima, je, kako sebi in obiskovalcu odpreti pot v območje čiste percepcije, sprejemanja. Določneje: v procesu priprav na Vrečičevo razstavo sem sam zase naredil več »laboratorijskih« poskusov, zato rezultat seveda nikakor ni naključen. Če sem povsem iskren, sem uglaševal svoje gledanje Vrečičevih umetnin na visoko estetsko frekvenco. Ta se mi je pač materializirala v plemenitih temno modrih tonih, ki so zame ustrezen, duhovni background razstave. Držal sem se strogih pozitivističnih načel Pogovor z višjim kustosom soboškega muzeja Janezom Balažičem Bilo bi preveč domišljavo, če bi dejal, da sem - kot se o tem rado govori - sam čutil kakršen koli dolg do umetnika. S takimi in podobnimi razmišljanji lahko samo polemiziram. Zadeva je bila zastavljena povsem profesionalno. Dejstvo je, da kot kustos skrbim poleg drugih zbirk tudi za t. i. muzejski galerijski fond, v katerem je tudi osemdeset del Ludvika Vrečiča. Med njimi je deset del, ki sem jih v svoji desetletni praksi v Soboti sam pridobil za zbirko. V izhodišču je torej šlo za to, da se ta fond pregleda, dopolni, dokumentira in muzeološko relevantno prezentira. Pri tem sem se držal strogih, za koga celo preveč pozitivističnih načel. Ob tem se je stoletnica slikarjevega rojstva ponujala sama po sebi in le želim si lahko, da bi o Vrečičevi umetniški zapuščini premišljeval še kdo. V zbiranje Vrečičevih del je bilo vloženo precej truda in marljivosti, še posebno zato, ker je večina del v zasebnih zbirkah. Nam lahko poveš, kako je to delo potekalo in ali si imel pri tem kake težave? Logistični načrt, ki sem si ga zastavil ob prihodu v Soboto, torej v Pokrajinski muzej, in potlej, ko sem se pobliže seznanil s stanjem muzealij, je vključeval tudi premislek o zapuščini Ludvika Vrečiča. Neznosno stanje ohranjenosti Vrečičevih del, ki so že prišla v muzejske depoje, je eo ipse narekovalo skrajno sistematičnost in resno akcijo, katere posledica je pač to, da je t. i. Vrečičev muzejski fond danes v celoti restavriran. No, če sem že sam čutil kakšen dolg do Vrečiča, potem je šlo kvečjemu za to, da je pač moja naloga kot skrbnika fonda, da se le ta obdela na primerno visoki ravni ter da je kot tak poslej na očeh laične in strokovne javnosti. Pri tem procesu se je bilo nujno treba srečati z vprašanjem, kaj sploh je, poleg doslej znanega, ohranjenega v zasebnih zbirkah. Izkazalo se je, da gre za razmeroma veliko število slik in risb. Sama pot iskanja je terjala nekaj akribije, jasno tudi naporov in prepričevanj. Očitno pa se danes razpoloženje in odnos lastnikov slik spreminja in prav zanimivo je, da dejstvo, da pač imaš v lasti umetniško delo, implicira, poleg vsega drugega, tudi manifestacijo socialnega statusa zbiralca. Dogaja se nekaj, kar je bilo doslej nekam potlačeno. Zdi se mi dobro, da se tudi skozi to optiko oblikuje podoba nekega kulturnega prostora. Zakaj taka, za današnji čas nekoliko Razstava je omogočila verodostoj-nejšo datacijo Vrečičevih slik. Izkazalo seje, da so slike, za katere sem osebno mislil, da sodijo na konec Vrečičevega opusa, datirane v konec dvajsetih in začetek tridesetih let. Osebno se mi zdijo te Vrečičeve slike najkakovostnejše. Mislim, da je Vrečiča stik s svetovnim slikarstvom v likovnem smislu malce zmedel. Kaj ti meniš o tem? Revidiranje datacij je stalnica umetnostnozgodovinske prakse. Še preden sem se lotil priprav in se seznanil z do- niški zapuščini, sem se spraševal, na kakšni stopnji znanstvenega preverjanja so datacije Vrečičevih slik, sploh pa, ko sem pri tem ugotavljal, da je šlo pri veliki večini dosedanjih datacij za precej svojevoljno postavljanje nastanka slik v trideseta leta. Temu nisem ne mogel ne hotel do konca verjeti. Sam sem pozneje zlahka ugotovil, zakaj se s tem poprej nihče ni temeljiteje soočil; to pač zahteva izjemno dosti časa, iskanja in preverjanja. Kaže pa, da je ljudem lažje govoriti kar povprek, nekritično in ne-selektivno. Razumem sicer, da je na do- kajti s spretnim, vendar znanstveno oporečnim esejističnim žanrom se da priti do publicistično razmeroma dopadljivega pogleda. Dejstvo pa je, da je za kritično presojo in na podlagi tega za izsledke, stališče torej, nujno temeljito in iz tega izhajajoče objektivno poznavanje materije. Če s tega stališča odgovorim na vprašanje o kakovosti Vrečičevih del, sem mnenja, da gre v vseh obdobjih ali posamičnih Vrečičevih fazah vendarle za nekaj umetnin, ki vsaj meni ne dopuščajo kakršnegakoli favoriziranja enega dela opusa pred drugim. Specifično vrednost slike presojam v danih konstelacijah, zato sem prepričan, da Vrečiču stik s svetovnim slikarstvom ni škodil. Prej se mi zdi, da je to počel z značilno »panonsko« zadržanostjo. Počasi, zlagoma je vnašal v svoja dela modernistične likovne invence. Sinteza njegovih iskanj pa je zato izjemna, mojstrska bi dejal. Ker so kakovostna nihanja pri vsakem umetniku, torej tudi pri Vrečiču, bi te vprašal, kje je tisti moment, v katerem se ti zdi Vrečič najkakovostnejši in zakaj? Na to vprašanje sem deloma odgovoril že v zgornjem vprašanju. Priznati pa moram, da pri presoji umetnine verjamem v lastno intuicijo. Prek tega se pri meni sproža inicijacijski proces, ki potem pri prepoznavanju umetnine zlagoma preide v vrednostni sistem. Pri Vrečiču torej neskončno občudujem čutno zaznavno, neposredno in brezkompromisno slikanje. Umetnine, ki pri njem izstopajo, so recimo miniature iz časa okrog in malo po 1920., čarne podobe, kot so Pot v Korovce, čudovite beline v zele-no-modrih pejsažih (Hiša med drevjem, etc.) pa seveda portreti, predvsem tisti, kjer ob sijajni karakterizaciji izstopa mojstrsko komponiranje navidezno izključujočih se barvnih nanosov, sintetiziranih v vrhunsko modernistično sliko. Ker sem gotovo kaj izpustil, naj dodam k temu le še to, da vidim v zadnjih Vrečičevih »jesenskih« krajinah (Domačija s hrastom, Skakovsko polje in druge) izjemno jedko, apokaliptično noto. Vrečiču je bilo dano, da je videl in se tudi znal o tem izpovedati, torej naslikati. Vrečič Je danes za likovno kritiko nedvomno bolj zanimiv, kot je to bil za časa svojega življenja. V čem se Je spremenil odnos likovne kritike do njegovega opusa? Zaokroženega, strokovno argumentiranega odgovora na to, kako ga je gledala likovna kritika za časa njegovega življenja, razen tistega poglavja o razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1928, še vedno nimamo. Po moje gre za eno od ključnih nalog, ki bi jih morala naša stroka v prihodnje opraviti. V danem času vidim na eni strani povečano zanimanje zanj tudi zato, ker Vrečič s svojo pojavnostjo omogoča, da se v »izpraznjeno«, v bistvu pa neraziskano poglavje o umetnikovem bivanju vse bolj naseljujejo literarno-mi-tične sentence. To je v taki situaciji samo po sebi dovolj povedno, saj je biografskih neznank ravno toliko, da se zlahka jalna sol torej, ki omogoča samosvojo poglobitev v Vrečičevo duhovno zapuščino. Vprašanje, ki torej ostaja, je, kako so nanj gledali njegovi budimpeštanski sodobniki, kolegi in kritika nasploh. Tega se namreč tudi ob zdajšnji priložnosti nihče ni temeljito lotil, kljub dejstvu, da smo v zadnjem času priče resnejšim umetnostnozgodovinskim poskusom; tu mislim na Obalov prispevek iz leta 1987 o panonski motiviki pa na tvoje eseje, vključno z zadnjim o Huzjanu, ter kajpak na besedilo Mete Gabršek Prosenc v Vrečičevi monografiji.. Kar je bistveno, je, da se je poprejšnje pozitivistično gledanje, obrnjeno k navduše-vanju za socialnorealistične in žanrske razsežnosti, poglobilo na analitični ravni, zlasti v stilno-komparativnih obravnavah, pa seveda v iskanju ikonografskih ter psihoanalitičnih razsežnosti njegovih del. Vrečiča tudi zato prepoznavamo kot izjemno umetniško osebnost. Kako se bo gledalo na Vrečičevo delo od tvoje sijajne razstave naprej? Upam, da se motim, vendar se zdi, da se je in se bo tudi v prihodnje nanj gledalo kot na nekakšen kuriozum. Dejstvo je, da gre za globlje ukoreninjene razloge, ki po eni strani izvirajo iz tisočletne politične in kulturne drugačnosti, po drugi strani pa za dejstvo, da pozitivistično naravnan študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti in po Steletu sprejeti umetnostno-geografski pasovi ne predstavljajo venomer zadostnega metodološkega izhodišča za razumevanje dejanske prakse v našem, panonskem prostoru. Gre za tektonsko umeščenost, ki se je naselila v zavest povprečnega slovenskega umetnostnega zgodovinarja in na neki način likovnega kritika, in jo generira sam študij. Kot umetnostnega zgodovinarja me navdušuje vse, kar je drugačno; v bistvu gre resnično za duhovno pestrost današnjega slovenskega kulturnega prostora. Če kdo ne spozna in v tem ne vidi imenitne priložnosti za razmišljanje, je to kajpak vprašanje njegovega kulturnega horizonta. Nekateri kolegi že začnejo sprejemati kot dejstvo, da gre za drugačno zgodovinsko in s tem tudi umetnostno rast, ki je ni mogoče odklanjati kar tako. Je pa res, da se bo treba za določena spoznanja postaviti drugače, tudi tako, da bodo Vrečič in za njim tudi drugi uvrščeni v umetnostnozgodovinske razprave, predvsem po svoji umetniški presežnosti in ne zato, ker se komu pač zdijo eksotični (sic!). Kaj si obetaš od letošnjega prenosa Vrečičeve razstave v ljubljansko Mestno galerijo? Pravzaprav se ne more zgoditi nič posebnega, sploh pa ne kaj takega, česar ne bi bilo mogoče že vnaprej predvideti. Tudi ne mislim, da bi morala letošnja razstava v Mestni galeriji pomeniti kakršenkoli že Vrečičev »revival« v kranjsko prestolnico. Razstava v Ljubljani je lahko prispevek k razumevanju pravih pozicij in umetniških hotenj sijajnega Lajoša Vrečiča. Robert Inhof, ■■■ 1. februar 2001 KULTURA 11 Pesmi Vilka Novaka plošno znana in priznana so strokovna dela profesorja dr. Vilka Novaka s področja slavistike in etnologije - trideset let je bil profesor na oddelku za etnologijo na filozofski fakulteti ljubljanske univerze manj pa širša javnost ve, da piše in objavlja od dijaških let dalje tudi poezijo. Zdaj se je odločil in z letnico 2000 v samozaložbi izdal pesniško zbirko ZBOGOM, ŽIVLJENJE. Podnaslov: Nekaj pesmi vsega življenja priča, da pomeni obsežna zbirka osemdesetih pesmi na sto triindevetdesetih straneh samo izbor avtorjevega pesniškega snovanja. To pa sega od leta 1925-26, ko je rokopisni dijaški list Kremen v Ljubljani v njegovem uredništvu prinesel nekaj njegovih pesmi (listič Naše ognjišče iz prejšnjega leta je izgubljen), do sklepne pesmi v zbirki, datirane: 28.7.2000. Torej gre za obdobje tri četrt stoletja, ki pomeni ne samo čas avtorjevega človeškega zorenja, temveč tudi vrsto sprememb v prevladujočem literarnem izrazu. Take spremembe se kažejo tudi v pesmih Vilka Novaka. S Pesmi poznih dvajsetih let, deloma objavljene v Finžgarjevi Mladiki, nosijo poteze novoromantičnega hrepenenja in poduhovljenega ekspresionizma svojega časa. Plečnikov stolp v Bogojini, pogost v Novakovih zgodnjih pesmih, postaja zanj simbol, a obenem priča o pesnikovi povezanosti z realnostjo. Mladost mu je namreč od zgodnje preselitve iz rojstne vasi Beltinci (rojen 28. aprila 1909) potekala v Bogojini, kjer je bil njegov ujec Ivan Baša župnik. Na župnikovo pobudo zgrajena Plečnikova cerkev z elementi prekmurske domače umetnosti je v dojemljivem fantu lahko zgodaj oblikovala čut za lepo in za domače, kar opredeljuje vse njegovo poznejše delo. Zbirko je Vilko Novak razdelil v štiri cikle. V prvem so združene pesmi, ki v obliki nagovora izrekajo pesnikovo bridko bolečino ob izgubi dragih, prve žene Vere, druge žene Vide, sina Andreja. V elegijah se spominja značilnih dogodkov iz njihovega življenja, v verzih pa je čutiti njegovo čustveno pretresenost. Vsebini je prilagojen privzdignjen slog v valujočih, antičnemu distihu približanih ritmih. Drugi cikel prinaša osebnoizpovedne pesmi. Med njimi Gorička pesem najavlja domačijsko tematiko in uporabo narečja v pesmih zadnjega cikla. Objavljena je bila v Stopinjah pod psevdonimom. Take objave so postale značilne za Novaka od sedemdesetih let dalje. Spomini na zgodaj preminulega očeta gradijo obsežno pesem Moj oče. V pesmih ženi se zaveda vključenosti v rodove. Šmartin-ske pesmi govore o poznem, a živem novem erotičnem čustvu. Pesniško sta zabeleženi avtorjevi postaji v domu na Taboru in v domu »Mane nobiseum« na Lepem potu v Ljubljani. V ciklu izstopa čustveno poudarjen »sodobni psalm« O, Bog, usmili se slovenskega Porabja. Med dvajsetimi prigodnimi pesmimi v tretjem ciklu beremo besedila, ki v slovesno privzdignjenem tonu opevajo življenje, dela in zasluge vrste slovenskih kulturnih mož: Plečnika, Antona Slodnjaka, Ivana Grafenauerja, Janeza Jalna, Antona Trstenjaka, Franceta Steleta, Nika Kureta, Jakoba Šolarja, Boža Račiča, Vladimira Škerlaka, Janeza Janžekoviča, Janeza Camplina (izseljenskega duhovnika), Pavleta Blaznika, Janka Glazerja, Edvarda Kocbeka, Staneta Kregarja, Cirila Zvera (patra v kartuziji Pleterje), Lojzeta Kozarja. Ob antično in psalmsko zvenečih verzih sta tudi dva Še o Ludviku Vrečiču V sredo, 7. februarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani predstava Prešernovega gledališča iz Kranja Vlak čez jezero avtorja Zdenka Kodriča. dramska prizora v Eliziju. Za prekmurskega bralca so lahko še posebej zanimive pesmi iz zadnjega cikla, pisane v narečju. To so pesmi s prekmursko tematiko, o prekmurski zemlji, človeku, njegovem načinu življenja, o domačih kulturnih možeh, Ivanu Škafarju, Janku Jurančiču, Števanu Kuzmiču, Miklošu Kuzmiču, Jožefu Košiču, Lojzetu Kozarju, Jožetu Smeju. V teh pesmih se združujejo Novakova področja delovanja: raziskoval je prekmursko ljudsko kulturo, šege, prehrano, različne obrti, pa napisal med drugimi pesmi Indašnje proščenje, Viizen, Mi Dolinci... Največ avtobiografskih podrobnosti je v pesmi Mojemi brati. Ritmično so nekatere pesmi približane starim pesmim iz pesmaric (znamenito Martjansko pesmarico je avtor 1997 objavil in jo opremil z obsežno monografsko študijo). Celoten cikel Narečnih potrjuje izjemno privrženost Vilka Novaka rodnemu Prekmurju. Novakova pesniška zbirka Zbogom, življenje priča kljub skorajda malodu-šno učinkujočemu naslovu o avtorjevi vitalnosti in pomeni vredno dopolnitev ter obogatitev njegova opusa. Alenka Glazer I Sagadinova retrospektiva prostorih občine Puconci je bila otvoritev razstave slikarske retrospektive Vlada Sagadina. Sagadin, ki je upokojeni profesor umetnostne zgodovine - poučeval je na šoli v Murski Soboti se je rodil leta 1930 v Beltincih. V Ljubljani je končal Robbovo slikarsko šolo pri profesorju Slaperniku. Je ustanovni član sekcije likovnikov v Murski Soboti, ki deluje že 37 let. Sagadin je - tudi občasni pisec likovnih kritik in predavatelj s področja umetnostne problematike. Za sabo ima 25 samostojnih in 110 skupinskih razstav, ki so ga vodile od Slovenije, Madžarske in Avstrije do Poljske, prejel pa je tudi številna priznanja. »Intimnejša opredelitev Vlada Sagadina za očitno krajinsko slikarstvo s problemom barvne svetlobe je bila bržkone povezana z njegovim zgodnjim študijskim pristopom do prekmurske etnografske starožitnosti. Te so v delih odsevale značilna psevdoroman-tična razpoloženja,« je o Sagadinovem slikarstvu zapisal slikar Adolf Pen. Sagadin sedaj živi v Murski Soboti. T. K. ■ Mačja kuga sal0„„ Murska republika ».Murski Soboti je gostovala “J”«1'““h nisateljica Maja Novak. L njo stje pogovarjal domači pesnik in pisatelj Robert Titan - Felix. vodah (1993) ki se je spogledoval z žanrom k vodah (1 * J J di sv0jevrstnega mina nega romana, a ga j i„«knv daleč pristopa in postmodernističaib vložkov «ae« presegel. Avionfina pisava sei« I« P»«b«> l”“ lirala v drugem in tretjem romanu Cimre (1995) in Kafarnaum (1998). Ogrodno strukturo lahko še vedno označimo z žanrom (zmehčanega) kri-miromana, izstopa pa detajlirano izpisana psiho-logizacija praviloma nevrotičnih likov, ki so s svojo polpostjo veliko več od (samo) akterjev kri-mizapletov, kot smo jih pri tem žanru vajeni in kot od njega praviloma tudi pričakujemo. Vseskozi pa opazimo v romanesknih svetovih Maje Novak neko »grotesknost«, briljantno izpisano predvsem v enem od njenih pisateljskih vrhov, zbirki kratkih zgodb Zverjad. Pred koncem minulega leta je izšla pri študentski založbi Beletrina njena zadnja knjiga, roman Mačja kuga, za katerega so številni poznavalci njene literature prepričani, da je njeno najboljše delo doslej. T. K., foto: N. J. ■ vaindvajsetega januarja 1823 je pesnik Ferenc Kolcsey napisal madžarsko himno, ki jo je leta 1844 uglasbil Ferenc Er-kel; ta dan pa Madžari že deset let praznujejo kot dan madžarske kulture. Ob tej priložnosti sta pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti ter madžarsko društvo Barati kor literarni Nov Lainščkov roman Trik z metuljem in vrvjo isatelj Feri Lainšček je pod-naslovil svoj najnovejši roman Trik z vrvjo, ki je izšel pri letošnji koledarski zbirki Prešero- ve družbe, kot roman o stepski melanholiji. Seveda bi ob zadnjem navedku marsikdo najprej pomislil na panonsko otožnost, podobno razpoloženju v Nemethovem romanu Žalovanje, a bi se kaj kmalu uštel, saj ne gre za bukolične kraje, temveč za pokrajine nekje med Ukrajino in Preduraljem, ki jih je bil že »zakoličil« s svojim tavajočim junakom v Razi (1986) ali župnikom Jonom Urskim v romanu Ki jo je megla prinesla (1993). Tudi Ljot Jastajev, glavni »junak« v pričujočem romanu, je v bistvu oseba z izgubljeno identiteto, oseba, ki v vlogi direktorja proslulega potujočega varieteja Lindan priblodi v zarobni Čert, »v katerem mnogotera pravila niso nikoli veljala«, da bi končno razvozlal nikoli umljivi trik z vrvjo, v katerem da je zaklenjena skrivnost sveta. Sam cirkuški trik je na videz zelo enostaven, zato pa tudi nerazložljiv: artist vzame vrv, ki se mu v roki postavi pokonci, po njej pa spleza njegov vajenec in seveda izgine. Nihče seveda nikoli ne razkrije iluzije, zato je Ljotov gon po rešitvi te uganke še silnejši. Tako zelo, da se v zarobnem Čertu »spajdaši« s Pisateljem, s »svojim vsiljenim sopotnikom ali hudo samosvojim in nepredvidljivim opletalom,« ki se mu oglaša ali se pritakne ob najbolj pomenljivih usodnih trenutkih. Takrat, ko spozna in se usodno zaplete po triku z metuljem z lepo Rudo, slamnato vdovo Hjuzov. Takrat, ko ji nadrobi svojo zgodbo s Hojinko. Takrat, ko z družbenikom, hotelskim direktorjem Arčijem Belčevim, skupno odpreta nočni bar Dolce vita. Takrat, ko pobegne od ponorelega sveta v Čertu, ki ga z močjo podzemlja vodi glavar Sadar San dal ij, v daljni Džev, kjer da se skriva tako legenda kot rešitev uganke. Takrat, ko se ujame v past, ki mu jo nastavi njegov telesni stražar Galko Pal, ta komaj pomemben kolešček podzemlja, ki je razdejal njegov nočni bar in ubil glavarja. Takrat, ko se z obtožnico, češ da je zakrivil atentat, znajde v zaporu. In končno takrat, ko ga izbeza iz zapora na svobodo ob pomoči druščine s srhljive deponije. A zrak, ki ga diha, ko srka žganje na deponiji, zasmrdi po smodniku, saj tako država kot paravojske udarijo po Hjuzih, ki nosijo geneologijo Krležinih Glem-bajevih. V kratkem času se je razplamtela totalna vojna, da se je »žepek zaradi brezobzirne morije znašel na naslovnicah svetovnega časopisja, ne da bi bralci sploh vedeli, kje se nahaja«; seveda je bil tudi Ljot Jastajev vržen vanjo pa tudi Ruda, za katero se izgubi vsaka sled. Ko se na koncu, po srhljivih sanjah stotnika Ilijaša o kačji zalegi, ki pogoltne rodnico in sebe, znajde v Dževju pri starcu, mu le-ta namigne, da je treba iskati rešitev in Rudo drugje, torej tam, kjer se robovi iluzije stikajo z iluzijo resnice. In kje in kdaj je to? Najbrž takrat, ko mu po mnogih letih Pisatelj, ki predstavlja svojo knjigo Trik z vrvjo v eni od varšavskih knjigarn, razkrije, da je Ruda poročena v Parizu in da je s tem postal literarni junak v lastni knjigi. Ali morda drugače: po vrvi, ki se mu je postavila v roki, je sam odplezal v nebo. Najbrž zgolj po (odrešujočo, fatalno) ljubezen, ki tudi v tem romanu skuša hkrati prestopiti ris realnega in sanjskega. Lainšček je zgodbo seveda postavil v sodobni čas ter jo aktualiziral, seveda poleg kriminalnih dejanj družbenikov, zlasti v podobah grotesknosti in brutalnosti vojne, ki v mnogočem asociira na balkansko ali čečensko morijo, zato stepska melanholija še najbolj pozvanja z »zmešnjavo zadušljivih spominov«, ki ostajajo v »knjigi'kot nagrobni spomenik neki kolektivni smrti«. Skratka: vešče pisan, tekoč in berljiv sodobni roman s premišljenim lokom, končnim (postmodernističnim) obratom in dramaturgijo kratkih poglavij, zlepljenih v romaneskno zgodbo, ki pušča še dolgo, dolgo po branju okus po trpkem in neizrekljivem. M. V. ■ Gabriella Bence - Utroša Ob dnevu madžarske kulture večer s pisateljico Gabriello Bence - Utroša. Gostjo in pomen praznika je predstavil direktor knjižnice Jože Vugrinec, o njenem pisateljskem delu jo je spraševal Jožef Papp. Pisateljica, ki je izdala prvo knjigo leta 1994, piše za otroke, mladino in odrasle, njena novela je bila objavljena tudi v antologiji, ki je izšla na Madžarskem. Profesorica Bona Szekeres je prebrala njeno božično zgodbo Visza hozot szep karacsony (Vrnjeni lepi božič), po kateri so posneli prvi film prekmurskih Madžarov. Premiera je bila pred kratkim, odziv zelo ugoden, posebno med mladimi. Kratka proza za odrasle je izšla v knjigi Megis Harangoztak (In vendar so zvonili). Pisateljica pa ima že nove literarne načrte: knjigo pravljic za otroke, mladinski roman in novo zbirko novel. B. B. L., foto: J. Z. ■ 12 AKCIJE 1. februar 2001 VESHK Dedki in babice - vnuki in vnukinje (12) Življenje za devet svojih otrok in sedemnajst vnukov NA KATERI UKW FREKVENCI POSLUŠAMO MURSKI VAL: a) 96,4 UKW b) 49,6 UKW c) 94,6 UKW Reševalec: iz ulica oz. hišna številka __________________________________ pošta_________________________________ Zaokrožite črko pred pravilnim odgovorom, izrežite kupon in ga prilepite na dopisnico ter čimprej pošljite na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 13: Žrebanje bo v torek, imena nagrajencev pa bomo objavili že v naslednji številki. Kupone, ki niso izžrebani ne v tedenskem ne v mesečnem žrebanju, dajemo v boben za sklepno super žrebanje in super nagrado Fiatov avto seicento. BERITE IN ODGOVORITE, DA DOBITE Vsakoletno druženje in spoznavanje bratrancev Skupinski posnetek velike Vindiševe rodbine. Manjkajo vnuki Monika, Jožica in Dominik. akonca Alojzija in Jožef Vindiš iz Dokležovja sta nadpovprečno prispevala k nataliteti malih Slovenčkov, kajti življenje sta dala devetim otrokom. V hiši, kjer jim je tekla zibelka, zdaj živi mama sama. Pravilen odgovor prejšnjega vprašanje je bil za črko a. Nagrajenci pa so: 1. Rozika Kuplen, Rakičan, Lendavska 13, 9000 Murska Sobota: Kuharska knjiga Boug žegnjaj (dobi jo v naročniški službi Vestnika v pritličju); 2. Janez Šrajner, Stara Nova vas 16,9242 Križevci pri Ljutomeru: Vestnikova majica (prejmete jo po pošti); 3. Vojko Banfi, Rankovci 21d, 9251 Tišina: Vestnikova majica (prejmete jo po pošti). Tuje izkušnje kažejo, da to, da imaš otroke, še ni jamstvo, da na stara leta ne boš sam med domačimi štirimi stenami. Zakonci, ki ne morete imeti otrok, zato nikar ne bijte plati zvona, češ, kdo bo skrbel za nas! Vedno več starih ljudi, pa naj so imeli otroke ali jih niso imeli, pristaja na jesen življenja v domovih za ostarele in bolne. Pa pustimo to temo! Preberimo rajši, kaj je pripovedovala Vindiševa Alojzija! »Res je, da živim sama v hiši, ki sva jo dala zgraditi z možem. Že devetnajst let ga krije črna zemlja. Pobrala ga je zahrbtna bolezen. Imela sva devet otrok, ki so se rodili nekaj let zapovrstjo - drug za drugim.« »Bi lahko navedli letnice in imena?« »1955. leta: Lidija, 1957: Marica, 1959: Janez, 1960: Dragica: 1962: Jožica, 1963: Silva, 1965: Lojzka, 1966: Nada, 1967. leta pa Štefan. Lahko si mislite, da ni bilo lahko preživljati tolikšne družine, kajti v službo je hodil le VESTNIK NA INT^NETU: www.p-inf.si Naslov pošiljatelja:______________________________________________________________________ mož, ki je delal v Panoniji. Nekaj časa nas je bilo pri hiši kar enajst.« Alojzija je potem povedala, da sta jo močno prizadela moževa smrt in tragedija devetletnega sinčka Štefana, ki se je utopil v gramoznici. Verjemimo, da ji je bilo - in še ji je - težko, toda življenje mora iti naprej in Alojziji-na družina je bila še vedno velika: ona in osem preostalih otrok - sedem hčera in sin Janez. »Bili so kar pridni in vsi so končali srednje šole,« je povedala s ponosom. »Vsi so tudi v službah in vsi so si zgradili nove domove. Vsi imajo tudi otroke, zato pa imam jaz osemnajst vnukov in vnukinj. »Bi lahko našteli njihova imena?« »Seveda, saj jih vse poznam in vsi so mi zelo ljubi.« Da bi šlo lažje in hitrejše, sem Alojziji navajal imena njenih otrok po vrstnem redu, kot so se rodili, in potem je samo dodajala imena vnukov: »Silvo in Urška; Blanka in Zdenko; Monika, Jožica in Dominik; Dominik in Simon; Mojca in Srečko; Valter in Miha; Jasmina in Sandra; Denis in Alenka.« Pozorni bralci ste opazili, da imajo Alojzijini otroci po dva potomca, razen enega, ki ima tri. Ugotovili ste tudi, da je vnukov devet in osem vnukinj. Babica KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Alojzija mi je potem še povedala, da je od vnukinj in vnukov najstarejša 23-letna Blanka, najmlajša pa je 12 let stara Sandra. Ker so se kar tri hčere poročile v Do-kležovje, ena v Bratonce, sin v Gančane, torej na območje beltinske fare, se babica pogosto videva s svojimi najbližjimi vnuki in vnukinjami. Na obisk pa pridejo tudi vnuki z Jula Marofa (Črenšovci), Gornjih Črnec in Cankove - krajev, kjer so si ustvarile družine preostale tri hčerke. Alojzija je zelo ponosna na svoje vnuke. Največ stika pa ima z vnukinjo Alenko in vnukom Denisom, kajti onadva sta doma v novi hiši, ki sta jo starša zgradila na domačem gruntu. Babica celo vsak drug teden kuha kosilo ne le zase,'ampak tudi zanju. To je takrat, ko sta starša v službi popoldne. »Vem, da vnuki ne morejo kadarkoli priti k meni, saj obiskujejo šole ali so že v službi. Najpogosteje pridejo na obisk skupaj s svojimi starši, zlasti ob nedeljah. Že nekaj let pa imamo v juliju ali avgustu celodnevni piknik tu pri nas doma. Če le morejo, potem pridejo vsi: hčerke, zeti, snaha in seveda moji zlati vnuki, ki se tedaj tudi nekoliko bolj spoznajo med seboj, kar je nujno, saj so si bratranci in sestrične,« je sklenila Alojzija Vindiš iz Dokležovja. Ob mojem obisku ni bila sama doma, ampak je bila pri njej na obisku sestra Anastazija iz Murske Sobote. Š. S. ■ stih, ki so bili izžrebani v tedenskih žrebanjih), smo v torek izžrebali prve dobitnike mesečnih nagrad. Tokrat so imeli srečo: 1. Anja Kozic, Peskovci 25,9204 Salovci: računalnik; 2. VitoPelcar, Krajna 14, 9251 Tišina: vrednostni bon za 40.000 tolarjev; 3. Janko Ficko, Lendavska 51,9000 M. Sobota: ■ vrednostni bon za 20.000 tolarjev. (Dobitke dvignite na upravi Podjetja za informiranje, Murska Sobota, Ul: a. Novaka 13) Lepe želje, čestitke in pozdravi Dragi hčerkici Jožici Osvald iz Hrastja - Mote 22 želim za rojstni dan in god mnogo zdravih let in sreče, obenem pa se ji zahvaljujem za nego in skrb - hvaležna mama Marija. Zlate poroke praznujejo: Marija in Martin Ifko, Marija in Ignac GJerek ter Verona in Štefan Krampač, vsi z Gornje Bistrice. Iskrene čestitke, dobro zdravje in še naprej tako složno - želi Ana. Miri Pojbič čestitamo za uspešno opravljeno diplomo in hkrati želimo vse dobro za njen 24. rojstni dan - starši in teta Ilon-ka z družino. Dragi stric Boštjan iz Brato-nec! Vse lepo ob tvojem godu, veliko sreče in ljubezni ter želja, da bi naju imel še naprej tako rad - nečaka Goran in Petra. Tale čestitka je namenjena Alešu Petku iz Križevec pri Ljutomeru. Lepe želje in čestitke za praznik in še naprej dober uspeh v šoli, veliko sreče in zdravja ter veselja - mama in ata, brat Primož ter dedek in babica. Dragemu možu Hermanu Me-kišu iz Gerlinec vse najboljše za rojstni dan in še naprej veliko srečnih in zdravih let - žena Anica. Boris Vrečič iz Strukovec praznuje 20. rojstni dan. Dragi sin, iskreno ti čestitava, želiva vse najboljše, zlasti pa zdravja, in ostani še naprej tako dober -mama'in oče. Te dni praznujeta 55-letnico Dobitnike januarskega žrebanja je izžrebala naključna stranka v Vestnikov! naročniški službi gospa Antonija Horvat iz Vrtne ulice 1 v Murski Soboti. iz Nedelice 150. Še vrsto srečnih let, dobro zdravje in vse lepo - otroci, devet vnukov in dva pravnuka. Najdražjemu stricu, sinu in bratu Boštjanu Mlinariču iz Bra-tonec za god vse naj..., predvsem pa dosti zdravja, sreče in izpolnitev vseh želja - Goran, Petra, mama, oče in sestra z možem. Dragi sestri Valčki Glavnik vse najboljše za rojstni dan, posebno pa zdravja in sreče želi - Cvetka iz Ljutomera. Čestitka je namenjena dragi vnukinji in nečakinji Aleksandri Gumilar iz Murske Sobote, kije praznovala štirinajsti rojstni dan: bodi zdrava in sreča naj te spremlja povsod. Vedno s teboj (v dobrem in slabem) - stara mama Irma in stric Drago z Darjo. Dragemu možu in očetu Dragu Štuhecu iz Radoslavec! Drago, vsak dan si z nami, radi te imamo in nikamor te ne damo! -Čestitamo ti ob tvojem rojstnem dnevu ter želimo veliko sreče in zdravja - tvoja žena Simona, sin Dejan, hči Sabina in vsi drugi domači. Rojstna dnevaprazujeta: Aran-ka Kuhar in njena hčerka Dragica, obe iz Fokovec. Obema čestitam in želim mnogo srečnih let- Viljem izMotvarjevec. Aleksandri Kocet iz Gornjih Petrovče iskrene čestitke ob rojstnem dnevu, izpolnitev vseh želja ter vse lepo -mama, oče in sestra z družino iz Sela. Po vašem odzivu sodimo, da ste veseli našega kviza, saj prejemamo iz ledna v teden vedno*več dopisnic z odgovorom na vprašanje. Vestnikov nagradni kviz bo trajal tja do maja. Morda pa se bo ravno tebi, dragi bralec, ki imaš zdaj pred seboj Vestnik, končno nasmehnila sreča, saj bomo v maju izžrebali avto Fiat seicento, 27. februarja, 27. marca in 24. aprila pa bomo izžrebali (in objavili v naslednjih številkah) dobitnike mesečnih nagrad, ki so: računalniki ter vrednostni boni za 20.000 in 40.000 tolarjev. Imamo pa tudi tedenske nagrade: kuharske knjige Boug žegnjaj in /'• Vestnikove majice. njih Petrovec. Dobro zdravje in poln koš sreče ter še na mnoga leta ji kličeta - družini Kocet in Čontala iz Sela. Te dni praznujeta draga mama in ata Pavla in Janez Divjak. Čestitamo in jima želimo mnogo srečnih dni v krogu družine in naj se jima izpolnijo vse želje - njuni otroci. Rojstni dan praznuje dragi dedi Janez Gumilar iz Čikečke vasi. Čeprav ne živimo skupaj, si za nas najlepši in najboljši dedi! Ostani takšen, kot si, in tvoj nasmeh naj ostane še naprej tako prijazen. Bodi še naprej naš ponos, želimo vnuki Aleksandra, Matej in Anemari. Čestitki se pridružuje sin Janez z ženo Suzano. God je praznoval dragi sin, brat in stric Boštjan Mlinarič iz Bratonec. Vse lepo, dosti zdravja in uspehov ter vsega drugega, kar si sam najbolj želiš - to so želje tvojih najdražjih. Najdražja hčerka in sestrica Aleksandra Gumilar iz Murske Sobote je praznovala štirinajsti rojstni dan. Naj se ti izpolnijo vse skrite želje in v tvojem srcu naj bodo le radost, veselje, delavnost, pridnost, poštenost, lepo vedenje... To ti želimo - očka in mamica, bratec Matej in sestrica Anemari. Dragi in dobri sosedi Mariji NJi-var iz Polic pri Gornji Radgoni želijo vse najlepše za rojstni dan ter kličejo še na mnoga zdrava leta. Hvala za dolgoletne »K 1. februar 2001 KMETIJSTVO Kmetje o aktualnih problemih v kmetijstvu Odgovorni vedno bolj gluhi Pomurska govedoreja je pred propadom, nič boljšega pa se ne obeta tudi preostalemu kmetijstvu O srednja pozornost na ponedeljkovem pogovoru kmetov, ki ga je v Bogojini sklical podpredsednik slovenskega kmečkega sindikata Jože Štefko, je veljala žgočim trenutnim problemom v kmetijstvu. Uvodoma so udeleženci opozarjali predvsem na težave, s katerimi se srečujejo govedorejci, problematika na tem področju pa se je še bolj zaostrila po pojavu bolezni norih krav v nekaterih evropskih državah. Čeprav v Sloveniji te bolezni ni, njene posledice čutijo tudi naši kmetje, saj se je povpraševanje po govejem mesu zmanjšalo, mesarji pa pritiskajo na rejce. Slednji opozarjajo, da živine ne morejo prodati ali jim mesarji zanjo ponujajo nižjo ceno. Kmetje zatrjujejo, da s trenutno ceno goveda pokrivajo le 67 odstotkov stroškov pitanja, pri kilogramu bika prvega razreda pa imajo 200 tolarjev izgube. V pomurski govedoreji se razmere slabšajo že dalj časa, na kar najbolj zgovorno opozarjajo podatki o gibanju osnovne plemenske črede. Na travnatem svetu v Pomurju bi lahko brez težav prehranili 40 tisoč krav, pred dvajsetimi leti smo takšen stalež tudi imeli, zdaj pa je ta več kot prepolovljen. Po podatkih selekcijske službe je bilo lani le nekaj več kot 18.300 osemenitev, to pomeni, da se je stalež že znižal pod kritično mejo. Poznavalci so že pred leti opozarjali, da bo treba sprožiti alarm, ko bo stalež krav padel pod 20 tisoč, zdaj smo že krepko pod to številko, kaže pa, da nam je še vedno vseeno, kaj se dogaja s pomursko govedorejo. Ta bo v Z apnjenjem travinja do kakovostnejše krme H letih 1990-2000 smo analizirali na območju Pomurja reakcijo tal v 201 vzorcu. Od skupnega števila vzorcev je imelo kar 57 odstotkov (114 vzorcev) nižjo pH-vred-nost od 5-5, to pomeni, da gre na območju Pomurja za izrecno kisla tla, ki jih je treba apniti. Le 43 odstotkov (87) vzorcev je imelo zmerno kislo ali nevtralno reakcijo. Dejstvo je, da optimalna reakcija za vsa tla ni povsod enaka. Številni strokovnjaki navajajo, da čim lažja so tla in čim več humusa vsebujejo, tem nižja je optimalna pH-vrednost. Navajajo še, da metuljnice najbolje uspevajo pri nevtralni do zmerno kisli reakciji tal (pH 5.6 do 6.8), medtem ko so za večino naših najkakovostnejših trav najprimernejša zmerno kisla tla. Optimalna pH-vrednost je v tesni povezavi z deležem gline v teksturni sestavi tal. S povečevanjem deleža gline se tudi povečuje optimalna pH-vrednost: 1- lahka tla s 5-12% gline pH 5,3-6,2 2. srednja težka tla z 20-30 % gline pH 6,3-7,0 3- težka tla z nad 30 % gline pH nad 6,9 Tla pri ’ PH več kot 7,2 - so alkalna (bazična) - prevladuje CaCO3 ' PH 6,8 do 7,2 — so nevtralna (niso kisla ne alkalna) ■ pH 5,6 do 6,8 - so zmerno kisla ■ pH4,5 do 5,5-so izrecno kisla - pH manj kot 4,5 - so močno kisla Vzrokov za kislost travniških tal je veliko: 1. Mikroorganizmi izločajo pri dihanju v tleh ogljikov dioksid (CO2), ki se veže z vodo v ogljikovo kislino, le-ta v tleh disocira in se tako sprostijo vodikovi ioni (H*), ki znižujejo pH-vrednost tal. 2. Pri humufikaciji organskih snovi se tvorita tudi surovi humus ali trhlina. Surovi humus vsebuje kisline fulvo, ki kisajo tla. 3. Dokazano je, da je kalcijeva v ti^h ?f.|o labilna, to pome prihodnje še nazadovala, saj tako kažejo podatki o starostni in posestni sestavi kmetij. Problem je še posebno pereč v Prekmurju, kjer kar 75 odstotkov kmetij redi od 1 do 4 krave, lani pa se je število takšnih kmetij zmanjšalo za 415. Ugodnejši je položaj v Prlekiji, kjer 73 odstotkov kmetij redi več kot deset krav. Število kmetij, ki povečujejo stalež in oddajo mleka, se sicer povečuje, vendar te ne nadomeščajo izpada, ki nastaja z opuščanjem govedoreje na manjših kmetijah. Kmetij, ki so oddale več kot 50 tisoč litrov mleka, je bilo lani v Pomurju 107. Kmetje in njihovi predstavniki so na ponedeljkovem sestanku v Bogojini opozarjali tudi ni, da se pod vplivom padavin hitro izpira v globlje plasti tal. V severovzhodni Sloveniji se letno izpere do 200 kg ha1 CaO, v zahodni Sloveniji pa tudi do 800 kg ha1. 4. S pridelki (zrnje, zelinje) gojenih rastlin odnašamo z njivskih in travniških površin veliko kalcija. • • 5. Mineralna in organska gnojila (gnojevka, gnojnica) imajo negativni bazični ekvivalent, to pomeni, da pri njihovi razgradnji v Izobraževanje kmetovalcev V dvorani gasilskega doma v Gornji Radgoni bo 2. februarja ob 10.00 predavanje: Varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci. Istega dne bo v Turnišču v dvorani KS ob 10.00 občni zbor in predavanje na temo: Prehrana goveda, reprodukcija, vpliv suše na govedorejo. 2. februarja ob 9.00 bo organiziralo Govedorejsko društvo v vaško-gasilskem domu na Cankovi občni zbor in predavanje na temo: Vir ekonomskih izgub zaradi plodnostnih motenj v rejah krav molznic v Pomurju. V hotelu Diana - Pinki v Murski Soboti bo 4. februarja ob 9.00 predavanje: Varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci. V gasilskem domu v Gornji Radgoni bo 5. februarja ob 9-00 predavanje na temo: Tehnološke novosti pri pridelavi koruze, Rezultati uradnih sortnih poskusov koruze v letu 2000. Istega dne bo na Kapeli v dvorani KS ob 9.00 predavanje Tudi zase potrebuješ čas. V dvorani KS v Turnišču bo 6. februarja ob 9.00 predavanje: Spomladanska oskrba žit, Pridelava trave na njivah, Intervencije v kmetijstvu. V dvorani ŽVZ-ja za Pomurje v Murski Soboti bo 6. in 7. februarja ob 9.00 dvodnevni seminar: Prašičereja včeraj, danes, jutri. V vaško-gasilskem domu v Odrancih bo 7. februarja ob 9.00 poljedelski posvet. na druge probleme, vendar pravih sogovornikov niso imeli, zato je bilo precej kritičnih besed naslovljenih na kmetijskega ministra Franca Buta, ki po besedah udeležencev tega sestanka nima dovolj posluha za reševanje pomurske kmetijske problematike. Minister je na pogovor sicer poslal predstavnika ministrstva, vendar smo dobili občutek, da ta nima vpliva na odločitve, zato je deloval prej oholo kot prepričljivo. Sicer pa je tudi njegov nastop na omenjenem sestanku potrjeval odnos države in ministrstva do pomurskega kmetijstva. Položaj v kmetijstvu je katastrofalen, je zatrjeval Franc Režonja iz kmetijsko-gozdarske zbornice, zato je namenila zbornica v zadnjem času vse sile reševanju treh najpomembnejših problemov: kompenzacijskim plačilom, sanaciji posledic lanskoletne suše in omejenim dejavnikom razvoja. Čeprav so se roki iztekli, mnogi kmetje kompenzacijskih plačil še niso dobili, tudi zakon o sanaciji škode po suši se ne izvaja, v zakon o omejenih dejavnikih razvoja pa ni vključeno Pomurje, ki ga suše najbolj pestijo. Tudi poslanec tleh nastajajo kisline, ki kisajo tla. 6. Rastlinski koreninski sistem izloča vodikove ione (HO v ekvivalentnih količinah v talno raztopino kot zamenjavo za najpomembnejše ione, ki so pomembni v prehrani rastlin. ' 7. Matična osnova na območju Pomurja je nekarbonatnega značaja, zato tla vsebujejo malo kalcija, saj so klastični sedimenti (glina, ilovica, pesek, prod, peščenjak) najpogostejša matična osnova. Apnjenje izvajamo na osnovi kemične analize zemlje. Le-ta je osnova pri izbiri vrste apnenega gnojila pa tudi količine, ki je potreba za apnjenje. Za apnjenje lahko uporabljamo mleti apnenec in saturacijski mulj, ki delujeta počasi. Najprimernejši čas za apnjenje travinja je zunaj rastne sezone. Nadaljevanje prihodnjič dr. Stanko Kapun, univ. dipl. ing. agr. ■ Geza Džuban je bil mnenja, da mora država spoštovati in izvajati zakone, ki jih sprejema, zato podpira zahteve kmetov, da jim država takoj poravna vse zapadle obveznosti, saj morajo tudi sami sproti poravnavati svoje obveznosti. Med sklepi, ki so jih sprejeli na sestanku v Bogojini, omenimo zahtevo, da vključi ministrstvo za finance v prioriteto izplačil vsa kompenzacijska plačila kmetom v Pomurju, od ministra za okolje in prostor pa zahtevajo takojšnje plačilo tretje akontacije sredstev za sanacijo suše, ki bi jo morali kmetje prejeti že do konca lanskega leta. Zakon o sanaciji suše je treba v letu 2001 v celoti realizirati. Pomurski kmetje od vlade zahte- Pester program dela VSD Turnišče Tudi zlate plakete Imajo okrog 140 članov - Več kot 1,1 milijona prihodkov - Pridružila se jim je tudi Cvetka Sakelšek inogradniško-sadjarsko društvo Turnišče je prav gotovo eno najmnožičnejših in aktivnejših tovrstnih društev v našem okolju, verjetno pa tudi širše. O tem smo se lahko znova prepričali na zadnjem društvenem občnem zboru, na katerem je sodelovala tudi enologinja Cvetka Sakelšek, ki je spregovorila o letniku 2000. Kot je dejala, je letnik 2000 presenetil domala vse vinogradnike, in sicer zaradi zgodnje trgatve, ponekod tudi mesec dni pred običajnim rokom, visokih stopenj sladkorja in nizkih vsebnosti kislin, zato so bila mlada vina izpostavljena oksidiranju in boekserju (vonj po gnilih jajcih), če vinogradniki niso poskrbeli za ustrezno škropljenje v določenem času pred trganjem grozdja in za žveplanje pred fermentacijo (20 miligramov žvepla na liter). Predsednik VSD Anton Sep je najprej podal poročilo o delu društva v lanskem letu in navedel dokaj.številne aktivnosti, ki so jih izvedli. Skoraj vsak mesec so nekaj pripravili, najbolj delavni meseci zanje pa so bili februar, marec, april in maj, ko so imeli predavanja in demonstracije o rezi vinske trte, društveno ocenjevanje vin letnika ’99 - sodelo SEMENARNA Ljubljana, d. d. VRTNI CENTER KALIA, Tiš inska ulica Murska Sobota, tel.: 02 530 42 60 • velik izbor semenskega krompirja • semena vrtnin in poljščin • sadike sadnega drevja, vinske trte in okrasnih grmovnic • lončnice (uvoz iz Nizozemske) • okrasni glineni in plastični lončki ter korita za balkonske rože • substrati, šota, zalivki • sredstva za varstvo rastlin • organska in mineralna gnojila • ZOO program (male živali, hrana, oprema ...) • zbiramo naročila za kokoši nesnice in purane Z NARAVO V SRCU Semenarna Ljubljana ---------------------------------------f----- vajo, da v proračunu za leto 2001 ministrstvu za kmetijstvo prizna predlagani znesek sredstev, saj bi vsakršno zmanjševanje teh sredstev oviralo prilagajanje slovenskega kmetijstva evropskemu in bi pomenilo njegov propad. Od ministrstva za kmetijstvo zahtevajo, da se v kriterijih za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost upošteva tudi suša in da se med ta območja vključijo tudi območja, ki jih suša vsako leto ogroža. Pomurski kmetje in vsi, ki se s kmetijstvom ukvarjajo, so pripravljeni odgovorno prevzemati vse dolžnosti, vendar zahtevajo, da tudi drugi dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti do kmetov. Ludvik Kovač ■ vali so tudi na ocenjevanju vin za prekmurskega prvaka ter osvojili nekaj zlatih in srebrnih medalj -, organizirali so predavanje na temo Zaščita vinske trte in sadnega drevja, organizirali izlet v Vipavsko dolino idr. Na ocenjevanju vzorcev vin na mednarodnem sejmu v Gornji Radgoni je en njihov član (družina Lebar) osvojil zlato medaljo, trije člani (Gjerkeš, Sep in Kepe) pa so prejeli srebrne medalje. Pred trgatvijo so organizirali predavanje o negi vina letnika 2000, zadnja njihova akcija pa je bila blagoslavljanje vina v turniški farni cerkvi na janoševo zvečer. Letošnji program je prav tako zelo pester, sicer pa po vsebini podoben lanskemu. Na vsak način si bodo prizadevali, da bi izvedli tudi prikaz rezi sadnega drevja v šolskem sadovnjaku, ki je lani odpadel. J. G. ■ Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov Kmetijska zadruga Turnišče Tovarniško ime Pakiranje MPC/kg pu-starter 10/1 94,92 pu starter 40/1 89,84 s-doj 40/1 60.66 bek 1 40/1 64,63 bek 2 40/1 ■ 61,69 super bek 35 10/1 108,14 superbek 35 40/1 103,66 tl-štarter 10/1 81,27 tl-štarter 40/1 71,9 tl-pit 1 40/1 52,34 tl-pit 2 40/1 50,30 bro-štarter 10/1 82,55 bro finišer 25/1 76,02 ns-k (za nesnice) 10/1 78,96 krmilo za kunce 10/1 78,32 vitaredin 2/1 290,99 živinska sol 50/1 32,61 bovisal 5/1 147,43 kravimin 3 bio Zn 5/1 269,44 pravimin 1 5/1 438,60 pravimin 2 5/1 269.44 sončične tropine rinfuza 46,76 sojine tropine rinfuza 77,38 koruza rinfuza 35,00 Splošna kmetijska zadruga Ledavski dol, Cankova Tovarniško ime Pakiranje MPC/kg pu starter 40/1 81,90 bek 1 40/1 58,90 bek 2 40/1 52,10 super bek 35 40/1 94,50 tl-štarter 40/1 70,00 tl-pit 1 40/1 50,60 tl-pit 2 40/1 48,50 super-u-3 40/1 64,20 ns-k (za nesnice) 10/1 72,00 supermix 3% pr 30/1 166,80 vitaredin 2/1 247,90 živinska sol 50/1 27,80 bovisal 5/1 132,30 kravimin 3 bio Zn 5/1 229,50 pravimin 1 5/1 247,90 pravimin 2 5/1 224,60 krmilna moka 40/1 30,50 sončične tropine rinfuza 50,50 sojine tropine 50/1 90,30 sojine tropine rinfuza 75,00 bučne pogače 50/1 70,70 pesni rezanci 40/1 34,30 Splošna kmetijska zadruga Kmetovalec Ljutomer Tovarniško ime Pakiranje MPC/kg pu-predstarter 10/1 149,50 pu-starter 2 10/1 90,00 pu starter 2 40/1 81,25 s-doj 40/1 58,25 bek 1 40/1 60,25 bek-k 40/1 60,12 super bek 35 10/1 104,00 super bek 35 40/1 93,12 tl-štarter 10/1 77,00 tl-štarter 40/1 71,25 tl-pit 1 40/1 52,00 bro-štarter 10/1 86,00 bro-štarter 25/1 83,20 bro-starter 40/1 80,50 bro finišer 25/1 73,60 ns-k (za nesnice) 10/1 77,00 krmilo za kunce 10/1 77,00 supermix 3% pr 30/1 145,33 vitaredin 2/1 221,50 kostomin 2/1 225,00 rostovit 2/1 294,00 živinska sol 50/1 28,12 kravimin 3 bio Zn 5/1 205,00 kravimin 3 bio Zn 25/1 194,80 pravimin 2 5/1 200,00 travimin 2 . 25/1 188,00 pravimin puj 25/1 263,60 pravimin pit 25/1 206,48 krmilna moka 35/1 34,00 sojine tropine 50/1 81,00 tučne pogače 50/1 60,00 koruza ______________50/1 37,80 Mlečni nadomestki:_________________________ prelac_________________25/1 171,20 inntaler 25/1 306,00 14 IZ NAŠIH KRAJEV t februar 2001 ®HK Vaneča se ponaša s porastom prebivalstva Ribnjek in Vrbnjek sta izjemni razgledni točki Ob Mačkovskem potoku bodo kmalu drveli mednarodni vlaki aneča je razložena vas ITI ob cesti in novi želez niški progi, ki vodita iz puconske smeri proti Hodošu. Dolino namaka Mačkovski potok. V 114 gospodinjstvih živi 424 prebivalcev, to pa je več kot pred drugo svetovno vojno. Naselju dajeta zavetje izjemno razgledna hriba Ribnjek in Vrbnjek. Na njiju so si predvsem Sobočani postavili prek sto počitniških hišic oziroma vinskih kleti. Tretje leto je predsednik Krajevne skupnosti Vaneča mladi Aleksander Sočič. Povabil me je v svoje vozilo in odpeljala sva se na krožno vožnjo po izjemno razsežni vasi. Po dolini in na obronkih gričev je veliko novih hiš. Okoliški pogorji sta visoki od 260 do 317 metrov. Na Vrbnjeku stoji dom borcev NOB s spominsko zbirko. Z druge strani je grič Ribnjek. Povsod so vinogradi in vinske kleti. Predsednik meni, da bodo morali v vasi več storiti za razvoj turizma. Po Vaneči se vije okoli 13 kilometrov vaških cest. V glavnem so asfaltirane. Z asfaltom bo treba prevleči še okoli tri kilometre odcepov cest, ki vodijo do hiš oziroma vinskih kleti. Zadnji dve leti so asfaltirali štiri kilometre in pol cest, tudi tisto, ki se vzpenja po Vrbnjeku. Letos nameravajo posodobiti nekaj več kot kilometer cestnih odcepov. Prebivalstvo je večinoma evangeličanske veroizpovedi. Nedavno so obnovili vaško kapelo, ki stoji ob glavni cesti. Stolpno uro in zvon zdaj poganja elektrika. Imajo dve pokopališči z mrliškima vežicama, ki ju nameravajo povečati in posodobiti. Predlani so postavili ob glavni cesti tri avtobusna postajališča. Krajevna skupnost je pomagala zgraditi prostovoljnemu gasilskemu društvu obsežne garaže za gasilska vozila in opremo ter asfaltirati okolico doma. Obnovili bodo še fasado na domu in na novih garažah. Poslopje so dali začasno v najem podjetju SCT Ljubljana, ki je glavno za gradnjo nove železniške proge. Letos bodo v vas napeljali vodovodno omrežje. I Predsednik KS Vaneča Aleksander Sočič na razglednem Ribnjeku. Foto: F. S. Pogled na osrednji del Vaneče s slemenom Vrbnjek v ozadju. Foto: F. Š. Ljutomerčan Volkmer pesnikova! za cerkveno in posvetno rabo Spodbudil slovensko posvetno pesnjenje na Štajerskem Rojen pred 260, umrl pred 185 leti Voda bo pritekala iz soboškega vodovodnega zajetja. Zaenkrat je prijavljenih 137 priključkov, in to za 75 gospodinjstev ter za 62 vinskih kleti. Cena priklopa bo okoli 350 tisoč tolarjev, ki je enotna za celotno občino Puconci. Vsem interesentom, ki imajo plačane vse dosedanje obveznosti, bo primaknila krajevna skupnost po 150 tisoč tolarjev. Prebivalstvo se je lahko za vodovodni priklop odločalo pol leta. Tisti, ki zdaj za to niso zainteresirani, bodo morali v prihodnje plačati polno ceno. Denar se steka v krajevno blagajno iz krajevnega samoprispevka, dobivajo pa tudi odškodnino za odlagališče smeti, ki je na območju KS Vaneča in Puconci. In tukaj se bo kmalu gradil večji sortirni center za odpadke. Ločevali bodo kovine, papir, biološke odpadke ... Računajo, da bo tudi to pomemben vir dohodka za krajevno blagajno. Na tem območju ima betonarno podjetnik Na posnetku je Herbajeva Barbara iz Nedelice, ki lupa repo. Ko je bilo dovolj pripravljene pese, jo je vnukinja Pavla naribala z ročnim »ribašem«, dala v plastično posodo in potlačila. Dodali so seveda ustrezne začimbe, obtežili in postavili v topel prostor, kjer se je repa po nekaj dneh »skisala« (v pozitivnem pomenu besede seveda) in žeje bila dobra za kuhanje bujte repe. Nekoč, ko so bili ljudje revni, so imeli kisano repo in zelje v velikih lesenih kadeh in repa in/ali zelje sta bila vsak dan na jedilniku. Prav bi bilo, da bi te vitaminske hrane použili čimveč tudi zdaj in jo tako zamenjali z mesom, ki je prevečkrat na mizi. Repa nekoč: hrana revnih, repa (zelje itd.) zdaj: nujnost na jedilniku »bogatih«. - Foto: J. Ž. Petelin iz Gornje Radgone. Herman Škaper ima veliko sušilnico za zrnje. Imajo dve gostilni in bife. Podjetje Ecco-frut oziroma Biro Ria se ukvarja s predelavo domačega sadja in proizvodnjo sokov.. Dela je še veliko. Razširiti nameravajo ulično razsvetljavo in se posvečati društveni dejavnosti. Imajo Kulturno-turistično društvo Vaneča, poteka ustanovitev športnega društva... Franček Štefanec ■ se ima svoj začetek, svojega stvarnika, pobudnika. Slovenci smo lahko še posebej ponosni na tiste naše prednike, ki so se zavzemali za slovenski jezik, ko smo bili še hlapci tujcem na lastni zemlji. Beseda teče o pesniku Leopoldu Volkmerju. Rojen je bil v Ljutomeru pred 260, umrl pa je v Desterniku pred 185 leti. V avstrijskem Gradch je končal študij filozofije in teologije. Leta 1764 je bil posvečen za duhovnika. Deloval je kot rtarodno zaveden duhovnik, učitelj in pridigar na Ptuju in v okolici. Iz nemščine je začel prevajati v slovenščino cerkvene pesmi. S tem dejanjem je močno spodbudil slovensko petje pri bogoslužju. Lotil se je tudi zlaganja posvetnih besedil. Z objavo dveh pesmi z naslovom Hvala kmetičkega stana ino to-bačije trave leta 1807 je spodbudil posvetno pesnjenje na slovenskem Štajerskem. Pesmi iz njegovega prvega zvezka rokopisne zbirke Zmes za pevca iz leta 1814 in iz prepisov sta izdala Anton Murko in J. Pajek. Med njimi prevladujejo basni. Ljudem so se najbolj priljubile stanovske pesmi. Pri Leopoldu Volkmerju se kaže sposobnost za spoznavanje naravnega in delovnega okolja ter socialnih in moralnih stisk kmečkega človeka. Njegovo delo je, med drugimi, proučevala magistra Majda Potrata, višja predavateljica na Pedagoški fakulteti Maribor. F. Š. ■ Stanjevci - kaj bo s pitno vodo Ob gradnji železniške proge na Madžarsko v Stanjevcih še vedno ni jasno, kako bo z vodovodom in oskrbo s pitno vodo, zato terjajo prebivalci čimprejšnjo rešitev tega problema, ki ima lahko dalekosežne posledice. M. J. Pri Svetem Juriju ob Ščavnici deluje že dvajset let skupina, ki neguje domačo pesem. Vodi jo Marija Simonič, nastopa pa pod imenom Ljudske pevke Sveti Jurij ob Ščavnici. Ta čas je v skupini 12 pevk. V nedeljo, 21. januarja, ko so praznovale jubilej, je bila večja slovesnost v dvorani kulturnega doma pri Sv. Juriju. Nastopili so: folklorna skupina iz Hrastja - Mote, pesnik Marko Kočar in ansambel ljudskih godcev Cbgar iz Apač ter domačini Slavica Trstenjak, Vera Mihalič, Slavica Nedog in Boris Kovačič, ki so se predstavili s skečem. V programu, ki oa ie oovezoval Franc Lančič, so seveda nastopile tudi iurievske liudske pevke. Na ta način so tudi predstavile svoio I Družno trli orehe - večer ob kramljanju in prigrizku .-.ji -rnintiminMlMiinM Na obisk so nas povabili v Lomanoše pri Gornji Radgoni. Gospodinja Ivana Kaučič je povedala, da so lani »pridelali« veliko orehov, ki pa so bolj drobni, in da jih sami ne morejo vseh očistiti in porabiti, zato so poklicati pomoč. Kar lepo število ljudi se je zbralo pri trenju. Šlo je bolj za družabno srečanje, saj so nekaj oluščenih orehov dobili tisti, ki so pomagali. Ker pa je Kaučičevim še ostalo veliko jedrc in vseh ne bodo mogli porabiti za potice, bodo preostala dodali bučnim semenom, jih skupaj z njimi zmleli, spražili in stisnili ter pridobili jedilno olje. Večer je mineval tudi ob kram-lianiu. kozarčku in oriorizku Še več: oosoodar Franc Kaučič ie razteonil tudi harmoniko. Lepo, mar ne? Pač niso sužnji fISSI 1. februar 2001 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Dolina na Goričkem ima vedno več asfaltiranih cest Gasilci bodo praznovali Najlepši gasilski dom v občini Puconci """" omovi v Dolini na Goričkem so raztreseni po gričevju v povirju Marijanskega potoka. Še pred desetimi leti na _J tem območju skorajda ni bilo asfaltiranega cestnega odseka, čeprav je naselje blizu Puconec, Murske Sobote ... Zemlja je ilovnata, plazovita, a pridne roke na njej pridelajo »vsega po malem«. Treba je pač preživeti. Imajo pa tudi tri farme za vzrejo piščancev. Zaposleni so večinoma v Soboti. In lep je ta del goričkega sveta, ki ga krasijo akacije, jelše, borovci, vinogradi. Povprečna višina grebenov je 260 metrov. V 37 hišah živi 116 prebivalcev oziroma sto manj kot pred drugo svetovno vojno. Sicer je ta podatek dvomljiv. Na robu vasi oziroma ob lokalni cesti Bokrači-Sebe-borci se je »čez noč« razvilo romsko naselje in nihče ne ve točno povedati, koliko prebivalcev ima. In na slikovitih obronkih Doline se razkazuje okoli 30 lepih vinogradniških oziroma počitniških hišic. Glavni v Dolini je že okoli deset let Vlado Kuhar. Sprva je bil predsednik vaškega odbora, zdaj krajevne skupnosti. Predvsem je skrbel za asfaltiranje javnih poti. Veliko je bilo storjenega. Z asfaltom bo treba prevleči še kilome Množičen shod čebelarjev V Čebelarsko društvo Negova - Videm so včlanjeni čebelarji z območja svetoiuriiskp nh^inp in , *■ , . - skupnosti Negova in Spodnji Ivanjci. Nedavnega občnega zbora se je udeležilo 21 čphpiario ■ _obm°čja krajevnih so lanske aktivnosti in si zadali nove naloge. Primarna je seveda skrb za ognite Ž Krambergerje pohvalil podjetje Radgonske gorice, ki čebelarje sproti obvešča o škroolienii in UZh Predsednik Jože Škropijo tudi sicer praviloma I. taM. ko »bele niso na paS. Za mSS ,e W ™ S?“7 nov. sredstvo za zaidite rastlin, ki 0. dobivajo s pont.ijo p.speratS^ podelili priznanja najbolj zaslužnim za razvoj čebelarstva. - Foto: L. Kr. a obcnem zbotu so Govorili o generalovih zaslugah, ko to ni bilo zaželeno Dokumentarec o Maistru " I roti koncu lanskega leta so bili v Zavrhu I v Slovenskih goricah že petnajstič orga-— I nizirani Maistrovi dnevi. Ob tem se je treba spomniti, da so v tem kraju govorili o generalovih zaslugah, ko to ni bilo zaželeno. Leta 1961 so poimenovali Turistično društvo Zavrh po generalu Maistru in leta 196.3 so dogradili razgledni stolp, ki ga je načrtoval generalov sin. Ob tej priložnosti so odkrili tudi spominsko ploščo. Nekoč je general Rudolf Maister rad prihajal v Zavrh. Občudoval je lepote Slovenskih goric in pisal pesmi. Na nedavnih 15. Maistrovih prireditvah so prvič predvajali dokumentarni film o generalu in orkester slovenske vojske je prvič zaigral Maistrovo koračnico. Navzoči so bili Iztok Podbregar, načelnik generalštaba slovenske vojske, župan občine Lenart Ivan Vogrin in drugi. Pobudniku prireditev Alešu Arihu in tamkajšnjemu turističnemu društvu so izročili odličja slovenske vojske. Gospod Arih je nosil glavno breme za ureditev generalove spominske sobe v Zavrhu, ki je tam od leta 1986. Veliko so storili tudi domačini, Občina Lenart ter kulturne ustanove in organizacije. V minulih letih se je v tem kraju zvrstilo veliko različnih strokovnih pogovorov o Maistru kot vojaku in pesniku. General -■ ■■ > --».im v vili takratnega lenar- Spominsko znamenje, posvečeno generalu Maistru, v Zavrhu iz leta 1963. Foto: F. Š. škega odvetnika Stupice. V tem poslopju je bila prvotno spominska zbirka. Zaradi denacionalizacije poslopja je od leta 1999 v bližnjem kulturnem domu. F. Š.l ter in pol cest. Ni veliko, a za mali kraj precejšen denarni zalogaj. Lani so asfaltirali okoli pol kilometra odcepov do gospodinjstev. Vaško prostovoljno gasilsko društvo bo letos praznovalo 70-letnico obstoja. Polepšali so notranjost in zunanjost društvenega doma, ki rabi tudi za druge potrebe vasi. In leta 1999 je bil izbran za najlepši gasilski dom v Občini Puconci. Lovsko društvo Dolina ima lep dom. Člani društva so iz širšega lovnega območja. V bližini oziroma na hribu Kaštel imajo svoj oddajnik svetovno priznani radioamaterji. Življenje v Dolini je vedno prijetnejše. K temu so veliko pripomogle lepe ceste. Otroci obiskujejo vrtec in šolo v Puconcih. Beltinci Predsednik dolinske krajevne skupnosti Vlado Kuhar nam je pokazal lepo obnovljen vaško-gasilski dom. Foto: F. Š. In prihodnost vasi je odvisna od mladega rodu, ki bo pozneje ostal v domačem kraju. Na to vplivajo delovna mesta, ki bodo na voljo v večjih okoliških krajih. In v Dolini zaenkrat nimajo nobenega obrtnika. Možnost oziroma vsakdanji kruh je torej tudi na tem področju. Franček Štefanec ■ Mojster Anton Štimac iz Lendave Konec urarstva? Srečen, ko obudi uro v življenje Jnton Štimac, rojen 1942. leta v vasi Zakrajc pri Kolpi, se je izučil urarstva pri mojstru Antonu Rugoletu v Delnicah. Sicer pa se je s to obrtjo prvič srečal že, ko je bil trinajstletni fantič, kajti njegov stric je popravljal ure in si je želel, da tradicija urarjev Štimcev ne bi bila prekinjena. »Pri njem sem popravljal budilke in spoznaval zakonitosti urnega kolesja. Odločitev za urarski poklic ni bila težka, tudi zato ne, ker so imeli urarji veliko dela. Tedaj so bile nove ure drage in stare se je splačalo dati popraviti.« Anton Štimac se je torej izučil urarskega poklica in kot pomočnik je delal v Našicah, Pulju in Kopru. Tam si je tudi ustvaril družino. Za ženo je vzel Prekmurko in leta 1968 sta se preselila v njen rojstni kraji - Lendavo, kjer je odprl urarsko delavnico. V tistem času je bil edini urar v mestu pod vinogradi. Pri njem sta se učila in izučila dva vajenca. Danes skoraj ne more verjeti, kako hitro je prišel čas, ko so klasični urarji skorajda ostali brez dela. Tisti, ko se ukvarjajo samo s popravili, so po njegovem obsojeni na propad. Tudi sam brez družbene pomoči ne bo preživel. Meni namreč, da bi morala država podpirati tiste obrtnike, ki so zaradi objektivnih okoliščin ostali brez dela. V Sloveniji je menda le še dvajset urarjev, ki se še preživljajo izključno s popravilom ur. Vsi drugi - vseh je okrog 180 - imajo poleg popravil dodatni vir dohodka, saj tudi prodajajo ure. Sam pa nad to kombinacijo ni navdušen. Je pač urar in ne prodajalec. Zelo je srečen, ko lahko uro, ki se ustavi ali že dlje časa ni tiktakala, obudi nazaj v življenje. Urar pač, kot se spodobi. Tekst in foto: Ludvik Kramberger ■ Na kratko Okoslavci V tem kraju veliko pričakujejo od začetka obnove republiške ceste med Okoslavci in Grabo-nošem. Gre za cestni odsek med občinama Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ki bo velikega pomena zlasti ob gradnji avtoceste na tem območju. Ta cesta bo namreč vpadnica na priključek prihodnjega avtocestnega odseka. Dela, ki jih opravljajo delavci Cestnega podjetja Murska Sobota, bodo stala 93 milijonov tolarjev, končali pa naj bi jih do konca pomladi. M. J. Stanovalci ulice Štefana Kovača v Beltincih zahtevajo, da se primerno uredi lokacija za industrijsko cono, ki ne bo motila občanov. Pri tem imajo v mislih trgovsko-industrijski center, ki ga v tem delu Beltinec načrtuje veletrgovina Potrošnik. Menijo, da bi le-ta moral stati zunaj naselja. Od predstavnikov Potrošnika pa tudi terjajo zagotovilo, da se poslovalnica Železnine na novi lokaciji ne bo širila čez obstoječe zemljišče. M. J. Društvo, ki mu ni primere * Urar Anton Štimac ostaja - urar in ne tudi prodajalec Tik ob regionalni cesti Raden-ci-Ljutomer stoji v naselju Hrastje - Mota zanimiva kapela iz leta 1859. V njej je shranjen baročni kip Janeza Nepomuka iz sredine 18. stoletja. Ob obnovi tega cestnega odseka pa so se odločili, da bodo kapelo, ki je zdaj na pločniku, preme-I stili za nekaj metrov nazaj. Krajani upajo, da s tem posegom ne bo okrnjena zgodovinska vrednost te kapele. Tekst in foto: M. Jerše V Voličini pri Lenartu imajo društvo Presmec, ki vsako leto postavi naj presmec, v začetku lanskega decembra pa so postavili tudi naj adventni venec. Pred kratkim pa so organizirali druženje več kot sto krajanov Črm-Ijenšaka, Dolgih njiv, Gradenščaka, Nadbišča, Rogoznice, Selc, Spodnje Voličine, Straže, Zavrha in Zgornje Voličine. Sešli so se v voličinskem gostišču Kmetič. Bili so po domače opravljeni (oblečeni) in iz pantoivca (vrsta šibja) so pletli različne uporabne izdelke. Nekateri so preganjali čas s kartanjem, drugi so luščili bučno seme ... Na koncu pa je bila kmečka malica: kruh, zaseka, mleti ocvirki, čebula. Na druženju seveda ni manjkal predsednik društva Jože Vogrin in tudi gospod župnik Anton Fras je bil med svojimi farani. Ker je pred kratkim praznoval Abrahama, so mu podarili sodček vina in pet žametno rdečih vrtnic. - Foto: G. D. Na kratko Dobrovnik Rednega letnega zbora Društva vinogradnikov Dobrovnik se je udeležilo 70 članov. Obširno poročilo o delu je podal predsednik društva Miran Lovrin. Največja lanska pridobitev je prav gotovo nakup kletarske opreme za filtriranje in stekleničenje vina. Lani so tudi zasadili 57 sort in varietet vinske trte v tako imenovanem ampelografskem vrtu. Zasadili so tudi 165 podlag, na katerih bodo v tem letu cepili nekatere stare sorte, ki so svojčas uspevala na dobrovniškem območju. - V letu 2001 bodo nadaljevali z že utečenim delom: ocenjevanje vzorcev vin, dnevi odprtih vrat na območju sv. Urbana, kronanje prekmurske vinske kraljice, izobraževanje ... Izpopolnili bodo tudi.društveno kletarsko opremo. Članarina za leto 2001 je 2.500 tolarjev. fF Rol 16 REPORTAŽA 1. februar 2001 VESTNIK Zaradi azilantov spijo ljudje na Goričkem s sekirami pod posteljo Kalamar:»V soboto bomo skupno ugotovili, ali je center prazen« Prebežnike bodo mogoče odstranili že danes?! rava paranoja, ki se je začela prejšnji teden z naselitvijo tujcev v begunski center v Vidonce, se je še povečala po sobotnem uboju Iranca v domu, potem ko ga je z nožem zabodel njegov sonarodnjak. Šlo naj bi za prevlado med grupacijami, saj sta bili v pretep vpleteni dve manjši skupini Irancev, v konflikt pa okrog sto prebežnikov. Ranjena sta bila še dva Iranca, tisti z vbodno rano na ramenu je bil že odpuščen iz bolnišnice, drugi z rano v predelu prsi in pljuč pa je še tam, vendar je zunaj življenjske nevarnosti. Po zadnjih podatkih, ki so nam jih posredovali policisti, so vse storilce že ujeli in jih priprli, saj so se nekateri od njih še nekaj dni po incidentu skrivali v domu. Tako je sedaj tudi v Vidoncih po režimu polzaprtega tipa zavladal popoln nadzor nad tujci, ki jih z vseh strani pazi do šestdeset policistov. Zanimivo je, da se je uboj zgodil le malo po tistem, ko so imeli v Vidoncih zbor krajanov, ki jih je zanimalo, zakaj jih pred tem še nihče ni sklical na podoben zbor. Župan Daniel Kalamar je odgovarjal, da je verjel, da so se že prej dogovorili: »Počakali bomo 14 dni, ko bi po zagotovilih begunski center moral biti prazen. V soboto med 16. in 17. uro bomo bo z elektriko, kurjavo in vodo.« Ponovil je, da je šlo za sklep vlade in da so v pogajanjih skušali iztržiti kar največ: poleg dobrega plačila še pogodbo o lastništvu nad celotnim centrom, saj je bil do zdaj en manjši del in 12 zabojnikov last države. Toda zbor krajanov je ostal v spominu bolj po vroči diskusiji, ki jb je sprožil župan sosednje občine Puconci Ludvik Novak, ki je sam prišel na zbor (po nekaterih podatkih naj bi bil eden od pobudnikov za sklic): »Moj .pajdaš in kamerad’ župan se je slabo odločil. Jaz bi državi najprej ponudil svoj odstop. V Postojni so vojašnice, katerih lastnik je država, in prebežnikov niso prepeljali tja, mi pa Osumljeni so pridobili oziroma na različne načine prevzeli upravljanje gospodarskih družb Protipravno pridobljeni milijoni Kdo je 36-letni P. G. iz okolice Murske Sobote sodelovanju med tožilstvom in kriminalistično policijo Policijskih uprav Celje, Ljubljana, Kranj in Murska Sobote so v nedeljo, 28. januarja, ob šesti uri ovadili in pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku v Celje šest slovenskih in dva hrvaška državljana. Vsi so podjetniki. Med ovadenimi je tudi Pomurec. Je že tako, da so naši ljudje povsod zraven. Prostost so odvzeli: 30-let-nemu M. B. iz okolice Celja, 43-letnemu L. M. iz okolice Žalca, 41-letni Z. P. iz okolice Radovljice, 36-letnemu P. G. iz okolice Murske Sobote, 35- smo spustili ljudi v zgradbo, ki je last občine.« Tukaj je še dobil aplavz, do preglasnega dialoga in vpitja pa je prišlo, ko mu je krajan Žekš iz Vidonec očital, da bi naredil čisto enako kot njihov župan. »Ne bi sprejel. Stoodstotno, da ne. Ne bi. Pa ti mi... Kaj ste vi? Kaj ste vi? Predstavite ... Ste sploh povedali, kako se pišete?« »Jaz sem Ludvik Novak, župan občine Puconci, Bodonci 128. Kdo ste vi? Predstavite se mi najprej. Predstavite se!« In potem, ko je slišal, da Vidončane ne zanima, kaj bi naredili v sosednji občini: »Pa zakaj govoriš proti? Pa to je naš problem,« in še enkrat ponovil, da bi ponudil svoj odstop predsedniku DZ Pahorju. rja, 33-letnemu V. M. iz okolice Kranja in Hrvatoma: 41-letnemu L B., ki je stanoval neprijavljeno v Medvodah, in 23-letnemu R. Z., ki je stanoval brez prijavljenega bivališča v Ljubljani. Vprašanje, ki se po novem postavlja, ni »Ali begunci do sobote ali ne?«, ampak »Ali selitev v četrtek ali soboto?« Fotografiranje je mogoče samo od daleč, v domu je zaradi preobčutljivosti azilantov prepovedano. No, na koncu so se strasti le umirile, tako da so se zbrani dokaj mirno razšli. Vprašanje pa je, kako bi bilo, če v soboto center res ne bi bil prazen, kajti, kot smo slišali že na zboru v Prosenjakovcih, ljudje v oddaljenih vaseh, kot so npr. Križevci, zaradi strahu spijo s sekirami pod posteljo. Dodatno napetost pa še stopnjujejo nekateri mediji s svojinTnenatančnim poročanjem in prehitrimi sklepanji. posredovala informativna služba MNZ, povzemamo, da so kriminalisti opravili na različnih naslovih na območju že omenjenih policijskih uprav 24 hišnih preiskav, kjer so zasegli večjo količino dokumentacije in blaga, ki izvira iz kaznivih dejanj. Pri dveh preiskavah, opravljenih sicer proti koncu lanskega leta, so odkrili ilegalno polnilnico vodke, ruma in pijače lovec, ki je skušala spodriniti priljubljenega jeger-majstra. Za to kaznivo dejanje so osumili M. B. Osumljeni so pridobili oziroma na različne načine prevzeli upravljanje gospodarskih družb, katerih prejšnji lastniki so bili v Najbolj presenetljive za njih bi bile verjetno novice, ki jih je nazadnje dobil Vestnik, namreč da se lahko zgodi, da se bo preseljevanje tujcev iz Vidonec začelo že danes, v četrtek! Policisti, ki so nas korektno sprejeli, so nas opozorili na nevzdržne razmere, ki vladajo v domu (vendar je fotografiranje zaradi občutljivosti azilantov prepovedano). Namesto predvidenih 350 ljudi je sedaj v domu 417 prebežnikov, ki se sko vljeni prodati ali »posoditi«. S tako pridobljenimi podjetji, ki so bila večinoma registrirana za opravljanje trgovinske dejavnosti, so osumljeni začeli s poslovnimi goljufijami. Potem ko so si pridobili zaupanje poslovnih partnerjev (nekaj časa so redno plačevali), so pri njih nabavili veliko večje količine blaga (v vrednosti od milijona do trideset milijonov), izstavili menice pridobljenih podjetij, še pred tem pa so se dogovorili za odlog plačila. Pridobljeno blago so osumljenci odpeljali na različne naslove skladišč in prodajali za »keš« (mimo računov gospodarskih družb). rajda valjajo v cigaretnih ogorkih in fekalijah. »Ko sem prišel iz doma, sem najprej trikrat vdihnil čisti zrak,« nam je dejal eden od policistov. V takšnih razmerah ne želijo živeti niti azilanti, zato si tudi sami želijo čimprej zapustiti Vidonce. Res pa je, so nam priznali uniformirani možje, da so drugi objekti po Sloveniji polni, prebivalci Celovške v Ljubljani pa grozijo z zaprtjem ceste, če jim pripeljejo azilante nazaj. Toda da bi prebežniki ostali v Vidoncih, so z Ministrstva za notranje zadeve še enkrat ostro zanikali in zatrdili, da bodo pogodbo o začasni naselitvi spoštovali. Tomo Koles, foto: J. Z. I plačali, ampak so po preteku roka za plačilo izginili. Celotno verigo od nakupa do prodaje sta organizirala hrvaška državljana. Doslej so kriminalisti odkrili tri »uporabljene« gospodarske družbe: Miklavc, d. o. o., Prokob MTC, d. o. o., in Melani, d. o. o. Zdaj zbirajo informacije še o drugih družbah, ki so jih zlorabili osumljenci. Ti so izvršili 21 kaznivih dejanj poslovnih goljufij, s katerimi je bilo oškodovanih prav tako 21 gospodarskih družb. Doslej ugotovljena škoda, ki so jo naredili, presega 115.000.000 tolarjev. VBHII 1. februar 2001 KRONIKA Do kam segajo Lončaričeve tipalke? Jožica je udarila po Marjanu Priprli ptujskega državnega tožilca in še dva druga judje večkrat pravijo, daje oblast skorumpirana, češ da preproste ljudi preganja za vsako protipravno malenkost, na primer za ukradeno kuro, po drugi strani pa ostajajo nedotaknjeni tisti, ki so pri vrhu, oziroma velike ribe. Aretacija 46-letnega Marjana Glavarja, okrožnega državnega tožilca na Ptuju, sicer doma iz Rač, pa kaže, da opazke zaradi ravnanja oblasti le niso vselej utemeljene in da oblast udari tudi po »sr-šenjem gnezdu«. Na tiskovni konferenci, na kateri sta na kratko poročala generalni direktor slovenske policije Matko Pogorevc in generalna državna tožilka Zdenka Cerar, je le-ta sicer povedala: »S težkim srcem vam moram sporočiti, da je policija davi odvzela prostost našemu poklicnemu kolegu, vodji okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, Marjanu Glavarju, ki je osumljen storitve kaznivega dejanja korupcije.« Čudno, mar ne, da je to morala priznati s težkim srcem! Sicer pa sta se znašla v priporu še dva: 40-letni Drago Erhatič iz Juršinec pri Ptu ju in Franc Lorenčič iz Ormoža. Vsi so (bili) v rokah Jožice Boljte Brus, ki je vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve, in bili zasliševanj po nekaj ur, nato so Erhatiča in Lorenčiča spustili, Glavar pa je ostal še naprej v priporu. Težko pričakovane druge tiskovne konference ni bilo, pač pa je v četrtek tožilka Jožica Boljte Brus podala pisno informacijo za javnost: »Po pooblastilu generalne državne tožilke seznanjam javnost, da je bilo opravljeno zaslišanje D. E., F. L. in vodje Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Marjana Glavarja pred preiskovalno sodnico Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s poročilom v dopolnitev kazenske ovadbe, ki ga je podala Policijska uprava Ljubljana. Vsi trije osumljeni so podali svoj zagovor. Po zaslišanju sem zahtevala preiskavo zoper F. L. in D. E., zaradi kaznivega dejanja dajanja podkupnine po čl. 268/1 KZ, zoper osumljenega vodjo Okrožnega državnega tožilstva Marjana Glavarja pa zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine po čl. 267/1 KZ ter razširitev že uvedene preiskave zoper J. L. (Josipa Lončariča, op. p ), zaradi kaznivega dejanja dajanja podkupnine po čl. 268 ZKP, zaradi utemeljenega suma, da jej. L. obljubil darilo ob posredovanju D. E., F. L. uradni osebi, da bi opravil uradno dejanje, ki ga ne bi smel opraviti, vodja ODT Marjan Glavar pa, da je terjal korist za to, da bi opravil uradno dejanje, ki ga kot uradna oseba ne bi smel opraviti. Zoper vodjo Okrožnega državnega tožilstva Marjana Glavarja sem predlagala odreditev pripora iz 2. in 3. tč. L odstavka 201. čl. ZKP. Preiskovalna sodnica je po predhodnem dovoljenju senata treh sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani (glede na določbo 50. člena Zakona o državnem tožilstvu) pripor tudi odredila. Zaradi interesov preiskave niti tožilstvo niti policija javno sti ne moreta posredovati več vsebinskih podatkov in to sporočilo nadomešča že napovedano tiskovno konferenco.« Pa smo tam! V začetku velik rompompon (svojega stanovskega kolego so razkrinkali celo s polnim imenom, za druga dva pa so dali v javnost le inicialki), zdaj pa naenkrat molk v interesu preiskave. No, novinarji so že od prijetja trojice skušali kaj več zvedeti o storitvi oziroma nesto-ritvi (tudi to je včasih kaznivo dejanje) priprtih (oz. dveh že spuščenih). Zdi se, da je vsega kriv Josip Lončarič iz medžimurs-ke Plešivice (bralci se spomnite našega obiska v tem kraju), ki naj bi skušal s pomočjo Lorenčiča in Erhatiča vzpostaviti stik s ptujskim državnim tožilcem Marjanom Glavarjem, da bi le-ta preprečil izročitev Lončaričeve druge žene Kitajke Wang Xuemei Italiji. Lončarič in Lorenčič naj bi se dobro poznala. Poznala sta se tudi Lorenčič in Erhatič. Slednji se je poznal z državnim tožilcem, saj je pri njem nekoč »zi-daril«, Erhatič naj bi ponudil za uslugo 10.000 mark, vendar tožilec naj bi zahteval 30.000 mark. Ker pa so tožilcu prisluškovali, so ga odkrili in stekla je preiskava, nato je bilo policijsko pridr žanje za 24 ur in še sodni pripor. Vsakdo je nedolžen, dokler mu ne dokažejo krivde in ga pravnomočno ne obsodijo. »Nevarne igre z navprej-šnjimi obsodbami!« je zapisano v portretu tedna v Sobotnem delu. Portretiranec je Marjan Glavar, avtor pa ptujski dopisnik Franc Milošič. »Četudi bi jih sodni postopek pozneje potrdil, ne bo mogoče izgubiti okusa, da lahko človeka tudi najvišje institucije v državi obsodijo vnaprej in da potem postopek teče v natančno določeni smeri in neodvisno, raziskovalno, dokazujoče ali še kako drugače pravično. Dodaten navdih mističnosti in občutka pomembnosti pa daje zadevi enajsturno celonočno zaslišanje Glavarja in drugih dveh osumljenih. V javnost so zatem pricurljale vesti, ki niso povedale veliko. Da podkupnine ni prejel, da se je o njej govorilo v nekem telefonskem pogovoru, da so k njemu hodili čudni tipi, da je zadrževal ovadbe, da so pri njem našli neke službene spise ... Je vse to brez dokazov že dovolj za javni linč?« Pripravil Š. S. ■ Zgodilo se je... Murska Sobota V ponedeljek, 29. januarja, se je zgodila huda prometna nesreča v križišču Industrijske in Lendavske ulice v Murski Soboti. Voznica osebnega avta Antonija L. iz Filovec je močno zavrla, da bi se izognila trčenju z neznanim osebnim avtom. To je res preprečila, žal pa se je zaradi naglega zaviranja sama hudo poškodovala v svojem avtu, kajti zvila si je vratna vretenca. Renkovci V soboto, 27. januarja, ob 16.30 je zagorel na cesti med Renkovci in Gančani starejši osebni avto opel kadet. Ker so hitro posredovali gasilci PGD Renkovci, je nastala le manjša gmotna škoda. Murska Sobota Prav tako v soboto je izbruhnil požar na osebnem avtu Volvo, parkiranem v Gregorčičevi ulici v Murski Soboti. Vnelo se je vozilo, ki je nekaj ur prej »sodelovalo« v prometni nesreči. Domnevajo, da je zagorelo zaradi poškodb na električni instalaciji. Požar so sicer pogasili soboški gasilci, vendar je kljub temu škode za 600.000 tolarjev. Okoslavci Bencin se je sicer neznatno podražil, ampak ko »natankaš« poln rezervoar, se podražitev že pozna. V Okoslavcih je nekdo skušal prečrpati bencin iz tujega avta, vendar dejanja ni dokončal, ker je postalo »vroče«. Š. S. ■ Vlomi, tatvine in še kaj Neznanec se je v Lipovcih splazil skozi okno v klet, vendar tam ni našel ničesar takega, nad čemer bi bil navdušen in bi reč sunil. Drugače bi bilo najbrž, Če bi mu uspelo vlomiti v garažo, kjer pa je naletel na trdna vrata. Varna pa, kot kaže »zgled« iz Martjanec, tudi niso gradbišča. V tej vasi je nekdo vlomil v hišo v gradnji, in sicer je razbil steklo na vratih, potrem pa odnesel oblačila. Je že tako, da v tej zimi ne moreš stikati naokrog, ne da bi se toplo oblekel. Škode je za 50.000 tolarjev. Medtem smo zvedeli, da so storilci štirje Moldavci, ki so bili na »sprehodu« zunaj prosenjakovskega centra za odstranjevanje tujcev. Tudi počitniške hišice na območju Prosenjakovce niso več varne, kajti tudi tam stikajo nepridipravi. Te dni so neznanci na eni razbili okno, se splazili skozenj in ukradli baterijsko svetilko, nekaj oblačil in radijski sprejemnik. Če ga bodo navili do konca, potem jih bodo hitreje prijeli. V Čepincih je neznanec ukradel neregistriran osebni avto golf »prve generacije«, star 16 let, bele barve. Vozilo je sicer že v letih, toda oldtimer še ni, pa vendar si ga lastnik želi nazaj. Š. S. ■ V soboto, 3. februarja, ob 18.00 v telovadnici ■ p y OSnOVne šole ČrenŠOVCi Radio Merski ral srednji ral Mi! Velika sreča v nesreči ZAIGRAJMO! in zapojmo! po DOMAČE/ 10 V petek popoldne se je zgodila v razvpitem križišču v Lipovcih prometna nesreča, ki se je še kar srečno končala. Je pa malo manjkalo do tragedije. Voznik tovornega avta Tomislav A. iz Odranec je izsilil prednost pred voznikom osebnega avta Mihaelom Z., zato je slednji zapeljal pod tovornjak. Velika sreča v nesreči je. ker se ni poškodoval nihče, sta se pa seveda oba prestrašila. Gmotna škoda znaša 1,5 milijona tolarjev. - Foto: Š. S. I VODITELJ F upirna Blagna, Hajni Blagne, Werner, Šarm, Marian Zgonc, Marina Huber, Maja Blagdan, Anton aus Tiral, Dva zeta, Štajerski Mišo, Elio Pisak, Brendi Korado, Pepi in Luka, Ljupka Dimitrovska, ŠnRla, Ptujskih 5, Pištek Ob koncu tedna so policisti obravnavali tri vlome v počitniške hišice na območju Sela in Prosenjakovce ter vlom v okrepčevalnico na soboški tržnici. O škodi ne poročajo. Vlomilci pa operirajo tudi na drugi strani Mure: v Lešanah in Logarovcih, vendar se je tam začelo in | končalo le pri poskusu vlo-1 ma. - Š. S. Predurodaja vstopnic v Mercatorjevi samopostrežnici v Crenšovcih p. . nnkrnvitelll- LB - Pomurska banka, Robert Hozjan v Žižkih | Glavni pokrovitelji. . Žižki KIT - Anton Cigan, Zizki, Občina in Melincih, Gos i Za^ po|ana flvtoservis Lajter Dobrovnik, Crensovch Oucins ■ mc Mnreifsi Qnhntsi Avtoservis Škafar Bratoncl, 0aewoo MS Merska BUZKAČCN KUC '■ VSMi DAH OO >2" OO 20' Apel servis, d. o. o. Slovenska c. 5, 1000 Ljubljana Večje farmacevtsko podjetje na območju Lendave vabi k sodelovanju več novih sodelavcev 1. vodijo izmene v proizvodnji, pogoji: strojni tehnik , poznavanje programov Word, Excel, internet, angleški jezik, starost do 40 let, 2. kemijski tehnik, pogoji: V. stopnja kemijske smeri, poznavanje programov Word, Excel, internet, angleški jezik, 3. elektrotehnik - informatik, pogoji: VIL stopnja računalniške ali elektrotehniške smeri, dobro poznavanje informatike in računalniškega programiranja, aktivno znanje angleškega jezika, 4. poslovna sekretarka za vodenje pisarne, pogoji: VI. stopnja upravne ali ekonomske smeri, aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje Word, Excel, internet Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidati sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Vaše vloge sprejemamo v 8 dneh na gornji naslov. 18 ŠPORT 1. februar 2001 VESINIK Edo Berden - šestdesetletnih Ob 80-letnici Nogometne zveze Slovenije (7) začetku februarja praznuje Edo Berden pomemben življenjski jubilej - šestdesetletnico. Že v rani mladosti, ko se je zaposlil v mehanični delavnici v Murski Soboti, je izpričeval svojo privrženost motorizmu, saj je kot vajenec na prvi cestni dirki v rojstni Murski Soboti vzbudil med ljubitelji tega atraktivnega športa veliko zanimanje. Prvi uspešen nastop z jeklenim konjičkom mu je navdihnil nove spodbude, tako da se je še z večjim veseljem lotil treningov in napornega dela. Trud ni bil zaman, saj so se odlični rezultati vrstili kot po tekočem traku. Z zmagami na državnih prvenstvih v nekdanji Jugoslaviji se je povzpel na najvišjo stopnico, osvojena zlata čelada pa je njegov največji zaklad, ki jo hrani in se z njo pojavlja med starostami motošporta, ki se srečujejo na prijateljskih tekmovanjih s starimi motorji. Bilo je veliko uspešnih nastopov ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v Italiji, Nemčiji, Češki in drugod, dokler mu nesreča v Opatiji ni preprečila nadaljnjega tekmovanja. Bil je to zanj hud udarec, ki pa ga ni odtujil od motorja. Edi Berden je bil dirkač velikega slovesa. Tudi danes po toliko letih je povsod, kjer se pojavi z motorjem, deležen velike pozornosti. Kot zanimivost naj navedemo, da Edo skupaj z ženo Nado kot dedek Dvoranski hokej Franc Kramar - predsednik SD Radenska Pomgrad Svoboda pred Lekom Pred pomembnim jubilejem V Ljubljani je bil tretji članski turnir za državno prvenstvo v dvoranskem hokeju. Najuspešnejši sta bili ekipi Svobode, ki je dosegla dve zmagi in vodi brez poraza, in Leka iz Lipovec, ki je trikrat zmagal in se prebij na drugo mesto. Prijetno so presenetili hokejisti Murske Sobote, ki so premagali italijanski Falco. Rezultati: Moravske Toplice : Lek 1:11, Falco : Triglav 2 : 6, Murska Sobota : Svoboda 3 : 5, Murska Sobota : Falco 4 : 2, Lek : Triglav 5 : 3, Svoboda : Moravske Toplice 11 : 3 in Falco : Lek 3 : 8. Četrti turnir bo v nedeljo v Murski Soboti. | Šah Na prvem turnirju zmagal Boris Kovač Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz M. Sobote je pripravilo v Bako-vcih prvi letošnji mednarodni koneetedenski šahovski turnir. Med 74 šahi-sti je zmagal domačin, član ŠD Radenska Pomgrad, Boris Kovač z 8 točkami. Danilo Hari in Štefan Režonja sta zasedla s 6,5 točke šesto in sedmo mesto, Tomi Gruškovnjak, Alojz Kos in Denis Gjuran so s 6 točkami pristali na enajstem, štirinajstem in petnajstem mestu, Aleš Lazar, Lea Števanec, Janko Brunčič in Bogdan Hari pa so bili s 5,5 točke šestnajsti, osemnajsti, devetnajsti in dvajseti. (F. M.) 5. izbor športnikov občine Beltinci 2000 Nemec pred Jerebičevo in Mesaričem in babica še vedno nastopata s prikolico širom po Sloveniji. Edi Berden, ki živi skupaj z ženo v kmečki idili v Andrejcih, uživa velik ugled tudi v novem okolju, ki si ga izbral pred leti. Gre za skromnega Edija, ki je še poln delovnega elana in je vselej pripravljen sodelovali v športni ali drugi akciji ter pomagati vsakomur z nasveti in delom pri popravilu mopedov, traktorjev, avtomobilov ... Rad obuja spomine na uspešne tekmovalne dosežke, na sotekmovalce, prijatelje in znance. Ob njegovem visokem življenjskem jubileju mu želimo še mnogo zdravih in uspešnih let prijatelji in znanci, ki ga spoštujemo in se vselej veselimo srečanja z njim. Damjan Pečarič Svoboda 7 7 Lek 8 6 Falco 8 4 Triglav 7 3 M. Sobota 7 2 M. Toplice 0 5 14:31 6 ■7 0 0 7 12:54 0 Na drugem mladinskem turnirju v dvoranskem hokeju v Ljubljani so bili doseženi naslednji izidi: Moravske Toplice:Svoboda 1:2, Lek:Triglav (ž.) 5:1, Triglav (ž.): Moravske Toplice 3:1, Svoboda : Lek 2:4, Triglav (ž): Svoboda 1:3. Svoboda 5 4 0 1 20:10 12 Lek 2 2 0 0 9:3 6 Triglav 3 2 0 1 12:8 6 Triglav (ž.) 5 2 0 3 7:14 6 M. Toplice 2 0 0 2 2:5 0 M.Toplice (ž.) 3 0 0 .3 2:12 0 Sobota in Nafta v hrvaško-slovenski ligi P o izpadu Nafte iz prve jugoslovanske lige so tekmovali Lenda-včani v sezoni 1947/48 v slo- venski nogometni ligi in med osmimi moštvi zasedli četrto mesto. Nogometaši Mure, ki so se preimenovali v Soboto, pa so nastopali v drugi slovenski ligi in leta 1948 zasedli prvo mesto jn se uvrstili v slovensko ligo. Sobočani so prepričljivo premagali svoje nasprotnike: Postojno s 7 : 4, Gorico s 6 : 1, Elan s 4:1, Malečnik s 4 : 1, Litijo s 7 : 1, Jesenice z 8 : 0 in Škofjo Loko z 10 : 0. Za ekipo Sobote so tekmovali: Bencik, Babič, Klepec, Žižek, Klanjšček, A. Norčič, B. Norčič, Zelko, Vrtarič, Sečko, Horvat, Gvetič, Kološa. Od leta 1948 so lendavski in soboški nogometaši tekmovali v enotni in deljeni slovenski ligi vse do leta 1955, ko je bila ustanovljena hrvaško-slovenska liga. Nogometaši Sobote so dosegli lep uspeh leta 1950 v pokalnem tekmovanju, saj so premagali nekatera znana jugoslovanska moštva in se v osmini finala v Splitu srečali s Hajdukom. Dalmatinci so bili premočan nasprotnik in zmagali kar s 15:0. Za Soboto so igrali: Režonja, Horvat, Bušen, A. Norčič, Klanjšček, B. Norčič, Simon, Zelko, Vrtarič, Pavličevič in Kulčar. Leta s 0 0 48:18 21 0 2 51:24 18 0 4 31:30 12 0 4 23.18 9 ahovsko društvo Radenska - Pomgrad Iz Murske Sobote je bilo po izboru Vestnika razglašeno za najboljši športni kolektiv Pomurja za lelo 2000. Gre za dobro organizirano šahovsko društvo, ki ga uspešno vodi predsednik Franc Kramar. Z njim smo se pogovarjali o dosežkih v minulem letu, o pripravah na po- memben jubilej in o njihovih načrtih. - Kako ocenjujete tekmovalne dosežke v minulem letu? »S tekmovalnimi dosežki minulega leta smo lahko zadovoljni. Osvojili smo naslov pokalnega prvaka Slovenije, to pa je največji uspeh, ki so ga dosegli: Zoltan Ri-bli, Krunoslav Hulak, Štefan Cigan, Boris Kovač, Tomislav Gruškovnjak in Marko Coklin. Mladinci so postali drugič zapored prvaki Slovenije. Aleš Lazar in Maja Hočevar sta sodelovala na evropskem mladinskem prvenstvu. Na odprtem prvenstvu Ljubljane si je Aleš Lazar pridobil naziv mojstrskega kandidata. Članska ekipa Radenske Pomgrada je zasedla v državni super ligi šesto mesto. Poleg tega so naši člani Boris Kovač, Tomislav Gruškovnjak, Štefan Cigan, Štefan Režonja in drugi sodelovali na številnih tekmovanjih doma in v tujini ter dosegli dobre rezultate.« - Vaše društvo se uveljavlja tudi na organizacijskem področju? »Res je. Naše društvo vsako leto organizira odprt mednarodni Nogometaši Sobote leta 1948. Stojijo od leve: Babič, Klepec, Bencik, Zelko, Vrtarič, Žižek, Sečko, Horvat; čepijo: Cvetic, Kološa, Klanjšček, A. Norčič in L. Norčič. 1952 je bila v Murski Soboti odigrana prijateljska tekma med članom prve jugoslovanske lige Lokomotivo iz Zagreba in reprezentanco Prekmurja. Zmagali so Zagrebčani s 4 : 3. Za reprezentanco Prekmurja so igrali: Štefanec, Gerenčer, Klanjšček, Klepec, Babič, Vidak II, Vidak I, Maučec, Božič, Humar, Zelko, Torbk in Kulčar. Leta 1955 je bila v Murski Soboti odigrana prijateljska nogometna tekma med reprezentancama Prek- šahovski turnir, na katerem sodelujejo poleg naših tekmovalcev tudi šahisti iz celotne Slovenije in sosednjih držav. Gre za močan turnir, saj so na zadnjem sodelovali kar trije velemojstri. Že tradicionalni so vsakoletni koneetedenski šahovski turnirji, ki jih organiziramo v celotnem Pomurju (Murska Sobota, Bakovci, Krog, Prosenjakovci, Radenci, Brezovci, Moravske Toplice ...). Organiziramo tudi klubska tekmovanja v počasnem in pospešenem šahu ter pomagamo pri organizaciji šolskih tekmovanj.« - Kako v društvo skrbite za razvoj mladih šahistov? »Vzgoji mladih šahistov dajemo v našem društvo posebno pozornost. Tesno sodelujemo z osnovnimi šolami in mentorji ter talentirane učence prvih razredov vključujemo v šahovsko šolo, ki jo vodi Robert Radosavljevič. Učence, ki kažejo dobre rezultate, potem vključujemo v srednjo šahovsko šolo, ki jo vodi Boris Kovač in je doslej že dala vrsto dobrih šahistov, med ka- murja in Varaždina, ki se je končala neodločeno s 4 : 4. Za reprezentanco Prekmurja so igrali: Štefanec (Cak), Varga, Vidak I, Norčič, Babič, Kološa, Dominko (Kulčar), Matjašec, Maučec, Torbk in Zelko. Prvo leto tekmovanja v hrvaško-slovenski ligi, v sezoni 1955/56, je Sobota med 12 moštvi zasedla šesto, Nafta pa zadnje mesto in izpadla iz lige. Drugo leto tekmovanja v hrvaško-slovenski ligi je nastopala samo Sobota, ki je za- terimi velja posebej omeniti Miho Gomboca, Denisa Gjurana, Aleša Lazarja, Mitjo Kovača in druge. Organizirano imamo posebno šahovsko šolo za nadarjene mlade šahi-ste, ki jo vodi velemojster Ribli, in pa šolo, ki jo vodi Georg Mohr.« - Letos praznujete pomemben jubilej. Kako ga boste proslavili? »Proslavili bomo dva jubileja -65-letnico organiziranega šaha v Murski Soboti in 50-letnico delovanja ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Pripravili bomo posebno slovesnost, ki bo v začetku marca, na kateri bomo pregledali dosedanje delo in rezultate ter zaslužnim podelili priznanja in nazive častnih članov. Poleg tega bomo izdali publikacijo z naslovom Soboški šah s prikazom razvoja in dosežkov v minulih letih.« - Kaj načrtujete v prihodnje? sedla predzadnje mesto in izpadle iz lige. V tem času so za Nafte nastopali: Štefanec I, Gerenčer Šimonka, Mereč, Vidak II, Vidak I Hegeduš, Božič, Torbk in Kulčar Za Soboto pa so igrali: Cak, Ov ček, Merica, Koudila, Klanjšček, Babič, Zelko, Sečko II, Drvarič, Surovina, Maučec, Sečko I, Matjašec. V letu 1956 je bila v Celovcu odigrana prijateljska mednarodne nogometna tekma med reprezentancama avstrijske Koroške in mariborske nogometne podzveze, ki se je končala z zmago gostiteljev S 3 : 1. Za reprezentanco mariborske podzveze so igrali: Grizold, Pandur, Petek, Slana, Ga brijan, Zelko, (Hanzl), Maučec, Dugandžija, Vidic, Elzner in Čekov. Po izpadu Sobote in Nafte iz hr-vaško-slovenske lige sta moštvi nastopali v mariborski podzvezi, kjer je tekmovalo tudi moštvo Rakičana. V mariborski podzvezi so nogometaši Sobote leta 1958 osvojili naslov prvaka pred lendavsko Nafto in igrali kvalifikacije za vstop v slovensko ligo s prvakom celjske podzveze Brežicami. Sobočani so v Brežicah zmagali s 7 : 2, v Murski Soboti pa s 5 : 0 in se uvrstili v slovensko ligo. Za Soboto so igrali: Morčič, Babič, Kološa, Dozet, Skalar, J. Norčič, Sečko, L. Norčič, Radulovič, Maučec in Ma- tjašec. Feri Maučec Nogomet Mura na pripravah v Poreču [Tl ogometaši Mure so v Murski I J I Soboti končali prvi del priprav LU za novo tekmovalno sezono in v nedeljo odpotovali na priprave v Poreč, kjer bodo ostali do 9. februarja. Med 24 igralci so tudi novinci Botonjič, No-vikovas, Bakula, Ekmečič, Baranja in Bukovec. Mura bo od 31. januarja do 2. februarja igrala na močnem mednarodnem turnirju, kjer bodo sodelovali še GAK iz Avstrije, St. Galen iz Švice, Hit Gorica, reprezentanca Južne Koreje in Jadran iz Poreča. Trener Luka Bonačič, ki je bil zadovoljen z dosedanjimi pripravami, pa predvideva, da bodo v Poreču odigrali še dve tekmi. Sobočani imajo dogovorjene še prijateljske tekme s Hrvaškim Dragovoljcem, Varteksom iz Varaždina in Slave-nom Belupo. S pripravami za spomladanski del prvenstva so začeli tudi prekmurski drugoligaši. Nogometaši Nafte iz Lendave bodo pod vodstvom trenerja Janka Irgoliča do 16. februarja vadili doma, potem pa se bodo za teden dni preselili na morje. Svoj odhod sta napovedala Gostan in Koša, v moštvo pa so vključili nekatere mladince. Bel- V Beltincih so petič razglasili najboljše športnike, športne kolektive in perspektivne športnike občine Beltinci za leto 2000, ki jih je izbrala Športna zveza Beltinci. Priznanja in plakete najboljšim sta podelila župan Jože Kavaš in predsednik športne zveze Jože Horvat. Za najboljšega športnika je bil drugič zapored izbran nogometaš Dejan Nemec iz Dokležovja, državni reprezentant, ki tekmuje za belgijski Briigge. Drugo mesto je pripadlo padalki Petri Jerebic iz Bratonec, državni prvakinji v skupinskih likovnih skokih osmerk, članici Padalskega kluba Andromeda Skydiving iz Miklavža. Tretji pa je bil hokejist Robert Mesarič iz Lipovec, član HK Lek in državni Za najboljši športni kolektiv v letu 2000 so izbrali Hokejski klub Lek iz Lipovec, ki je državni in pokalni prvak. Klub slavi 35-letnico uspešnega delovanja. Drugo mesto je pripadlo Strelskemu društvo Gančani, ki je zasedlo prvo mesto v regijski ligi z MK-puško in si uredilo 10-stezno avtomatsko strelišče. Tretje mesto pa je osvojil klub malega nogometa Meteor iz Melinec. Za perspektivne športnike občine Beltinci so razglasili: Boruta Balažiča (nogomet), Boštjana Stanka (hokej) in Barbaro Mlinarič (odbojka). Posebno priznanje pa so posmrtno podelili Marjanu Erjavcu iz Beltinec za uspešno dolgoletno delo in igranje v nogometu. Čestitke župana Jožeta Kavaša in predsednika športne zveze Jožeta Horvata predsedniku hokejskega kluba Lek iz Lipovec Alojzu Forjanu ob prevzemu plakete kot najboljšemu športnemu kolektivu občine Beltinci za leto 2000. »V društvu si prizadevamo, da bi nadaljevali z uspešnim delom tako na organizacijskem kot tekmovalnem področju. Prizadevali si bomo, da se šahovska igra še bolj uveljavi med mladimi, saj iz množičnosti lahko pričakujemo tudi boljšo kakovost. Želimo si še, da bi tudi Pomurje čimprej dobilo šahovskega velemojstra.« Feri Maučec tinci bodo priprave z novim trenerjem Draženom Beskom opravili doma, moštvo pa naj bi se okrepilo z enim od vratarjev Mure, Gosta-nom (mladincem Mure), Gancem Adjejem in Džafičem. Nogometaši Renkovec se bodo za nadaljevanje prvenstva pripravljali doma pod vodstvom trenerja Štefana Ivaniča. V moštvu zaenkrat ni prišlo do sprememb. (F. M.) Sah Odigrano je bilo pomursko prvenstvo v šahu za dečke in deklice osnovnih šol. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili - dečki do 10 lel: Grega Nerat (OŠ lil MS) 9; do 12 lel: Aleš Obal (OŠ III MS) 8; do 14 let: Jernej Buzeti (OŠ III MS) 8,5; do 16 let: Denis Gjuran (OŠ Bakovci) 8,5 točke; deklice do 10 let: Andreja Kebler (OŠ Negova) 5; do 12 lel: Vanja Kočar (OŠ Tišina); do 14 lel: Tjaša Sobočan (OŠ Beltinci) 6; do 16 let: Sara NI 1. februar 2001 ŠPORT 19 Namizni tenis Pričakovana zmaga Radgone V zaostali tekmi dvanajstega kola prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi je Radgona pred številnimi mladimi v Benediktu po pričakovanju premagala zadnjeuvrščeno ekipo Radlje. Edini Kus se je od gostujoče ekipe enakovredno kosal z Radgončani, ki je tudi dobil edino točko. Radgona: Radlje 6 : 1 (Benkovič : Petar 2 : O, Xu Jia : Krive 2 : O, Rihtarič : Kus 2 : 1, Xu Jia: Petar 2 : O, Benkovič : Kus O : 2, Rihtarič : Krive 2 : O, Xu Jia - Rihtarič : Petar - Krive 2:0). * Na Ravnah je bilo kadetsko prvenstvo SV-regije za posameznike in dvojice. Med 64 tekmovalci so bili tudi predstavniki MT Sobote, Kerne iz Puconec in Žogice iz G. Radgone. Najuspešnejši med njimi so bili Sobočani, ki so osvojili oba naslova. Med posamezniki je zmagal Tim Fridrih, tretji je bil Tomaž Roudi, v dvojicah pa sta bila najboljša Roudi - Fridrih. NI. U. Košarka Tretja zaporedna zmaga Sobočanov V šestnajstem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ v Murski Soboti gostila tretjeuvrščeni Hrastnik in zmagala za rezultatom 85 : 79 (55 : 58, 36 : 39, 25 : 20). Zmago so si domačini zagotovili šele v zadnji četrtini, ko so se razigrali, si ustvarili prednost 10 točk (74 : 64), vodstvo pa obdržali do konca tekme. Poleg Meška, ki je nosil največje breme, se je v drugem polčasu razigral Besedič, pod koši se je izkazal tudi Novak, prijetno pa je presenetil z dobro igro mladi Pok. To je bila tretja zaporedna zmaga Sobočanov. Strelci: Meško 26, Besedič 22, Novak 14, Želj 10, Pok 7, Žakula 4 in Ulaga 2. (F. M.) Koper 16 12 4 1332:1094 28 Elektra 16 11 5 1335:1285 27 Hrastnik 16 10 6 1395:1371 26 Banex 16 10 6 1413:1351 26 Maribor 16 9 7 1395:1308 25 Jurij PL 16 9 7 1213:1193 25 Radenska Cr. 16 7 9 1303:1349 23 Ilirija 16 7 9 1306:1380 23 U. Olimpija 16 7 9 1182:1171 23 Bežigrad 16 511 1202:1315 21 N. Gorica 16 511 1225:1395 21 Radovljica 16 412 1170:1358 20 Rokomet_____________________ Grosuplje premagalo Arcont V drugem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Grosuplje v Radencih premagalo Arcont iz Radgone z rezultatom 30 : 25 (18 : 11). Gostje so si že v prvem polča- Tenis su priigrali prednost sedmih zadetkov. V nadaljevanju so bili Radgončani enakovredni, vendar zamujenega niso mogli nadomestiti. Arcont Radgona: Kocuvan, L. Klun, Balažič, Petrač, Hojs, 3, Smolko, 4, Zorko, Trbuc, 5, Fantek, 1, N. Klun, 8, Bogdanovič, Žinkovič, 4. (F. M.) Odbojka________________________ Pomurje zmagalo v Mariboru V trinajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Pomurje iz Murske Sobote v Mariboru premagalo Stavbarja IGM z rezultatom 3:1 (17:25, 25:17, 23:25,16:25). Sobočani so bili večji del tekme boljši nasprotnik, tako da je zmaga povsem zaslužena. Zlasti so domačine nadigrali v četrtem nizu. Pomurje: Horvat, Prša, Tinev, Čeh, Marič, Najdič, Topovšek, Fujs. (F. M.) Tesna zmaga Ljutomerčank V trinajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Zavarovalnica Maribor iz Ljutomera doma premagala Ljubljano s 3 : 2 (25 : 21, 18 : 25, 25 : 22, 21 : 25, 18 : 16). V izenačeni in dokaj kakovostni igri so Ljutomerčanke po številnih porazih z neugodnem rezultatom (2 : 3) tokrat peti niz odločile v svojo korist. ZM Ljutomer: Tretinjak, Šoštarič, Vrbančič, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč. (N. Š.) Zmagi Beltinec in Ljutomera V trinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi sta obe pomurski ekipi zmaga-li. Beltinci so v gosteh premagali Črnuče z rezultatom 3 : 1 (22 : 25, 25 : 22, 26 : 24, 26 : 24). Beltinci: Horvat, Gobec, Marko in Mitja Janža, Časar, Lukač, Gumilar. Ljutomer pa je doma premagal Salo- nit II z rezultatom 3:1 (17:25, 25 : 12, 25 : 21, 25 : 23). Ljutomer: Šmauc, A. in B. Grut, Horvat, Primec, Onišak, Mulec, Granfola, Šir-her, Špilak. (NŠ, FM) Uspešna tudi Sonimex in Kerna V drugem spomladanskem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod sta obe pomurski ekipi zmagali. Kerna je v Puconcih premagala Črno s 3 : 2 (25:23,17:25, 23:25, 25:20, 15 : 12). Kerna Puconci: Vlaj, Menci-gar, Vršič, Horvat, Zorkovič, Buk-vič, Eman, Potočnik, Kuhar, Crnkovič. Sonimex pa je v Radencih premagal Šport Vital s 3 : O (25 : 21, 25 : 13, 25 :17). (F. M.) Na prvi letošnji seji organizacijskega odbora MMTS, ki bo 19. maja 2001 v Radencih, je dvajsetletni predsednik Martin Sreš simbolično predal zastavo Maratona treh src novemu predsedniku Sašu Zidarju, .sodelavcu marketinga Radenske. Po besedah Martina Sreša bo prireditev, ki ji v tem delu Evrope ni para, tudi v prihodnje ob dobri organizaciji mnogoštevilnih prostovoljcev ohranila vodilno vlogo športno-rekreativne prireditve tudi v rokah mlajših, saj je bila ustvarjena z mnogo srca, volje, znanja in ciljev. Ob tej priliki so nazdravili jubilantoma - Martinu Srešu za 50- in Mirku Šerugi (vodji sodniške službe) za 60-letni življenjski jubilej. Tekst in fotografija: Dani Mauko Šport od tod in tam Mali nogomet - V prvem kolu drugega dela prvenstva v prvi slovenski ligi malega nogometa je ljutomerski Makoter Meteorplast premagal Puntarja iz Tolmina z 2 : O (Stojko, Vozlič). Neuspešna pa sta bila oba pomurska drugoligaša. Marco Polo je v Murski Soboti izgubil z Napolijem iz Pernice s 5 : 8 (Gruškovnjak 2, Hajdič 2, Gabor), Draža vas pa je premagala Križevce s 7 : 4 (Horvat 2, Puklavec in Sreš) (N. Š.) Mali nogomet - V Ivancu na Hrvaškem je bil mednarodni turnir za dečke do I6 let. Med 20 ekipami iz Slovenije, BiH in Hrvaške so sodelovali tudi mladi nogometaši Nafte iz Lendave, ki so prišli do četrfina-la. Nadaljnjo uvrstitev jim je preprečil zagrebški Dinamo, ki jih je premagal z 2 : 1. (F. H.) Rokomet - Rokometni klub Krog Bakovci je pripravil mednarodni turnir. Sodelovale so tri ekipe. Rezultati: Krog Bakovci: Varteks 25 : 30, Varteks : Gorenje 22 : 32 in Gorenje : Krog Bakovci 39 : 23. Vrstni red: 1. Gorenje Velenje, 2. Varteks Varaždin, 3. Krog Bakovci. (F. M.) Košarka - V šestnajstem kolu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi vzhod je Prebold visoko premagal Miarte Lindau iz Lendave z 91 : 54. Najboljši pri Lenda-včahih so bili: Zrna 17, Sijarič 12, Tratnjek 11 in Feher 8. (F. B.J Namizni tenis - 1. medobčinska liga Ljutomer - 8. kolo. Rezultati -1. liga: Demark : Avtoprevoz 6 : 2, SIP I: Breza bar 6 : 1, Broker: Se-grap I 6 : 2. Vodi SIP I s 15 točkami. 2. liga - Ograje : Zetor 4 : 6, Ograje : SIP II 0 : 6. Vodi SIP II z 18 točkami. 3. liga: Montaža : Se-grap II 1 : 6, Bunčani: Lukavci 3 : 6, Segrap II: Bunčani 6 : 2, Lukavci : Branoslavci II 6 :1, Frizerski salon : Montaža 6:1. Vodi Segrap II s 13 točkami. N. Š.) Strelstvo - V petem kolu državnega mladinskega prvenstva, ki je bilo v Ljubljani, je ekipa SD Štefana Kovača iz Turnišče zasedla tretje mesto. Med posamezniki je bil De- 1.PŠZL MIR Radgona SKP Radgona Rebel ABC Pomurka TK Ljutomer Electron Geotim Zav. Triglav ŠD UJV Bintel 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 3 3 3 2 2 1 o 0 0 2 2 2 3 3 4 4 5 12:3 10:5 11:4 9:6 9:6 9:6 7:8 3.12 3:12 2:13 10 10 6 6 6 4 4 2 2 0 Kegljanje Uspesni pomurski kegljači in kegljačice V enajstem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi vzhod sta Obe pomurski ekipi zma- Strelstvo Slovo Manuele Rudolf Na slavnostni razglasitvi naj... športnikov občin Ljutomera, Veržeja in Razkrižja se je poslovila od aktivnega strelskega športa ena najboljših slovenskih strelk z zračnim orožjem, Manuela Rudolf iz Ljutomera. Kot članica moške ekipe Ljutomera se je v prvoligaški konkurenci uspešno kosala z najboljšimi v državi. Leta 1999 je postala državna članska prvakinja v streljanju s standardno zračno puško, . k iv samOstrelu leta 1997 v Frankfurtu je na tekmovanju za svetovni okav s u s(ovenije in bila tretja, leto kasneje pa najbolj posame Hrvaške. V obdobju o e rekorderka v nekdanji Jugosla- O mn o Knt m admka le bila vecKrdum v kar desetkrat je bila izbrana za najboljšo športnico Ljutomera m dvakrat je bila druga med športnicami Pomurja. Njena osebna rekorda sta 595 krogov med moškimi in 394 krogov med ženskami. Ob njenem slovesu od aktivnega strelstva ji je izrekel besede zahvale predsednik SD Ljutomer Alojz Vogrinec. (N. Š.) gali. Radenska je v Radencih premagala Rudarja iz Hrastnika z rezultatom 5:3 (5234:5139). Za Radensko so zmagali: Kovačič, 937, Borovič, 889, in Harc, 880, tekmovali so še Šebjanič, 858, Drvarič, 819, in Kučan, 851 podrtih kegljev. Nafta je v Lendavi premagala Fu-žinarja s 6 : 2 (5249 : 4910). Za Nafto so zmagali: Radakovič, 852, Peric, 916, Kuzma, 920, Žalik, 942, tekmovala sta še Horvat, 818, in Matjašič, 801 podrtih kegljev. V devetem kolu prvenstva v drugi državni ženski kegljaški ligi vzhod je Nafta v Šoštanju premagala domačo ekipo s 5 : 3 (2258 : 2216). Za Nafto so zmagale: Šča-pova, 418, Utroševa, 384, in Sa-pačeva, 385, tekmovale so še Žalikova, 357, Tišlerjeva, 376, in Rašpergerjeva, 338 podrtih kegljev. V osmem kolu tekmovanja v prvi mariborski kegljaški ligi je Drava s Ptuja premagala Nafto II s 5 : Odbojka 1. liga - moški Kamnik 1310 3 34:11 32 Bled 1311 2 36:17 31 Pomurje 13 9 4 29:21 24 Fužinar 13 8 5 26:22 24 Olimpija 13 7 6 26:20 23 Maribor 13 7 6 26:23 20 Salonit 12 5 7 19:23 15 Granit 12 2 10 19:31 11 Šempeter 13 4 9' 14:35 8 Brezovica 13 1 12 12:38 4 1. liga - ženske Meltal 1313 0 39:2 39 Ljubljana 1311 2 36:15 30 Kemiplas 12 9 3 30:11 28 N. Gorica 12 7 5 27:16 24 ZM Ljutomer 13 6 7 28:27 21 Šempeter 13 7 6 2323 19 N. mesto 13 5 8 21:31 14 Miklavž 13 3 10 11:34 7 ŠOU K2 13 2 11 7:34 6 Ptuj 13 1 12 8:37 4 2. liga - moški Šoštanj Top. 1313 0 39:9 37 Triglav 1310 3 32:10 30 Žužemberk 1310 3 31:13 29 Mislinja 13 8 5 28:22 23 Hoče 13 7 6 26:22 23 Prvačina 13 6 7 23:23 18 Ljutomer Črnuče Poljčane Beltinci Prevalje Dravograd Sonimex Črna Kerna Branik II Ruše Šport Vital Braslovče PŠZL Trinajst M Radio Viva Forming TK M. Sobota TK Radenska Savox TK Hoče Pomurka Salonit II 13 Termo Lubnik 13 13 13 13 13 7 4 4 3 3 3 6 9 9 10 10 10 26:27 21:31 13:30 17:32 15:32 14:34 18 13 12 11 10 9 3 (4921 : 4809). Za Nafto so zmagali: Kopinja, 844, Mihajlovič, 823, in Bagladi, 875 podrtih kegljev. Končano je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za državno kegljaško prvenstvo posameznikov. Med moškimi, tekmovanje je bilo v Mariboru in Lendavi, sta bila uspešna Lendavčana Dušan Peric s 1807 in Dušan Radakovič s 1795 podrtimi keglji. Zasedla sta tretje in peto mesto ter uvrstila na državno prvenstvo. Med ženskami, tekmovanje je bilo v Mariboru in Slovenski Bistrici, pa je bila uspešna Len-davčanka Cilka Ščap, ki je zasedla tretje mesto in se uvrstila na državno prvenstvo. (MŽ, FM) 3. liga - ženske 10 10 10 10 10 9 10 10 8 9 8 7 5 5 4 3 2 1 1 2 3 5 5 5 7 8 7 29:4 25:9 23:12 18:18 19:19 15:17 14:25 7:28 7:22 28 23 22 16 14 12 9 4 4 Nafta Sl. Gradec Konstruktor Radenska Rolo Sternad Litija Žalec-Rog. Rudar Hr. Miklavž Fužinar 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 10 9 7 7 5 4 4 4 3 1 0 0 1 0 0 o o o 2 3 4 6 6 7 7 8 0 10 64:24 61:27 53:35 46:42 40:48 35:47 36:42 41:47 35:53 22:66 20 18 15 14 10 9 8 8 6 2 nis Lebar (Turnišče) s 380 drugi, Bojan Babič (Pomurka) s 377 šesti, Vesna Draškovič (Turnišče) je bila med ml. mladinkami s 365 sedma, Uroš Maučec (Turnišče) med ml. mladinci s 375 krogi četrti. (F. M.) Strelstvo - V tretji državni strelski ligi (zračna pištola) so odigrali četrto kolo. Ekipno vodi SD Coal Peti-šovci pred SD Kolomana Flisarja Tišina, obe ekipi imata po 121 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Jožef Hajdu (Coal) z 2248 krogi pred Štefanom Balaškom (Tišina) in Dominikom Vnukom (Turnišče), oba imata po 2180 krogov. (F. B.) Torbal - V Ljubljani je bil sklepni turnir v igri z zvenečo žogo (torbal). Sodelovale so tri ekipe. Najuspešnejša je bila ekipa Murske Sobote (Potočnik, Maučec, Bencik, Vogrinčič), ki je premagala Ljubljano z 12 : 4 in 9 : 5 ter Zmaje s 5 : 2 in izgubila s 3 : 4. V skupni uvrstitvi je zasedla Murska Sobota z 21 točkami drugo mesto. (T. K.) Šah - ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote organizira v soboto, 3. frebruarja 2001, ob 15.00 v prostorih Diane - Zvezde simultanko z madžarskim velemojstrom Zoltanom Riblijem. Igrali bodo na 35 deskah. (F. M.) Tenis 5 5 5 5 5 5 4 4 5 4 3 3 2 1 1 0 0 1 2 2 3 4 3 4 14:1 11:4 7:8 10:5 6:9 6:9 2:7 1:11 10 8 6 6 4 2 2 0 Judo Recek državni prvak V Luciji pri Portorožu je bilo državno prvenstvo v judu za mlajše člane do 23 let. Med 81 tekmovalci iz 20 klubov so sodelovali tudi člani Judo kluba Lendava in dosegli lep uspeh. Najuspešnejši med njimi je bil Gorazd Recek, ki je zmagal v kategoriji nad 100 kg in postal državni prvak. Uspešni sta bili tudi Alenka Premoša (do 78 kg), ki je bila druga, in Tadeja Rojko (do 52 kg), ki je zasedla tretje mesto. Izkazal se je tudi član Kluba borilnih veščin Lendava Ljudevit Šlebič (nad 100 kg), ki je zasedel tretje mesto. Na srednješolskem prvenstvu v judu v Kopru je Katarina Šlebič (do 48 kg) zasedla drugo mesto. (F. B.) 20 NA SCENI 1. februar 2001 Vaša čustva Narkoman Tik preden umrl je, je dejal -svoje zadnje besede meni je izdal. Rekel je, naj namesto jemanja droge ljubimo se -saj njemu že za to prepozno je. Rekel je še, da žal mu je. Pomoč je potreboval, a nihče ga takrat ni poznal, saj narkoman je postal. Vprašala sem ga, zakaj, zakaj si to naredil, a on povedalje, da ljubil me je, a jaz njega ne. Bela vrtnica Ti me osvajaš Ti me osvajaš, pa se ne pretvarjaš, ti ne veš. kako mi je. ko tako pogledaš me. Ti me osvajaš, v grešne misli me zavajaš, ker srce mi vzdrhti, ko približaš se mi. Ti me osvajaš, svoj nasmeh mi poklanjaš, ob njem pozabim na skrbi in svet lepši se mi zdi. Ti me osvajaš, poredno mi nagajaš, ko vlečeš me za lase, potem pa nežno poljubiš me. Sonja Le sanje Ko zvečer zaprem oči, tako čudovito je ob tebi, sama sva, le midva. Odprem oči, šele tedaj se zavem, da bile so le čudovite sanje. Teja Iskanje izgubljenega časa ežiser Robert Zemec-kis (Back To The Futu-re, Forrest Gump...) je skupaj s producenti poskrbel za dobro finto pri predvajanju predfilma za njegovo delo Brodolom (Čast Away), enako finto, ki smo jo že videli pri njegovem predzadnjem filmu Potopljene sence (What Lies Be-neath), ki ga je Zemeckis posnel za šalo v obdobju, ko je moral Tom Hanks hujšati za svojo vlogo brodolomca in si pustiti rasti brado. Fiata pa je namreč v tem, da je predfilm zmontiran tako, da se nam zdi, da že vemo celo zgodbo. A če ne naredimo napake in gremo vseeno gledat film, vidimo, da v predfilmu nismo videli skoraj več kot polovico zgodbe. Zgodba Brodoloma se presenetljivo začne v teksaški ravnici in se nato nadaljuje v Moskvi. Šele tu komaj spoznamo Toma Hanksa, ki igra Chucka Nolanda, vestnega uslužbenca firme FedEx (Federal Express), ki skrbi za hitro dostavo pošiljk. Sicer je Chuck doma iz Memphisa v Tennesseeju, kjer je zaročen s Kelly (Helen Hunt), in je tik pred tem, da vstopi v njeno bogato družino. Problem je le, ker nima ravno veliko časa, saj mora zaradi pošiljk letati po svetu. Tako se tudi pred poletom v Malezijo poslovi z obljubo: »Takoj se vrnem.« Kelly preda prstan, ki naj bi pomenil, da se bosta po njegovi vrnitvi poročila. Toda usoda se obrne drugače. Letalo skrene s poti in strmoglavi v morje. Od maloštevilne posadke preživi le Chuck, ki ga zanese na majhen otok 600 milj južno od Cookovih otokov sredi Tihega oceana. S sabo ima le majhen gumijast čoln in nekaj paketov svoje firme. Sprva se nespretno (ko na pesku napiše Help, mu plima Prvič pri ginekologu Pregled traja samo minuto, največ dve času odraščanja, ko začnejo delovati hormoni, se začnejo dekleta spraševati, ali je vse, kar se dogaja v telesu, normalno? Nujno potrebujejo odgovore na vprašanja o spreminjanju njihovih teles in doživljanju čustvenih procesov. Na vse to običajno ne najdejo pravega odgovora ne pri starših ne v šoli. Še največ informacij dobijo od svojih vrstnikov, te pa so velikokrat samo na pol pravilne ali celo napačne. Prav zaradi tega deluje že vrsto let v Zdravstvenem domu v Murski Soboti ambulanta za mladostnice in mladostnike, kjer lahko dobijo mladi pojasnila za svoje skrbi. Za pogovore o intimnih težavah so na voljo ob sredah po 16. uri. Z nami se je pogovarjal predstojnik dispanzerja za ženske primarij mag. sci. Dobrivoje Godič. V Dozorevanje je danes hitrejše kot nekoč? Za deklico, ki ni dovolj informirana in ne ve, kaj jo čaka, je lahko to šok in je prestrašena. Danes dekleta prej dozorevajo, po študijah naj bi dobile prvo menstruacijo pri 13 letih in 2 ipd.), nato pa čedalje spretneje prilagaja življenju na nenaseljenem otoku. Toda ko se mu pri poskusu pobega predre čoln in izračuna, da bi ga morali reševalci iskati na območju, velikem za dva Teksasa, mu je jasno, da bo moral sam poskrbeti za svojo rešitev ali umreti. Ves čas ga spodbuja misel na Kelly in pogled na njeno sliko v medaljonu. Ko odpre pakete, v njih ni nobene hrane, ampak samo stvari, ki ne sodijo na tropski otok - večerne obleke, videokasete, nogometna žoga, drsalke... Ampak vsako stvar mesecih, pred leti jo je kakšna dobila pri 10 letih, danes pa dobivajo menstruacijo tudi pri 9,5 leta. Povprečje je nekje 12,5 leta, lahko se zgodi, da dobijo prvo pri 19 letih, in tudi to ni nič narobe. Dozorevanje telesa je hitrejše, vplivi pa so znani. postaja Chuck pravi iznajdljivi Robinzon, iz žoge znamke Wil-son pa si naredi svojega zaupnega prijatelja. Medtem minejo štiri leta in Chuck, ki mu je dovolj hranjenja z ribami, raki in kokosom, ve, da je skrajni čas za odhod. S pomočjo splava se z Wilso-nom prebijeta z območja nevarnih valov in se tako prepustita tokovom morja. Ko Chucka najde tanker, se njegovo potovanje šele začne. Medtem ko je bil na otoku, je življenje doma teklo dalje, in ker so vsi mislili, da je mrtev, se je njegova Kelly medtem že poročila in ima hčerko. Kljub temu, da vesta, da se še vedno ljubita, se mora Chuck, ki se zave, kako je prej zanemarjal čas, ki bi ga lahko preživel s Kelly, spopasti z življenjem brez nje. Kot sam pravi: »Moram dihati naprej, kajti jutri bo sonce zopet vzšlo in nikoli ne veš, kaj ti bo prinesla plima.« Tako Chuck na koncu filma simbolično stoji na križišču sredi teksaške ravnice in se odloča, kam naj vodi njegova prihodnost. Ena cesta vodi proti Kaliforniji, druga proti Kanadi, tretja nazaj, od koder je prišel, četrta pa na ranč, kjer živi prikupna mladenka s simpatičnim psom. Chuck se obrača v vse smeri, dokler se nam ne zazdi, da se je obrnil proti ranču. Zazdi se nam, ampak nismo prepričani. Na njegovem obrazu, ki počasi izginja s filmskega platna, pa se pojavi rahel nasmešek... Zemeckis je s tem filmom dokončno vstopil v svet legendarnih režiserjev. Tudi scetie, kot so Chuckov krik pod vodo in njegove zelo realistično prikazane poškodbe, premori, ko je na platnu kar za pol minute teme, in še posebej izbijanje zoba z drsalko in kamnom, ki je bolj grozljivo od vseh grozljivk, dajejo filmskemu svetu novo osvežitev. Zanimivo je, da je Hanks teh nekaj rib tudi v resnici pojedel surovih, čeprav Znaki, preden dobijo menstruacijo, in kaj morajo vedeti o menstruaciji? Preden dobijo prvo menstruacijo, postanejo poraščene po sramnem predelu, pod pazduho, poveča se znojenje, prsi so napete, pojavljajo se bolečine v prsih, enkrat v eni, potem v drugi dojki. Prsi tudi redko enakomerno rastejo. Pojavljajo se bolečine v trebuhu, pri enih bolj, pri drugih manj. Vse to je normalno. Bolj boleče menstruacije so ponavadi posledica psihičnih obremenitev v šoli, doma, stresa. Lahko pa so tudi razvojne, zaradi kakšnih izrastkov na primer, in takrat je potrebno zdravljenje. V začetku so menstruacije neredne in daljše, če trajajo več kot 10,12,15 dni, njega, da sceno ponovi. Tudi zaradi tega je igra Toma Hanksa prepričljiva in je zanesljiv kandidat za oskarja. Tudi če vam doslej Tom ni bil simpatičen, vam bo v tokratni vlogi všeč; Njegova igra nima še tistega nekaj »ekstra«, vendar je s profesionalnega stališča tehnično brezhibna, vsak gib, vsaka mimika je na svojem mestu. Čeprav je že dvakrat prejel oskarja, je to njegova najboljša vloga doslej. Brodolom, ki bi se v bistvu moral pravilneje imenovati Izobčen ali Izvržen, je skorajda brezhibno odličen film, ki govori o tem, kako lahko usodne okoliščine, na katere sam nima vpliva, spremenijo življenje navadnega državljana ali kako odločilne so lahko izgubljene priložnosti. Čas, ki je bil prej njegov najpomembnejši dejavnik, je postal njegov najhujši sovražnik, in tako je Chuck potem, ko je bil izvržen na samotni otok, še drugič izobčen z normalne življenjske poti. In čisto lahko se vam bo zgodilo, da boste pri filmu jokali za nogometno žogo, kot da bi vam bilo težko za ljubljeno osebo. To je film, ki je brez nasilja, spolnosti in »happy enda«, z ogromno miselne hrane, aktualen (natančni podatki o lanskem Superbowlu), a vseeno univerzalen, ker Chuck včasih spominja na Mojzesa, ki utira pot v nove neznane smeri vsem tistim »slehernikom«, ki so v življenju doživeli kakšno razočaranje. Film, ki bi ga morali prikazati že pred desetimi leti. Mogoče bi bil svet sedaj boljši, kajti, kot pravi dedek v pismu svojemu vnuku: »Najlepša stvar na svetu je svet sam.« Čast Away, ZDA 2000. Režija: Robert Zemeckis. Igrajo: Tom Hanks, Helen Hunt, Nick Searcy, Chris Noth, Lari White. Dolžina filma: 143 minut. Vestnikova ocena: 4-5. Ocena igre: 5- Na sporedu v soboškem kinu Park od 7. do 11. februarja. začne dekleta skrbeti. V začetku hormoni še niso dozoreli, zato ni nič narobe, če so menstruacije pogostejše ali redkejše. Njihovim materam je pogosto težje dopovedati, da je to povsem normalno. Do dvajsetega leta telo zori in potem se vse uredi. Pridejo dekleta k. vam sama, s prijateljicami, fanti? In kaj jih največkrat zanima? Nekatere si želijo individualnega pogovora,' zaželeno pa je, da pridejo v skupini. Usedemo se v materinski šoli in se pogovarjamo. Veseli smo, ko z njimi pridejo resni in pametni fantje, in nas ne moti, če so tudi pri pregledu. Mlade najbolj pestijo »težave«, ki jih prinašata adolescenca in puberteta, odnosi s fantom, kontracepcija, vplivi in posledice in tudi nosečnost, težave s perilom, kilogrami, poraščenost, marsikaj. Če katera želi, opravimo pregled, če pa si ne želi, ga ne opravimo in ga prestavimo na dan, ko bo pripravljena. Kaj, če si dekle ne upa priti k vam, lahko dobi informacijo po telefonu? Dejemo jih tudi po telefonu, seveda ni nujno, da se predstavijo. Nas ne zanima ime, nas zanima problem, le če je potrebno, povprašamo, ali je že bila pri nas. Pokličejo lahko, kadar koli, ko potrebujejo nasvet. Lahko pokličejo na TOM 080 1234 ali v ambulanto, zdravnika dobijo na številki 534 13 36, sestro pa na številki 534 13 34. Kdaj pa vas prvič obiščejo, pred prvim odnosom ali pa morda, ko Je že prepozno? Različno. Običajno pred prvini spolnim odnosom, tako si želimo. Ko se začne menstruacija, takrat nekako se začnejo tudi prve izkušnje s partnerjem. Lahko je to že po 13. letu, pa ne zaradi kakšnih preiskav, saj prve brise jemljemo okoli 20. leta, če ženska nima spolnih odnosov. Vsekakor naj pridejo, če se jim zdi, da je kaj narobe. Kako pa zgleda prvi ginekološki pregled? Prvič običajno pride dekle z mamo ali kakšno starejšo sestro ali kolegico. Ko pride, ji sestra razloži, kako naj se pripravi za pregled. Sestra je pri zdravniku, sproti razlagamo, kaj bo zdravnik naredil, ko spleza na mizo. Dekleta pričakujejo, da se bo zgodilo veliko več, da bodo nerodne, da ne šlo, kot si želijo, potem pa so presenečene nad enostavnostjo pregleda. Pregled traja samo minuto, dve. Sama priprava in pogovor trajata veliko dlje kot pregled. In če po pogovoru ženska ni pripravljena, pregled prestavimo. Naj dodam, da-smo pri prvem pregledu še posebno pazljivi in previdni. Kako pa je s kontracepcijo. Kakšna je najprimernejša za mlada dekleta? Na pregledu se dogovorimo, kaj je za njih najboljše. Če je razvoj formiran, se lahko predpiše hormonska kontracepcija. Za mlade, Primarij mag. sci. Dobrivoje Godič: »Radi bi, da ambulantna za mladostnike doseže svoj namen. Zavedam se, da jaz morda nisem najbolj primeren za delo z mladimi. Z mladimi naj bi delala mlada zdravnica. Naj povem, da bo prišla, do takrat pa boste še malo .potrpeli’ z mano.« Dodaja tudi, da želi mladim pomagati in jih zaščititi pred nepotrebnim stresom in da po prvih besedah napetost že izgine. ne odnose, pa imamo tablete Za odnose, peno, posebne maternične vložke za mlade, ki še niso rodile, in še drugo. Svetujemo tudi, katerim so tablete primerne in katerim jih raje odsvetujemo. Tudi kondomi so zelo uporabna stvar, so dobra kontracepcija in zaščita pred spolnimi boleznimi. Kaj pa, ko imata nepremišljen spolni odnos in dekle ne ve, ali je zanosila ali ne Potrebno je, da pridejo čim prej v ambulanto. V takih primerih imamo tablete, ki jih je treba vzeti v 48 urah, najbolj pa so učinkovite v 12 urah. Kaj pa če mladoletnica zanosi? Morajo biti starši obveščeni? Ne, ne ne. Če že zanosi, je za nas najpomembnejša nosečnica, drugo nas ne zanima, ne kdo je oče ... Pogovorimo se, ali bo otroka donosila ali se odloči za splav. Najenostavneje je, da splav naredimo do šestega tedna. Marsikatera pride na pregled z mamo, ki želi vedeti, kaj se dogaja. Če mladoletnica dovoli, je mama lahko poleg, če ne, jo počaka zunaj. Pri svetovanju in pregledu so lahko poleg tudi fantje. Mi ne obveščamo nikogar, Vsaka naj sama razčistiti, ali bo doma povedala ali ne. Kaj pa zmote, kdaj do nosečnosti ne more priti? Če ženska nima redne menstruacije in nima rednega ciklusa, se lahko zgodi, kar se ne bi smelo. Zanosi lahko tudi pri prvem spolnem odnosu, prekinjenem odnosu ... Fantom, ki pravijo, da bodo pazili, niti malo ne smejo zaupati. Ko obljubljaš, je vse enostavno, držati obljubo pa veliko težje. S spolnimi odnosi ni priporočljivo začeti prezgodaj, kajti prej začnejo s spolnimi odnosi, več možnosti je, da pride do kakšne infekcije, vnetja. Ko jih ima, naj jih ima pametno. Da mladi ne bi doživljali stresov, je dobro, da so poučeni, kajti več se o tem govori, manj je sramu in več znajo. MIH 1. februar 2001 MULARIJA 21 Mufa Kaj je to konec sveta? Zame je to težko vprašanje. Saj niti ne vem, kje bi začela, kaj šele končala. A vseeno, če malo premišljujem, si domišljam, da je konec sveta tam, kjer ni več ničesar. Vse je v temi in ni življenja. Vse je mrtvo. Tako si predstavljam konec sveta. Na koncu pa vseeno mislim, da ni konca sveta. Maja Kepe, 3. raz. Podružnična DOS Gaberje ni Peliciet in Matfan Marjana je ustavil policist in rekel: »Dokumente prosim!« Marjan je odgovoril: »Nimam jih.« »Potem pa izpit,« je zahteval policist. »Pozabil sem ga doma,« je rekel Marjan. Policist ga je vprašal: »Kam si namenjen?« »V trgovino,« je odvrnil Marjan. »Kdo pa te je poslal?« je želel vedeti policist. Marjan pa mu je dejal: »Sem mar na zaslišanju!« »Ali želiš biti?« ga je vprašal policist. »Ne, seveda ne. Poslala me je mama,« je jecljavo odgovoril Marjan. »Aha, tako torej,« je rekel policist in ga spet vprašal: »Kaj pa moraš kupiti?« Marjan je vzel iz žepa listek in prebral: »Kupiti moram jajca, moko, kruh, mleko in smetano.« »Ali nam lahko to potrdi tvoja mama?« je vprašal policist. »Seveda,« je odgovoril Marjan. In res sta šla k njemu domov, Mama je potrdila njegove besede, Marjan pa je pokazal izpit za motor. Tako je bil rešen vseh težav in se je lahko v miru peljal v trgovino. Veronika Botonjič, 4. raz. OŠ Fokovci ^ena^oualci delovni dan Zjutraj vstanem ob šesti uri. Umijem se in oblečem. Nato grem na avtobus. Dopoldan sem v šoli. Opoldan imam kosilo. Popoldne se igram. Zvečer gledam televizijo. Ponoči spim. Sara Brunec * ★ ★ Zjutraj si umijem zobe in se oblečem. Dopoldan sem v šoli. Učim se, berem, računam in telovadim. Poldne imam kosilo. Zvečer imam večerjo. Potem gledam risanko. Ponoči sladko spim. Anetta Smej *** Zjutraj vstanem, se umijem in grem v šolo. Tam se učim, pišem, berem in telovadim. Opoldan imam kosilo in delam domačo nalogo. Popoldan se igram z bratcem. Zvečer gledam risanko. Ponoči sladko spim in sanjam lepe stvari. Niko Rac, učenci 1. razreda OŠ Bogojina fanatec Imam bratca Domna. Je zelo priden, včasih pa tudi poreden. Kmalu bo star šest mesecev. Je zelo lep dojenček. Ima modre oči in kratke lase. Z njim se dosti igram. Govori po svoje, vendar ga vsi razumemo. Imam ga zelo rada. Katja Saje, 1. b OŠ III M. Sobota Joj, joj, kako je hudo, ker zime še ni, otroci vsi smo obupani. Radi bi se smučali, pa snega še ni in ni, zato žalostni smo vsi. Janja Knez, 3. raz., OŠ Kapela ***■ No, ravno te dni so vremenoslovci napovedali, da bo snežilo. V ponedeljek dopoldne, ko sem pregledoval in izbiral vaše prispevke za objavo, ni padla še nobena snežinka. Upam, da je zdaj drugače. inta knatke noae prvem razredu sem imel dolgo časa same dobre ocene. Nekega dne pa sem dobil prvič slabo, šlo mi je na jok. Nekaj časa nisem upal niti domov. V mislih sem iskal izgovore, zakaj sem dobil slabo oceno. Končno sem prišel domov, se preoblekel in šel h kosilu. Babica me je vprašala, če sem dobil kakšne ocene in če smo kaj pisali v šoli. Odgovoril sem, da ne. Tudi očku in mami sem prikril resnico, le bratu sem povedal po pravici Naslednji dan je bila konferenca. Mami sem napisal kratko pismo in hitro odšel na karate. Ko sem se vrnil, sem po tiho vstopil Mama je bila zelo žalostna, vendar ne zato, ker sem dobil slabo oceno, ampak zaradi laži. Takrat sem se spomnil pregovora, da ima laž kratke noge^ Samo Zelko, 5. b OŠ Tišina O&no-va nače čele, Ko sem končal drusl razred, so začeli obnavljali našo šolo. Mali so dva meseca. Obnovili so telovadnico, učilnice, fasado in okna. V telovadnici so položili nov parket. Naše učilnice so zdaj lepše m udobnejše V njih se dobro počutimo. Šola je stara štiriintrideset let, a je videti kot n0Va Stanko Klemenčič, 3. raz. OŠ Kapela Na OŠ Bogojina so pripravili kviz v znanju o življenju in delu Franceta Prešerna. Pokazali so veliko znanja, na fotografiji pa so najboljši (Tina Berden, Ines Kolarič, Urška Nežič, Benjamin Puhan, Miša Cipot in Urška Roudi), ki bodo nastopili na finalnem delu kvizu v začetku februarja ob slovenskem kulturnem prazniku. Literarno-dopisniški krožek OŠ Bogojina ^adeuelj^tve, Jteča... M šolskem letu 2000/2001 je po skrbnih pripravah tudi na OŠ Radenci zaživela devetletka. Učenci imajo pouk v prostorih VVO Radenci. Delo v tem oddelku se precej razlikuje od načina dela v običajni šoli. Vsi, ki se ukvarjajo z malčki, se zelo trudijo, zato ne preseneča, da so tako starši kot učenci zadovoljni. Poslušanje pravljic je za otroke ena izmed najboljših razvojnih spodbud, kajti ob tem spoznavajo človeške vrednote, kot so ljubezen, pogum, dobrota ... Še posebno doživetje zanje pa je bil dan, ko so prišli v razred tudi njihovo starši. Učenci so ob pomoči učiteljic z velikim veseljem spremenili učilnico v pravljični svet. Posedli so ob soju sveč in lučk, ki so jih izdelali učenci sami in poslušali pravljico Dobri snežak, sledila je dramatizacija z lutkami, v kateri so sodelovali starši, nato so pa vsi skupaj ustvarjali v likovni delavnici. Nastali so čudoviti izdelki. Vsi so bili srečni in zadovoljni. Še dolgo bodo obujali prijetne spomine na to doživetje. Novinarski krožek OŠ Radenci DOBRE HLAČE Ptice, na ^na učilnice, Hišnik je na našem oknu obesil krmilnico. Vanjo smo natrosili zrnje. Naslednji dan smo zagledali ptičke. Bile so sinice in vrabci. Veselo so zobalo zrnje. Bili smo srečni, ker smo jim pomagali tešiti lakoto. Ko bo zrnje zmanjkalo, ga bomo spet natrosili. David Donša, 4. a OŠ Bakovci Otročiči ftanlonient na ^-i^ii^i čeli Na OŠ Prežihovega Voranca Bistrica so se pred kratkim zbrali mladi parlamentarci z območja Upravne enote Lendava na 4. medobčinskem otroškem parlamentu. Spregovorili so o problemih, s katerimi se srečujejo, in tudi o načinih, kako se lotiti reševanja problemov. Svoja poročila so predstavili z zanimivimi točkami. Težave imajo v šoli, v medsebojnih odnosih s starejšo generacijo in s starši. Med težavami so omenjali zlasti stiske zaradi ocenjevanja, nasilne učence, ki brcajo, spotikajo ali kako drugače nadlegujejo druge, prezaposlenost staršev, njihovo nerazume- vanje in tudi alkoholizem med njimi. Probleme pa je največkrat možno rešiti s pogovorom, pozitivno samopodobo, prevzemanjem različnih nalog in odgovornosti, pozitivnim vedenjem, strpnostjo, razumevanjem ... Ravnateljica bistriške šole Trezika Zamuda je ob tem tudi dejala, da se je potrebno zazreti vase in ugotoviti, kakšen odnos imamo do sebe in kakšni smo v odnosu do drugih ljudi. »Pomembno je, da se sprejemamo realno in samokritično, da se zavedamo svoje nepopolnosti ter da ob tem rastemo in se razvijamo.« J. G. lična fanta Veter pihal je čez goro, čutili smo, da zima bo. Sneg začel padati je močno, otroci smuč, sanke vzeli smo in po hribu se spustili hrabro. Kmalu padli smo na glavo in vzkliknili 'na ves glas: »Nora zima je prišla med nas!« Barbara Vogrinčič, 5. raz. OŠ Bogojina Učenci so na medobčinskem otroškem parlamentu na temo Hočem, torej zmorem na zanimiv način predstavili svoje probleme in poglede, kako jih reševati. 22 DOBRO JE VEDETI ... 1. februar 2001 VESIMK Ona: Pazite na zdravje, saj ste trenutno pod slabim vplivom. Na poslovnem področju se pazite nekoga, ki vam je zadnje čase kar nekako preveč naklonjen, v resnici pa želi celoten uspeh pripisati sebi. On: Nihče vam ne prepoveduje, da se tudi vi od časa do časa ne razjezite, s čimer boste razbili mit o svoji hladnosti. To bo vsekakor pomirilo vaše prenapete živce in še strah boste vlili svojim konkurentom. OVEN DVOJČKA Ona: Idealen teden je pred vami. Česarkoli se boste lotili, vse vam bo uspelo. Še posebno pa boste zadovoljni z razpletom na ljubezenskem področju, kjer se bodo stvari zasukale stoodstotno v vaš prid. On: Nikar ne kritizirajte dejanj drugih, saj ne morete vedeti, kako bi ravnali vi, če bi se znašli v podobni situaciji. Raje jim skušajte pomagati, saj boste tudi vi kaj kmalu potrebovali pomoč drugih. Ona: Ko boste trdno prepričani, da ste odpravili vse težave, na katere ste naleteli, se bo izkazalo, da ste se cele zadeve lotili na povsem napačnem kraju. Prihodnjič raje dobro premislite, preden ukrepate! On: Doživeli boste neprijetno avanturo z nekom, ki ste mu povsem zaupali. Boste pa drugič vedeli, da je previdnost mati modrosti, in se boste izogibali tako tveganim korakom. Skušnjava je včasih vendarle prevelika. Ona: Preveč ste oklevali, sedaj pa je že prepozno. Kaj pomenite tej osebi in na kaj lahko sploh še upate, pa boste kmalu izvedeli. V službi se boste spoprijeli s precejšnjim problemom, ki vam bo prinesel obilico dela. On: Na izletu se boste prav lepo zabavali, zato se ne odpovejte tej priložnosti. Naslednja ne bo prišla prav hitro. Na partnerko pa kar pozabite, saj si tudi ona tu in tam privošči manjšo avanturo, ki pa utrdi vajin odnos. Ona: S prijatelji se boste domenili za imenitno zabavo, na katero že dolgo računate. Skriti načrti lahko kaj hitro postanejo realnost. Ob koncu tedna boste imeli prijeten večer, ki ga boste še kako izkoristili. On: Obeta se vam zelo dober poslovni teden, ki vam bo še dolgo ostal v spominu. In kdo ve, mogoče se vam obeta tudi precejšnje finančno presenečenje, ki vam bo dodobra popravilo luknjo v vašem proračunu. Ona: Če bi si vzeli malo več časa tudi za svojega partnerja, bi se vse skupaj lahko še prav dobro izteklo. Premislite, do česa vam je več, ali do stalnega življenjskega sopotnika ali za noro in tvegano avanturo. On: Že kar nekaj časa prav intenzivno počivate, zato bi bil skrajni čas, da se ponovno oprimete kakšnega koristnega dela. Za začetek poskusite s kakšno zabavo, pozneje pa se lahko lotite tudi česa konkretnejšega. TEHTNICA Smrčanje lahko povzroči zamašen nos zaradi alergij, polipov, okužb obnosnih votlin, oteklosti sluznice zaradi prehladov in gripe, upognjenost nosnega pretina ali spremembe v velikosti in obliki tistih delov žrela, ki povzročajo smrčanje. Torej k smrčanju dodatno prispeva vse, kar oži žrelni prehod in zmoti pretok zraka: povečani mandlji, dolg jeziček, otekel jezik in odvečno tkivo v gubah oz. robovih mehkega neba. Smrčanje je približno desetkrat pogostejše med moškimi kot ženskami. Deloma je vzrok temu bolj izraženo kopičenje odvečnega tkiva v žrelu pri moških, ki z leti postane ohlapnej-še, ter nalaganje maščevja v predelu ramen, vratu in trebuha pod vplivom spolnih hormonov. So pa na splošno smrčanju bolj izpostavljeni debeli ljudje, kadilci, ljudje, ki uživajo večje količine alkohola ter zdravil, kot so uspavalne tablete ali mišični re-laksanti. Povedati pa je treba, da ta problem neredko pesti tudi športnike z dobro kondicijo, otroke s povečanimi mandlji in polipi v nosu ter nosečnice s preeklampsijo. Ona: Niste tip človeka, ki bi lahko dolgo držal ljubezen zase, zato bo najbolje, da poveste stvar naravnost, dokler se še da. To vam bo prihranilo veliko nepotrebnih zapletov, mogoče pa tudi tisto, kar že dolgo pričakujete ... On: Bilo bi dobro, če bi stvar razjasnili z vseh strani, šele potem boste sposobni sprejeti odločitev, ki lahko bistveno vpliva na vaše nadaljnje življenje. Prejeli boste vabljivo povabilo, ki vam lahko prinese obilo lepih trenutkov. ŠKORPIJON Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Ona: Čas je že, da začnete ločevati zrnje od plevela. V nasprotnem primeru se boste na koncu opekli vi sami, to pa ne bo niti prijetno niti koristno. Pazite na pomemben telefonski klic, ki vam bo zelo spremenil življenje. On: Če že imate možnost izbirati, je še najbolje, da izberete najprej prvo, nato pa še drugo alternativo. In nikar se ne zmenite za hudobne govorice. Ljudje so polni zavisti, še posebno, če je nekdo srečen. STRELEC Ona: ZaradPneke obljube boste najprej zaskrbljeni, nato pa navdušeni, saj boste ugotovili, da gre bolje, kot ste si mislili. Partner vam bo pripravil prijetno presenečenje, ki bo le še prijetna zaokrožitev vajinega odnosa. On: Kritično obdobje je sicer za vami, še vedno pa ne kažete tiste gotovosti, ki ste jo nekoč. Potrebno bo še veliko truda, če boste hoteli realizirati vse svoje načrte. Na srečo vam bo pomagala tudi vaša partnerka. KOZOROG Ona: Z avtomobilom je kot s partnerjem; če niste kar naprej zraven, se vam lahko kaj hitro izneveri in vas pusti na cedilu. Na neki način bi lahko rekli, da je čas za generalno popravilo odnosov med vami in vašim partnerjem. On: Res je, da se je pametno učiti na napakah drugih, vendar se človek največ nauči iz lastnih napak. Seveda to ne pomeni, da morate siliti v težave. Partnerka se vam bo pri teh vaših kombinacijah od srca nasmejala. VODNAR Ona: Le zakaj ne poprosite za pomoč prijateljev, saj vam je vendar jasno, da sami vsega ne boste uspeli narediti. V nasprotnem primeru boste vse skupaj tako zapletli, da vas ne bo mogel nihče rešiti. On: Ko govorite, ste vedno glasni in prepričljivi, ko pa bi morah preiti od besed k dejanjem, se vam nenehno zatika. Se dobro, da bo sedaj drugače, saj vas bo vesela družba kaj hitro pripravila do povsem konkretnih opravil. RIBI Ona: Vaše ravnanje se bo zelo razlikovalo od tega, kar pričakujejo drugi. Na koncu se bo izkazalo, da ste imeli prav. Toda naj vam to nikar ne stopi v glavo, temveč živite, kot ste živeli do sedaj. On: Nikar ne bodite krivični do osebe, ki vas ima rada in je zaradi svoje ljubezni tudi tako popustljiva do vas. Poskusite se malo ustaliti in prenehati z neprestanimi avan-turicami, ki so prijetne, vendar na neki način nevarne. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Smrčanje - nezabavno, a ne brezupno! te mogoče ena/eden od 300.000 Slovenk/Slovencev, ki preživlja noči brez spanja zaradi smrčanja vaše/vašega partnerke/partnerja? Že izgubljate potrpljenje in raz- mišljate o ločenih spalnicah? Ne obupavajte! Čeprav se zdi nočno brenčanje in žaganje neobvladljivo, sodobna medicina danes že pozna načine za njegovo utišanje. NOSAL, KAPLJICE ZA NOS Z našega štedilnika Kremna juha iz rdečega zelja Poškodovanje avtomobila na servisu ospod je odpeljal avto na redni servis. Ko je hotel avto prevzeti, je ugotovil, da ta ni gotov, saj je bil poškodovan. V delavnici so mu razložili, da je po nesreči nekdo avto poškodoval in da ga bodo popravili na svoje stroške. Ker stranka s tem ni bila zadovoljna, nas je prosila za nasvet. Kaj o tem pravi Zakon o varstvu potrošnikov (2. odstavek 40. člena); »Če podjetje poškoduje ali pokvari proizvod, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrževanje ali dodelavo, je dolžno na lastne stroške v treh dneh odpraviti okvaro oziroma poškodbo, kadar se s tem ne zmanjšata vrednost in uporabnost proizvoda.« Prav tako potrošniku svetujemo, da si pridobi mnenje sodnega cenilca avtomobilske stroke, ki bo ugotovil zmanjšano vrednost avtomobila. Tako bo od servisa poleg popravila lahko zahteval tudi plačilo odškodnine. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9-do 12. ure, v torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure; tel.: (02) 5349 390, faks: 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. Vodja pisarne Andrej Čimer I Piščančje prsi v sirovi omaki Dušena ječmenova kaša z orehi Stročji fižol s šampinjoni * ' Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Kola rezine Kremna juha iz rdečega zelja .Sestavine: 400 g rdečega zelja, 30 g masla, sol, poper, cimet, 25 cl rdečega vina, 120 clperutninske osnove, 1 beljak, 50 g brusničnega džema, 5 cl sladke smetane Priprava: Maslo v kozici segrejemo, dodamo na rezance narezano zelje, začinimo s soljo, poprom in cimetom. Malo prepražimo, zalijemo z vinom, perutninsko osnovo in vse skupaj kuhamo 60 minut. Nato juho zmešamo v mešalniku in ponovno pristavimo. Zakuhamo sneg iz beljaka, ki ga z metlico razmešamo. Preden ponudimo, dodamo s smetano razmešan brusnični džem. Piščančje prsi v sirovi omaki Sestavine: 720 g piščančjih prsi brez kosti, 60 g masla, 120 g čebule, 100 g mesnate slanine, 100 g sira Zdenka, 16 cl sladke smetane, 10 cl vode, 160 g paradižnika, sol, poper, peteršiljeve vejice Priprava: Piščančje prsi v hladni vodi splahnemo, s krpo osušimo, solimo in popramo. Maslo v ponvi segrejemo in na njem počasi pečemo prsi, da dobijo lepo rjavo barvo. Pečene prsi preložimo v drugo posodo in na toplem shranimo. Na preostanku maščobe prepražimo na drobne kocke narezano čebulo in slanino. Zalijemo z vodo in sladkor zmešamo s smetano, v kateri smo razmešali sir. Dodamo na kocke narezan paradižnik. Vse skupaj prevremo in po potrebi začinimo. Piščančje prsi narežemo pravokotno na tkivo, zložimo na krožnik, polovico prelijemo z omako in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Dušena ječmenova kaša z orehi Sestavine: 200 g ječmenove kaše, 40 g orehov, 100 g čebule, 6 cl olja, 50 cl vode, 100 g jabolk, sol Ustrezno zdravljenje lahko smrčečega partnerja vrne iz pre-gnanstva v skupno spalnico. Kdor smrči, vendar nima nočne apneje (odsotnost dihanja), si lahko najprej skuša pomagati z nekaterimi načini za samopomoč. Če to ne zaleže, se velja pogovoriti z zdravnikom o drugih možnostih, npr. o operaciji. Glede na vzrok smrčanja se lahko opravijo operacije nosu, lahko da gre za odstranitev mandljev ali še dodatno za odstranitev odvečnega tkiva jezička in mehkega neba ter za napenjanje preostalega tkiva (uvulopala-tofaringoplastika). V zadnjem času izredno uspešno izvajajo lasersko uvulopalato-plastiko (lasersko odstranijo odvečno tkivo mehkega neba in jezička), ki naj bi smrčanje odpravljala v več kot 90 odstotkih. Sklep: Je lahko smrčanje nevarno? Odgovor je pritrdilen tako s socialnega vidika, kjer smrčač lahko predstavlja predmet posmeha ali celo osovraženosti, zlasti pa tudi z medicinskega vidika, saj moti vzorec spanja in nas prikrajša za počitek, dolgoročno pa lahko povzroči resne zdravstvene probleme (npr.: nočna apneja, visok krvni tlak, srčni infarkt...). Anita Ritonja, mag. farm. ■ Priprava: Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo oprano in s krpo osušeno kašo. Malo prepražimo, solimo, dodamo sesekljane orehe ter zalijemo z vodo. Premešamo, pokrijemo in počasi na zaprti grelni plošči dušimo do polovice. Dodamo olupljena in na kocke narezana jabolka in vse skupaj dušimo do mehkega. Stročji fižol s šampinjoni Sestavine: 500 g zamrznjenega stročjega fižola, sol, 60 g čebule, 20 g česna, 5 cl kisa, 20 g gorčice, 3 cl bučnega olja, 150 g svežih šampinjonov, drobnjak, poper Priprava: Stročji fižol v slani vodi skuhamo, odcedimo in ohladimo. Šampinjone narežemo na lističe, solimo in v ponvi na bučnem olju na hitro opečemo ter ohladimo. Obe sestavini damo v skledo, dodamo na lističe narezano čebulo, sesekljan česen in gorčico. Prelijemo z oljem in kisom. Dobro premešamo in potresemo s sesekljanim drobnjakom. Cola rezine Sestavine: 6jajc, 120 g sladkorja, 3 cl belega olja, 20 g kakava, 1 vanilin sladkor, 120 g moke, '/ pecilnega praška, 1 cl vode Sestavine za kremo: 300 g otroških piškotov, 200 g margarine, 200 g sladkorja v prahu, 30 cl kokakole 15 cl kokakole za navlaženje biskvita 20 cl sladke smetane za dekoriranje Priprava: Rumenjake, sladkor In vanilin sladkor penasto umešamo, nato postopoma dodajamo olje, vodo in kakav. Dobro premešamo. Dodamo moko s pecilnim praškom in trd sneg beljakov. Narahlo premešamo ter damo v pomaščen in pomokan pekač. Pečemo 40 minut pri 175 °C.Pečen biskvit zvrnemo na desko in ohladimo. Ohlajenega navlažimo s kokakolo in premažemo s kremo ter dekoriramo s stepeno sladko smetano. Priprava kreme: Otroške piškote zmeljemo in prepojimo s kokakolo. Margarino in sladkor penasto mešamo. Ko se sladkor popolnoma raemeša, dodamo prepojene otroške piškote in vse skupaj gladko razmešamo. Popravek V prejšnji številki Vestnika je v receptu za orehovko pri sestavinah izostal sladkor, zato ponovno objavljamo seznam sestavin: 6 jajc, 240 g sladkorja, 12 cl belega olja, 18 cl jogurta, 1 vanilin sladkor, 20 g ostre moke, '/2 pecilnega praška, 200 g mletih orehov za posip, 300 g vlečenega testa. 1. februar 2001 DOBRO JE VEDETI ... Pravilna prehrana pri rakastih obolenjih in tumorjili (2) Sodobni človek se hrani preobilno, hrano preveč soli in jo predvsem pripravlja z veliko maščobe ženi estrogeni, ki povzročajo Žepna svetilka' rez svetlobe pač ne gre. V temi namreč še tako se povezave med prehrano in nastajanjem raka še zdaleč niso pojasnjene. Čisto nejasno je npr., na osnovi kakšnih mehanizmov delujejo nekatere snovi v živilih. Vseeno pa obstajajo za nekatere bolnike dobri rezultati. Med vzroki raka na debelem črevesju so namreč najpogostejši prehrambeni dejavniki. Tako npr. znanstveniki trdijo, da mastna hrana pospeši izločanje žolčnih kislin, ki lahko škodujejo črevesni sluznici. Hrana, bogata z balastnimi snovmi, nasprotno ustvarja zaščitno okolje. Če pa se človek ob tem še veliko giblje, je prebava hitrejša, s tem pa je skrajšano delovanje škodljivih sestavin prehrane. V zahodni Evropi (zlasti Nemčija in severne države) se je v zadnjih letih zmanjšalo močno soljenje hrane in uživanje zelo slanega prekajenega mesa, s tem pa seveda tudi število želodčnega raka. Vendar čudežnega sredstva proti raku ni. Tudi s pomočjo najboljšega jedilnika še niso odpravljene vse ovire, trdi prof. Barth. Zelo pomembno je, če postane pravilna prehrana že zelo zgodaj življenjska navada. Na nastanek marsikaterega tumorja bi verjetno odločilno vplivali že s spremenjenimi prehrambenimi navadami v otroštvu in puberteti. Nekaj nasvetov za pravilno prehrano: 1. dnevno 400 do 500 gramov različne zelenjave in sadja, razporejenega na pet obrokov; 2. Povprečno nič več kakor 90 do 100 gramov mesa dnevno' (perutnina, divjačina in ribe imajo prednost pred govedino, svi- njino in ovčetino). Meso, pripravljeno pri visoki temperaturi, kot je npr. meso, pečeno na žaru, pospešuje nastanek snovi, ki povzročajo raka. Ne uživajte zoglenelega mesa. 3. Dnevno največ 90 gramov maščobe, po možnosti rastlinsko olje. 4. Namesto soli uporabljajte raje druge začimbe. Priporoča se samo 6 do 7 gramov soli. 5. Pazite na telesno težo. Debelost poveča tveganje za nastanek raka. Tako lahko nastanejo npr. v mastnem tkivu pomno- nastanek raka na prsih in v maternici. 6. Čezmerno uživanje alkohola je škodljivo. Njegovi razpadli produkti so namreč soodgovorni pri nastajanju raka v grlu, požiralniku in jetrih. 7. Če smo zdravi in se hranimo pravilno, ni treba dodatno uživati vitaminskih tablet, sokov in mineralnih dodatkov. 8. Ob pravilnem prehranjevanju je pomembno tudi gibanje. 9. Po možnosti opustite kajenje. majhen vir svetlobe pokaže pot in ponudi rešitev. Na morju pa ni pomembno samo videti, ampak tudi biti viden. Nemško podjetje Lucido ponuja poleg različnih modelov žepnih in ročnih svetilk tudi miniaturno bate- rijo, težko komaj 12 gramov in veliko 4,5 krat 2,7 centimetra. Z dvema litijevima baterijama sveti lučka več kot 100 ur, LED-žarni-ca pa ima življenjsko dobo 100.000 ur. Bate- rija je nezlomljiva in vodotesna, tako se lahko uporablja v vseh še tako težkih okolišči- nah. Sveti dovolj močno, da razsvetli večjo rihodnost je svetla! Živeli bomo dlje, bolj bomo zdravi in uživali bomo višji življenjski standard. Znanost bo premagala številne bolezni, število ljudi, ki umirajo pred 50. rojstnim dnevom, pa se bo razpolovilo! Vendar ima ta medalja še drugo plat. Z zmanjševanjem števila rojstev bo vedno več starejših ljudi, po drugi strani pa relativno malo mladih. Kot navajajo v Svetovni zdravstveni organizaciji, bo življenje leta 2025 zelo drugačno kot npr. leta 1950. Velik tehnološki razvoj in medicinski napredek v raziskovanju in zdravljenju raznih bolezni, nega in rehabilitacija bi morali prispevati k nadaljnjemu dvigu kakovosti življenja, zlasti še starejših ljudi. Optimistično napovedujejo, da bomo bolj zdravi kot kdaj prej. Kljub upadanju natalitete bo svetovno prebivalstvo naraslo od sedanjih 5,8 milijarde na 8 milijard. Od tega bo več kot 800 milijonov ljudi, starejših od 65 let (zdaj jih je le 390 milijonov). Samo na Kitajskem bo živelo 274 milijonov ljudi, starejših od 60 let, to pa je več kot znaša zdajšnje skupno število prebivalcev ZDA. Poleg tega bo smrtnost otrok do petega leta starosti razpolovljena, in sicer od sedanjih 10 na 5 mi- I Kako bomo živeli leta 2025? sobo, na prostem pa je vidna več kot morsko miljo daleč. Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so ponujali v ne-25 rabljenih avtomobi- lov. Od teh so bili prodani peugeot 405 GL, letnik 1990, prevoženih 153.000 kilometrov, za 360.000 SIT, lada samara 1,3, letnik 1987, prevoženih 112.000 kilometrov, za 85.000 SIT, in BMW 318 i, letnik 1984, prevoženih 220.000 kilometrov, za 350.000 SIT. Znamka Letnik Kilometri Cena Škoda Felicia 1,6 Lx 1997 54.000 950.000 SIT Lada Samara 1,5 1993 65.000 230.000 SIT Hyundai Poni Gls i 1993 108.000 470.000 SIT Ford Escord 1,4 1991 102.000 420.000 SIT Suzuki Swift 1,3 1995 73.000 950.000 SIT VW Passat 1,6 TD 1991 142.000 1.000.000 SIT Seat Cordoba 1995 95.000 900.000 SIT Ford Fiesta 1,1 i 1990 159.000 340.000 SIT Cene (SIT) na tržnicah lijonov (leta 1955 je znašala smrtnost kar 21 milijonov). To bo posledica preventivnega cepljenja otrok in zdravljenja podedovanih bolezni. Toda raziskave opozarjajo, da se bodo na določenih območjih širile bolezni pljuč, tuberkuloza in malarija, ki so odporne tudi proti najmočnejšim zdravilom. To bo zahtevalo odkritje novih cepiv. Rak bo še naprej razširjen, čeprav bo zara- di njega umiralo manj ljudi kot doslej. Smrtnost zaradi raka pljuč in črevesja pa se bo povečevala zaradi kajenja in nezdrave prehrane. Druge vrste rakov bodo v postopnem upadanju, in sicer na račun boljšega načina življenja. Kljub velikemu napredku raziskovanj, preventivi in zdravljenju se le tretjina skupnega števila rakov lahko zdravi z zgodnjim odkrivanjem bolezni. Po drugi strani pa se pričakuje porast števila srčnih obolenj, predvsem v deželah v razvoju. Aids bo še naprej grozil s smrtjo. Nič kaj ugodna ocena pa ne velja za siromašne države, zato apelirajo na bogate narode, naj širijo svoje bogastvo tudi tja. Dejstvo je, da se razlike v zdravstvenem standardu med bogatimi in siromašnimi vedno bolj povečujejo. Pripravil: Milan Jerše ■ Prepiri in spori sodijo med pogoste pojave Kako premagati trenutek nesporazuma? Ker sodijo prepiri in spori med pogoste pojave tako v zasebnem kot tudi delovnem okolju, morajo menedžerji, podjetniki, starši, učitelji in vzgojitelji večkrat reševati nesoglasja in zagate, povezane z njimi. Če se zaradi pomanjkanja časa, priložnosti in interesa za zdaj še niste uspeli poglobiti v krizni menedžment, vam v pomoč in spodbudo ponujamo nekaj najpomembnejših pravil s tega pomembnega in aktualnega področja. 1. Pri posredovanju bodite kar se da konkretni in specifični, saj razgrete glave ne razumejo in ne sprejemajo splošnih, površnih in pavšalnih navodil in priporočil. 2. Zahtevajte, da vam kratko in jedrnato razložijo vzrok za konfliktno situacijo. 3. Če se ne morete takoj odločiti za način posredovanja, povejte, da potrebujete čas za razmislek. 4. Namesto nasvetov in očitkov prizadetim pomagajte z idejami in rešitvami. 5. Ne vmešavajte se v prepir in ne dovolite, da vas sprte strani potegnejo vanj. 6. Če menite, da si želijo prepirljivci s sporom predvsem pridobiti vašo pozornost, bodite pozorni do njih zlasti takrat, ko ne nergajo in se ne prepirajo. 7. Delujte premišljeno, dostojanstveno, razsodno in pomirjujoče. 8. Na vsak način skušajte preprečiti morebitno škodo. 9. S sprtima stranema se pomenite o problemu in ju spodbudite k iskanju trajne rešitve zanj. 10. Prizadevajte si za situacijo, v kateri ni očitnega zmagovalca in poraženca, marveč vsakdo nekaj dobi in nekaj izgubi. 11. Ugotovite, na katere okoliščine in dogodke so ljudje v vašem okolju najbolj občutljivi, in jih skušajte preprečiti ali omiliti. 12. Izogibajte se pavšalnim sodbam in govorjenju na pamet, preden vzamete pravico v roke. 13. Dovolite ljudem, da so jezni in da pokažejo (izrazijo) svoja negativna čustva. 14. Ne pozabite na nagajivost in humor, ki sta v spornih položajih najmočnejše orožje. 15. Pohvalite in nagradite dobro delo in vzorno vedenje okolice. 16. Priznajte svoje napake in spodrsljaje ter se zanje opravičite oziroma jih popravite. 17. Spodbujajte sodelovanje namesto tekmovanja v podjetju. 18. Ostanite objektivni in ne dovolite,'da vsa zapletejo v razprtije. 19. Če se ne morete takoj odločiti, si vzemite čas za razmislek. 20. Ne napadajte in ne očitajte krivcem, da se vedno prepirajo, sicer bodo verjeli, da je to res, in bodo odtlej nenehno iskali priložnost za spor. (Dnevnik) Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka..........100-150............140..........., 100..........150 Hruške...............500............400.._......... 390..........400 Pomaranče.............200...........190 ......140-180............200 Limone................. 300...........300...........300........ 330 Banane ..:.......120-200 ............220............220..........200 Kivi....................400...........300...........350 360 Solata kristalka........450...........510...'.......400..........500 Solata endivija........ 300...........280.......... 300..........350 Rdeča pesa................-...........100.......... 200..........180 Česen...................400...........400...........400......400-500 Rdeče zelje......•...100..............110....i....120............150 Zeleno zelje.............50 70..............60 100 Orehi-jedrca..........1.200.........1.000........1.250 ............- Kumare....................-...........450............350.........450 Korenček................250...........250............200.........250 Paradižnik............ 500 .........350............ 450..... 400-500 Paprika............... 550............650.......... 680..........800 Čebula............90-120.........80-100............ 100..........130 Brstični ohrovt..........-....... 1.000............600 1.000 Krompir.................50..........50-70.........40-60...........60 Fižol-zrnje..............-............450...........400..........500 Šampinjoni................-...........700...........700.......... - Peteršilj...............500...........500...........650..........550 Cvetača.................350...........300...........300........ 350 Rdeči radič.............450...........400...........300..........400 Mandarine............. 300.....250-300......J....... 300.........280 Ananas....................-...'......490.............500.........550 Por.......,............400...........400.......... 400..........400 Suhe fige......................... 800............800..........800 Hren....................600 800.............500.......1.000 Zelena................. 300...........400............400.........400 Bučke....................-.............400...........450.........450 Ohrovt...................-............200........... 200...i.....250 Kaki.....................-............350..............-.........400 Belo grozdje............600...........850............800 1.000 Granatna jabolka...... 450 .............-..............-.............. Grenivke................380...........300............300.........300 Kisla repa..............250...........200............200............- Kitajsko zelje.......200 ..........:....-.............-............._ Kislo zelje.......... 200.............200............200 ...........- Črna redkev........... 150 ...........250............200..........220 Solata puterica.........450...........390.......... 350 400 Melancane.............1...-..........700........... 450 7sn ... za zdravje in dobro počutje 24 O TEM IN ONEM 1. februar 2001 K II KS Pertoča Bo samoprispevek razveljavljen? samoprispevku, ki so ga izglasovali v Krajevni skupnosti Pertoča že oktobra skupaj s parlamentarnimi volitvami, se je že pisalo, saj naj ne bi veljal, kot so se nekateri pritoževali, ker večina volivcev vseh štirih vasi (Pertoča, Večeslavci, Fikšinci in Ropoča) le-tega ni izglasovala. Toda, kot je pozneje potrdila občinska volilna komisija, je sklep o referendumu, ki je bil objavljen v uradnem listu, jasno dokazoval, da ni pomembna večina v celotni krajevni skupnosti, ampak večina v vsaki vasi posebej. Tako so v Ropoči in Pertoči samoprispevek sprejeli, v drugih dveh vaseh pa ni bil izglasovan. Tokrat pa so ponovno naleteli na težave, saj naj bi bil sedaj, tako je v petek povedala Vesna Gotovac, sekretarka vladne službe za lokalno samoupravo, ko se je na pritožbo glede samoprispevka enega od občanov sestala z svetniki občine Ro-gašovci in predsedniki krajevnih skupnosti, problem v tem, I da z glasovnic ni bilo jasno razvidno, da se za samoprispevek | glasuje po vaseh, predvsem pa to, da krajevna skupnost ne I more razpisati referenduma o samoprispevku in da je za to I pristojna le občina. Ali bo samoprispevek ostal, je sedaj odvisno od občinskega sveta, ki ga lahko razveljavi, ali od kakršnekoli druge osebe (občana), ki se ne strinja s postopkom izvedbe referenduma in lahko vloži pritožbo na vrhovno usta- I vno sodišče, ki ima moč, samoprispevek razveljaviti. Seveda se lahko v obeh primerih tudi tisti, ki so referendum razpisali, pritožijo na odločitev občinskega sveta ali ustavnega sodišča, pri slednjem še posebno zato, ker naj bi bilo podobnih primerov, kjer je krajevna skupnost razpisala referendum, v Sloveniji več, a nihče ni ukrepal. Verjetno je razlog v tem, da se na izide referendumov v preostalih krajevnih skupnostih nihče ni pritožil, v pertoški pa imajo to nesrečo, da se vedno najde kdo, ki bo to storil, takrat pa sodišče mora odločati. Kakorkoli že, kaže, da zgodba še ne bo tako hitro dobila svojega epiloga, v tem času pa v omenjenih dveh vaseh denar s samoprispevkom kljub vsemu zbirajo. C. K. ■ O Človek - izobraževanje - človek Spet Trstenjakovi dnevi v Gornji Radgoni ujno in koristno je izbrano temo dneva imenoval dr. Anton Stres, saj je izooraževanje proces, ki ni nikoli končan, od vzgoje do izobraževanja, pravi, da bo odvisna prihodnost človeštva. Možnosti, kaj bo človek s svojim znanjem naredil, pa sta obe enako odprti: ali v prid ali škodo. Humanistično moralno ozadje, iz katerega je črpal dr. Trstenjak, pa nam lahko še danes in v prihodnosti ponuja oporno točko za razmišljanje. Sobotni znanstveni posvet o pridobivanju znanja se je začel z bogoslužjem, ki ga je vodil pomožni mariborski škof dr. Anton Stres z domačima duhovnikoma msgr. Franjom Puncerjem in dekanom Andrejem Zrimom. Navzoče v dvorani Trstenjakovega doma so pozdravili organizatorji in gostje: dr. Anton Stres, dr. Ludvik Toplak, mag. | Milan Lovrenčič in radgonski : župan Miha Vodenik. Slavno stni govornik, rektor Univerze v Mariboru, dr. Ludvik Toplak je spregovoril o njenem poslanstvu: to je nacionalno in lokalno hkrati, obenem pa je Univerza vključena v enoten evropski univerzitetni prostor, tako da njeni študentje lahko opravijo del Študija tudi v tujini. Opozoril je na možnost vseživljenjskega izobraževanja, učenja na daljavo, ob vsem pa menil, da je treba zavrniti poskuse globalizacije, ki človeku odvzemajo identiteto. Ana Berke iz Šalovec je praznovala 93. rojstni dan Pet generacij - pet žena Toži se ji po Šalovskem Bregu odila se je 21. januarja 1908. leta v Šalovcih. Tja do 18. leta starosti se je pisala Ana Janko, potem se je poročila z Janezom Be-rkejem s Šalovskega Brega in prevzela njegov priimek. Za tedanji čas sta imela veliko kmetijo, na kateri so pridelovali pšenico, žito, koruzo in fižol. Tudi v hlevih je bilo polno živine. Imeli so konje in tudi - hlapce, ki so pomagali pri delu na kmetiji. Ana Berke, ki je prva iz petih generacij in petih žena pri Be-rkejevih, po domače Popičevih, je rodila dva otroka: Irmo in Gabriela. Hčerka je bila učiteljica v Murski Soboti, žal pa je umrla pri dvainpetdesetih letih starosti, sin Gabriel pa je končal veterinarsko šolo, bil v raznih službah, povrh pa je delal tudi na domači kmetiji na Šalovskem Bregu. Gabriel se je poročil z Rozalijo Šebok iz Domanjševec. Ta je po materi, ki je bila iz Šalovec, v Šalovcih podedovala kar nekaj hektarjev zemlje, zato je postala Be-rkejeva kmetija še večja. Rozalija Za referate, ki so sledili, je predsedujoči dr. Martin Kramar povedal, da niso spominskega značaja, a vsekakor v povezavi s poslanstvom dr. Trstenjaka. Dr. Ludvik Kotnik je govoril o antropoloških temeljih izobraževanja in psihoterapije, dr. Martin Kramar o izobraževanju kot procesu človekove emancipacije, dr. Nor-bert Jaušovec o psihologiji in poučevanju, dr. Ivan Ferbežar o holističnem pristopu k nadarjenosti, dr. Majda Pšunder o besedi kot stiku s sočlovekom. Seveda organizatorji niso mogli mimo dela Ustanove dr. Trstenjaka, ki jo vodi mag. Milan Lovrenčič. Z zbranim denarjem so pomagali mnogim študentom, omogočili dvajset magisterijev in deset doktoratov, vendar bi za Pri Berkejevih v Šalovcih živi v odličnih odnosih pet generacij - pet žena. Družinsko skupnost pa sestavljajo tudi trije moški. - Foto: Š. S. je druga v generaciji sedanjih getih žena pri Berkejevih. Gabriel in Rozalija imata dve hčeri: Irmo, ki je direktorica in živi v Murski Soboti, in Marto, ki je končala poklicno kmetijsko šolo, nato pa si ustvarila družino v domačem kraju. Uvrščamo jo v tretjo generacijo Berkejevih že- ■ a občnem zboru Društva upokojencev Tišina smo ocenili delo v lanskem letu in za štiri leta potrdili mandat našemu predsedniku Janezu Kocjanu. V preteklem letu smo bili zelo dejavni. Pobrali smo članarino od 615 upokojencev in zbrali 'tudi 130.000 tolarjev za soboško porodnišnico. Letos bomo zbirali pomoč za nesrečne družine Posočja, ki jih je prizadel zemeljski plaz. Lani smo bili na več izletih in tudi romanjih. Na obojih smo našteli več kot 1.300 ljudi. Priredili pa smo tudi družabna srečanja. Naši člani so se pomerili na ribiških tekmovanjih, poleti so pridno kolesarili. Obiskali smo tudi 47 bolnih in drugih članov. Podelili pa smo tudi tri plakete članom, ki so praznovali 50-letnico zakonske skupnosti. To pa so (na fotografiji): Marija in Alojz Flegar, Marija in Anton Per-toci ter Amalija in Karol Kos. - J. Bagaroš svoje delo, ki bo dolgoročno pripomoglo k razvoju regije, potrebovali še veliko več sredstev. A kot je rekel: prosilcev je veliko, donatorjev pa malo. Srečanje je popoldne končal gostitelj dekan Andrej Zrim, ki se je zahvalil vsem sodelujočim in navzoče povabil na novo srečanje v prihodnjem letu. Bea Baboš Logar na, čeprav po poroki nima več tega priimka. Vzela je policista Milana Graja iz Lendave. V četrto generacijo Berkejevih, zdaj pa tudi že Grajevih žena pa spada Monika, hčerka zakoncev Graj. Končala je kmetijsko srednjo šolo in nekaj časa delala v gostinstvu, zdaj pa je dobila zapo slitev pri železnici. In peta generacija žena v osemčlanskem gospodinjstvu v Šalovcih? To pa je Nika, hčerkica Monike in njenega partnerja Viktorja Poredoša. Pri Berkejevih v Šalovcih živi torej pet generacij žena in tri generacije moških. Velika družina, ki pa se ob nedeljah poveča na devet, kajti tedaj jih obišče tudi »zunanja« predstavnica tretje generacije - Irma, ki se tudi radapo-crklja z navihanko Niko in ji seveda prinese sladkarije. Velika družina pa ne živi več na Šalovskem Bregu, kajti Gabriel in Rozalija sta 1970. leta dogradila v središču Šalovec večjo stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje in potem sta se s hčerkama preselila. Od Šalovkega Brega pa se nista mogla posloviti naša jubi- Največ glasov zdravnici in podjetniku oslušalci ljutomerskega radia Maxi so izbirali najbolj priljubljeno žensko in moško osebo ter naj... glasbe-nika/glasbenico oziroma glasbeno skupino. Pri ženskah je naj... osebnost leta 2000 dr. Suzana Makoter -Rožmarin z Mote, sicer specialistka splošne medicine, zaposlena v Zdravstvenem domu Ljutomer, ki pa vsak dan dela tri ure tudi v Domu v Lukavcih. Samostojni podjetnik Milan Belec iz Želenih Dveri je po mnenju poslušalcev naj... moška osebnost leta. Je znan ustvarjalec na področju domače in umetne obrti, uspešen spodbujevalec prleškega turizma in priznan pridelovalec vina. Je tudi podpredsednik društva za ohranjanje tehnične kulturne dediščine. Med glasbeniki je dobil največ glasov narodnozabavni ansamber Štrk s pevko Viko Kolarič. Vodja ansambla je sicer Milan Lebar, ob njem pa nastopajo še: Damjan Marič, Štefan Maje, Daniel Zemljič in Zmago Štebih. Ansambel je prejel že številna odličja, lani na ptujskem festivalu pa tretjf, zlato Orfejevo značko in plaketo strokovne komisije. Pevka Vika je dobila Korenovo plaketo kot najboljša izvajalka na festivalu. - Na fotografiji D. Topo-linjaka so od leve proti desni: Milan Lebar (predstavnik Štrka), dr. Suz- lantka Ana in njen mož Janez, ki pa je 1980. leta umrl. Ana je sama vztrajala na Bregu tja do 1983. leta, potem pa je tudi ona prišla živet v Šalovce. »Tam sem se bolje počutila, saj sem imela sosede in znance, s katerimi sem se lahko veliko pogovarjala,« je malo potožila. Na žalost pa zdaj, četudi bi še prebivala na Šalovskem Bregu, ne bi imela več starih znancev, kajti mnogi so že umrli, drugi pa so se, podobno kot ona, preselili kam drugam. Šalovski Breg je kar nekaj let sameval, potem pa se je spet začel prebujati. Niso ga odkrili domačini, ampak ljudje od drugod in na njem so postavili nekaj počitniških hišic ali obnovili stara kmečka stanovanjsko-gospodarska poslopja. Na tako revitalizacijo čaka tudi Berkejeva stara domačija na Šalovskem Bregu. Morda jo bo dala obnoviti Anina vnukinja Irma? Ani Berke sem zaželel trdno zdravje. Tega si seveda želi tudi sama, kajti spet bi rada kaj postorila pri hiši, a ne more, ker se je pred nekaj leti poškodovala. Š. S.i Televizijski spored od 2. februar do 8. februar 2001 Petek, 2. 2. TV SLOVENIJA 1 8.30 Prisluhnimo tišini 9.00 Čarovnik iz Oza, risana nanizanka 9.20 Volkovi, čarovnice in velikani 9.30 Na liniji 10.10 Oddaja za otroke 10.25 Raziskovalci, ameriška serija 11.20 Slovenski magazin 11.50 Ženska iz marcipana, izraelska drama 13.00 Poročila 13.50 Prvi in drugi 14,10 Bolezni našega časa: Impotenca 14.40 Osmi dan 15.10 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zares divje živali, ameriška serija 17.05 Rdeči grafit 17.45 Modro 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Garači, angleška nadaljevanka 21.00 Deteljica 21.10 TV Poper 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 0.00 Plosk ene roke, avstralski film TV SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, risana nanizanka 8.20 Videospotnice 10.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka 10.40 Tuja razvedrilna oddaja 12.55 Dekleti s podeželja, angleški film 14.40 Begunec, angleški film (č.-b.) - 16.30 Caroline v velemestu, nanizanka 17.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka 18,00 V nekaj je treba verjeti, ameriški film 19.50 Videospotnice 20.05 Planeti, angleška serija 21.00 Grof Monte Cristo, francoska nad 21.45 Odvisniki, angleški film 23.15 Neprimerno delo za žensko, nad. 0.05 Big band RTV Slovenija 1.15 South Park, risana nanizanka 1.40 Simpsonovi, risana nanizanka 1.55 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.60 Milady, nad. - 13.15 Zgodbe južnih morij, nan. -14.10 Gorski zdravnik, nan. - 15.40 Oprah Show: Odpustite si - 16.J0 Milady, nad. - 17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Tango in Cash, ameriški film - 21.50 Teksaški mož postave, nan. -22.40 F/X - umori s trikom, nan. - 23.30 Mile-nium, nan. - 0.20 24 ur KANAL A 9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop'n'roll - 13.45 Bravo, maestro - 14.45 Ricki Lake, pogov. odd. - 15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Zlata krila, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Felicity, nan. - 22.00 Ples na pokopališču, am. film - 23.50 Najbolj nori zločinci, dokum. odd. - 0.20 Policisti, nan. ra, prosti čas) - 15.25 Intervju: Bea Logar - 15.40 Anketa - 15.45 Šansoni Svetlane Makarovič -15.50 Ali ima družina še smisel, posnetek s predavanja dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 18.25 100 let Marije Horvat, proslava jubileja v Domu starejših Rakičan - 18.35 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 18.50 Napoved športnih dogodkov - 18.55 S soboške tržnice -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.16 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, inform. oddaja. 09.45 Četrtkov klepet. 10.25 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.55 Odprta tema: Bolezen norih krav, ponovitev. 11.55 Videostrani. 16.20 Odprta tema: Bolezen norih krav, ponovitev. 17.20 Četrtkov klepet. 18.00 Gnes, inform. oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.05 Gnes, inform. oddaja. 20.20 Moto šport, športna oddaja. 21.00 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih motoriziranih športih. 22.30 Gnes, inform. oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobr. program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Poljudnoznanstvena serija -14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program - 15.00 Otroški program - 16.00 Turistični magazin - 16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Hrvaška kulturna dediščina - 18.25 Skrivnostni miti, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev, glasbena oddaja - 21.10 Pustolovščine Forda Fairlaneja, ameriški film -22.55 Odmevi dneva - 23.15 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.55 Poročila - 9.00 Hit depo - 11.00 Otroška serija - 11.25 Narava politike - 12.05 Pol ure kulture - 12.35 Bolnišnica upanja, nan. - 13.20 Željka Ogresta in gosti - 14.20 Dosjeji X, nan. -16.05 Poročila -15.15 Vedno te bom ljubil, nad. -16.00 Cerkvena svečanost v Dubrovniku, prenos - 16.30 Risanka - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nad. - 21.15 Polni krog - 21.40 Latinica - 23.20 Pravi čas - 0.50 Umetnine svetovnih muzejev TV Hrvaška 3 11.25 Smuk (ž.), prenos iz St. Antona - 12.30 Pa-nor. turist, središč Hrvaške - 16.25 Smuk (ž.), pos. -16.55 Kombin. slalom (ž.), prenos prve vožnje -18.00 Film - 19.30 Glasbeni program - 19.55 Kombin. slalom (ž.), prenos druge vožnje - 21.00 Planet Glasba - 21.30 Antologija hrvaškega kratkega filma - 21.50 Šport danes - 22.00 Na robu mogočega (14/44) - 22.45 Čas je za jazz - Michael Gibbs & Upper Austrian Jazz Orchestra - 0.35 Cesarstvo divjine - 1.00 NBA pregled - 1.30 Košarka NBA: New Jersey - New York, prenos (do 4.00) TV MADŽARSKA 1 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Dnevnik - 13.00 Regionalni studio -13.58 Poročila - 14.00 Naša družinica, nan. -14.55 Po velikih železnicah sveta - 15.58 Poročila - 16.05 Konjska sila - 16.30 Madžarska ob koncu tisočletja -17.25 Letniki, za upokojence - 18.00 Poročila - 18.20 Okno - 19.15 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Veličastno zlato, amer, film -21.35 Oboževalci - 22.15 Dnevnik, aktualno, tema - 22.55 To pa poznam! - 23.20 Hudičev otok, film Skrivnostna narava - 11.55 Stefanie - 12.45 Mar-co Polo, nad. - 14.35 Herkul - 15.30 Na krilih vetra - 16.25 Lepotica Acapulca - 17.10 Ramona -18.00 Maria Isabel - 18.30 Dejstva - 19.00 Kdo sem jaz, kviz - 19.35 Otroška usta - 19.55 Divji angel - 20.30 Darido-show - 22.00 Nekaj za šalo, kabaret - 22.40 Dober večer - 23.25 Pierotova druščina, film - 1.05 Avtosalon 2001 Avstrija 1 7.15 Otroški program - 9.55 Smuk, prenos treninga iz St. Antona - 11.15 Kombin. smuk (ž.), prenos - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Zmedenec Ernest, filmska komedija - 17.10 Kombin. slalom (m.), prenos prve vožnje - 18.30 Studio, prenos - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kombinacijski slalom (ž.), prenos druge vožnje - 21.50 Hidro-toksin, srhljivka - 23.10 Modro jeklo, srhljivka Avstrija 2 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Dva pod eno streho - 21.45 Pogledi s strani -22.00 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki < V Sobota, 3. 2. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.10 Pod klobukom 10.05 Don Kihot iz La Manche, risani film 11.35 Lingo, tv-igrica 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Mostovi 14.20 Pod piramido 14.50 Ellen Foster, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Franček, risana nanizanka 17.10 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 17.50 Na vrtu 18.20 Umetnost življenja po svetu, serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Razvedrilna oddaja 21.35 Frasier, ameriška nanizanka 22,15 Poročila, šport, vreme » 22.55 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.40 Nitti - likvidator, ameriški film TV SLOVENIJA 2 8.30 Videospotnice 9.55 SP v biatlonu 11.40 SP v alpskem smučanju, smuk (m.) 13.15 SP v biatlonu 14.55 SP v alpskem smučanju, smuk, pos. 15.00 SP v biatlonu, pregled 15.05 Košarka NBA 16.35 SP v smučarskih skokih 17.40 Košarka NBA Action 18.15 SP v rokometu, polfinale 19.30 Videospotnice 20.05 Moja tuja otroka, francoski film 21.30 Praksa, ameriška nanizanka 22.15 Sobotna noč 0.15 Videospotnice košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Maggie, ameriški film - 14.40 Orleans, ameriška nadaljevanka, 1., 2. in 3. del -17.30 Domov za praznike, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Peklenski val, ameriški film - 22.10 Trenutki odločitve, ameriški film - 0.00 24 ur KANAL A 8.50 Lasje, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. -12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv - 14.00 Evroliga v košarki, ponovitev - 16.30 Rajski svet: Patagonija, dok. oddaja - 17.00 Pop’n’roll - 18.00 Beverly Hills, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Ali si nocoj sama?, ameriški film - 22.40 Nespodobnost, ameriški film - 0,15 Policisti, nan. IDEA TV - KANAL A 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 100 let Marije Horvat, proslava jubileja v Domu starejših Rakičan - 10.35 Trgovina Kegl nagrajuje, ponovitev - 10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 Iz soboške tržnice - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Veleslalom zvezd na Pohorju - 13.15 Video novice za gluhe in naglušne TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 14.50 V mojem košku pa je mavrica, otroška oddaja. 15.30 SQ JAM, glasbena oddaja. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Bonanza, ameriška nadaljevanka. 19.30 Kako biti zdrav, in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Maturantski ples, Gimnazija 4. a in 4. c, posnetek Studio Signal. 22.00 Moto šport, športna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Bosonoga kontesa, ameriški film - 10.10 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Po sledeh dediščine: Susak -■13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj - 15.30 Živali in ljudje, serija - 16.05 Zlata dekleta, nan. - 16.30 Risanka - 17.00 Turbo Limach Show - 18.40 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.15 007, tedenski politični magazin - 21.05 Mostovi okrožja Madison, ameriški film - 23.20 Poročila - 23.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.20 Poročila - 8.25 Sedem veličastnih, serija -9.10 Potovanja: Jamajka - 10.00 Praznična maša in procesija, prenos iz Dubrovnika -12.55 Hišni ljubljenčki - 13.40 Dokumentarna serija -14.30 Risanka - 15,00 Briljantina - 15.50 Melro-se Plače - 16.35 Črno-belo v barvah - 17.20 Poljubi me, norček, ameriški film - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Družina Soprano, nad. - 21.00 Triler - 22.10 Seks in mesto, nan. - 22.35 Zabavni program - 0.05 Umetnine svetovnih muzejev TV Hrvaška 3 11.25 Smuk, prenos - 12.25 Policija - 15.20 Košarka NBA, posnetek - 17.05 Družinska stebla rocka: Zvok Merseya (8/11) - 17.55 Vaterpolo: Mladost - Jug, prenos iz Zagreba -19.10 Risani film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Rock klub - 21.10 Mati in sin (17/42) - 21.40 Cosbyjev šov (18/26) - 22.05 Šport danes - 22.20 Rdeči škrat (42/43) - 22.50 Na zdravje (16/53) - 23.10 Santa Fe, ameriški film (opomba: mogoče prenos polfinala na rokometnem SP) ' IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultu- tv2 5.50 Dobro jutro - 8.30 Bogati in lepi - 8.55 Polni življenja - 9.20 Jenny - 9.45 Kino - 10.20 Neposredna ponudba - 11.10 Jutranje misli - 11.20 POP TV 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke -10.00 Power Ranger, nan. - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mladi učitelj, nan. - 11.30 Šolska TV MADŽARSKA 1 6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.35 Risanke - 7.55 Zmaj Siisu - 8.30 Prihod - odhod - 8.55 Televizijski s 2. februar do 8. februar 20 01 2.00 Simpsonovi, risana nanizanka 2.30 Videospotnice POP TV ? .00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 Zgodbe južnih morij, nan. -14.10 Otroški zdravnik, nan. - 15.40 Oprati Show: Spremenite svoj življenjski slog - 16.30 Milady, nad. - 17.20 Moja usoda si ti, nad. -18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Trdno odločena, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nan. - 22.30 JAG, nan. -23.20 Taksi, nan. - 23.50 24 ur KANAL A 9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.45 Komedija zmešnjav - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Zlata krila, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Providence, nan. - 21.00 Družinsko pravo, nan. - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. -22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Mesto greha, nan. -23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega program - Aktualno - 15.20 Iz našega studia: Predstavljamo Galex, d. d. - 15.45 Mladi za napredek pomurske regije - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno -18.20 Reportažna sreda: Besedno potovanje z agencijo Van Gogh - 18.45 S starimi obrtmi v današnje dni: Izdelovanje metel - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20,00 Kanal A V AS - kanal 54 09.30 Gnes, inform. oddaja. 9.45 Vrtalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.15 Aktualno v občini Beltinci, občinska oddaja. 10.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.25 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, inform. oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 18.45 Aktualno v občini Beltinci, občinska oddaja. 19.30 Kako biti zdrav, in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 20.05 Gnes, inform. oddaja. 20.20 AS intervju, inform.-pred. odd.. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva turistica, turistična oddaja. 21.30 ATV predstavlja. 22.00 Kako biti zdrav in zrn., oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, inform. odd. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.15 Raziskovalec, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.05 Za otroke - 16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Oddaja o šolstvu -18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Rdeči cvet, nad. - 21.05 Glasbeni mesečnik - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 O znanosti - 0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 12.10 Otroška serija - 12.35 Tv-forum - 14.10 Mosley, nad. - 15.00 Dok. oddaja - 15.30 Trenutek spoznanja - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Rdeči palček, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Globalna vas - 21.15 Polni krog - 21.30 Divja Amerika, serija - 22.35 Sedem veličastnih, serija - 23.20 Smrt v Brunswicku, avstralski film TV Hrvaška 3 16.45 Start - 17.25 Slalom (ž.), prenos prve vožnje -18.25 Risani film - 18.45 Digitalna enciklopedija vesolja: Galaktike - potovanje skozi vesolje, dolgo 15 milijard, poljudno-znanstvena serija (6/11) -19.30 Glasbeni program - 20.10 TV-izložba - 21.15 Zabavni program - 22.00 Šport danes - 22.10 Dok. film - 23.00 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila -13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Ecranul nostru - 14.00 Zgodovina filma - 14.25 Javnost je izključena, film - 15.50 Tisočletje -16.00 Tečaj nemščine -16.20 Pričanja - 17.00 Ustavite Zemljo! - 17.25 Madžarske alternative - 18.00 Poročila - 18.20 I Ljubezni v Saint Tropezu - 19.15 Dnevnik, šport - 20.05 Oaza, Kepes-show - 22.05 Dnevnik, aktualno, tema - 22.50 Panorama - 23.20 Svitanje, film - 0.40 Tisočletje tv2 10,45 Neposredna ponudba - 11.35 Jutranje misli - 11.45 Madžarska jutri - 12.15 Stefanie -13.05 Mama Lucia, nad. - 14.35 Herkul - 15.15 Na krilih vetra - 16.00 Sonadoras - 16.25 Lepotica Acapulca - 16.55 Ramona - 17.40 Maria Isabel - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče -19.40 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Kabaret - 21.35 Začaranost, grozljivka - 23.25 Dober večer - 23.55 Csfszar.hu - 0.55 Zakleti sovražniki -1.45 Svet interneta Avstrija 1 6.05 Otroški program - 10.45 Kolumbe - 11.45 Konfeti - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Slalom (ž.), prenos prve vožnje - 18.30 Studio, prenos iz St. Antona - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Slalom (ž.), prenos druge vožnje - 21.50 Štirje za Ave Mario, vestern - 23.50 Nash Bridges Avstrija 2 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich ■ 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Moja mati, moja tekmica, TV-film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče: Beg iz Laosa Četrtek, 8. 2. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Risanka 9.10 Male sive celice, kviz 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Nosorog in prijatelji, nemška serija 11.20 Naravni parki Slovenije 11.50 Čari začimb 12.20 Svetovni izzivi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Večerni gost: dr. Boris Kryštufek 14.30 Zoom 16.00 Slovenski utrinki 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani 16.55 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.45 Raziskovalci, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Port. nagrajencev Prešernovega sklada 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Gibljive slike 22.50 Bolezni našega časa: Zakon in spolnost 23.20 Raziskovalci, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, risana nanizanka 8.20 Videospotnice 10.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka 10.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 11.10 Frasier, ameriška nanizanka 12.30 Šport 14.30 Svet poroča 15.00 Moja tuja roka, francoski film 16.30 Caroline v velemestu, nanizanka 17.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka 18.00 Očetov film, francoski film 19.30 Videospotnice 20.05 Tuja razvedrilna oddaja 21.00 Emily z Mesečeve domačije, nad. 21.45 Veter v mreži, slovenski film 23.30, Monstret, švedski film 0.55 • Simpsonovi, risana nanizanka 1.20 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 Zgodbe južnih morij, nan. -14.10 Otroški zdravnik, nan. - 15.40 Oprah Show: Dr. Phil - 16.30 Milady, nad. - 17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Očka, ameriški film - 21.40 Urgenca, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 JAG, nan. - 23.50 Taksi, nan. - 0.20 24 ur KANAL A 9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Zlata krila, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 VVill in Grace, nan,- 18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Evroliga v košarki, Union Olimpija : PAOK Solun, prenos - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Indijanski tekač, ameriški film IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Reportažna sreda: Besedno potovanje z agencijo Van Gogh - 15.45 S starimi obrtmi v današnje dni: Izdelovanje metel - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -18.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.25 Portret: dr. Mitja Slavinec -18.40 Anketa - 18.45 Pogovor o spominski razstavo Ludvika Vrečiča in prekmurski likovni umetnosti 20. stoletja - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, inform. oddaja. 09.45 AS intervju, in-form.-pred. oddaja, ponovitev. 10.10 Turistični utrip Pomurja, turis. odd., pon.. 10.25 Viva turistica, tu-ris. odd., pori.. 10.55 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 11.40 Videostrani. 16.00 ATV predstavlja, 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 18.45 AS intervju, informativno- predstavitvena oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, TV Primorka. 19.40 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Četrtkov klepet, oddaja v živo. 21.00 Naj viža, oddaja v živo Iz produkcije ZLTV. 22.00 Iz produkcije ZLTV, TV Primorka. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani TV HRVAŠKA 1 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila, - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Raziskovalec, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni pro- r' gram - 15.05 Otroški program - T6.00 Postoj in poglej - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kozarček z Rosie, britanski film - 22.05 Pol ure kulture - 22.40 Viza - 23.25 Odmevi dneva - 23.45 Goli otok, dok. oddaja - 0.15 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.30 Globalna vas - 12.15 Otroška oddaja - 12.40 Poslovni klub - 13.15 Južni Brooklyn, nan. - 14.00 Glasbeni mesečnik - 15.00 O znanosti - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila -19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.10 Polni krog -21.30 Željka Ogresta in gosti - 22.35 Dosjeji X, nan. - 23.20 Sijaj, avstralski film TV Hrvaška 3 9.55 Veleslalom, prenos prve vožnje - 11.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 12.55 Veleslalom, prenos druge vožnje - 15.55 Veleslalom, posnetek - 16.55 Slalom (ž.), posnetek -18.05 Kapetanov raj, britanski film - 19.30 Glasbeni program -20.10 Športni program - 22.00 Šport danes - 22.10 Hit depo - 0.10 Glasbeni program (opomba: mogoče prenos košarke ULEB Gibona - ?) TV MADŽARSKA 1 13.25 Skupaj, narodnostna oddaja - 14.00 Mar sem jaz brez domovine? -14.15 Zadnje poletje, film - 15.45 Imate pet minut časa? - 16.00 Majhen, a pameten - 16.30 Portret - 16.55 Imejmo se radi - 17.25 Lepa beseda - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Tropezu - 19.15 Dnevnik, šport -20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Azerac, nad. -21.25 V zagonu - 21.55 Dnevnik, aktualno - 22.50 Kulturna ponudba - 23.20 Boccaccio, nad. tv2 9.45 Gimi-dili - 10.10 Madžarska vina - 10.40 Neposredna ponudba - 11.30 Jutranje misli -11.40 Kolo sreče -12.10 Stefanie -13.00 Mama Lucia, nad. - 14.35 Herkul - 15.30 Na krilih vetra - 16.00 Sonadoras - 16.25 Lepotica Acapulca - 16.55 Ramona - 17.40 Maria Isabel - 18.30 Dejstva - 19.00 Sedaj ali nikoli, kviz - 19.45 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Srečni Luka - 21.25 Očarani od zlata, film - 23.15 Dober večer - 0.00 Okno v Evropo Avstrija 1 11.30 Konfeti - 12,55 Slalom, prenos druge vožnje - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Močna družina -18.05 Studio, prenos iz St. Antona - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Sinan Toprak je nepodkupljiv - 21.55 Nova -22.45 Oranžni taksi - 23.35 Oddaja o kulturi Avstrija 2 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univer-zum: Moči narave, drugi del - 21.05 Vera -22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva 4 O NAS ZA NAS Vsak dan ob 183Oin2O°°: GNES - inform. oddaja Televizijski spored od 2. februar do 8. februar 2001 Verska oddaja - 9.05 Zanzibar -10.25 Zlati dim, sporočila preteklosti - 11.00 Po karpatski dolini -12.00 Poročila - 12.10 Bravo TV - 13.05 Skrajnosti - 13.15 Musiča historica - 13.25 Slovo od Kenesealje, dok. film - 14.50 Delta - 15.20 Naše stoletje - 15.45 1 100 let sredi Evrope - 16.15 Italijani - 16.45 Jani gre na dom, show - 17.15 Kratko potovanje, film - 19.00 Lottoshow -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Satelit -20.35 Kumara, kabaret - 21.00 Schimanski se vrača, nad. - 22.35 Intervju - 22.40 Strast, madž. film tv2 6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Gimi-dili -11.25 Tv-party - 12.25 Divji svet - 13.15 Jezdeci vetra -14.10 Sever in jug - 15.10 Z ena na dva - 15.35 Prijatelji - 16.00 Connan - 16.50 Sinbad - 17.40 Herkul - 18.30 Dejstva - 19.00 Zračna policija, nan. - 20.00 Senca suma, grozljivka - 23.30 Nevarno poslanstvo, nad. - 0.10 Zaščita, film Avstrija 1 7 .10 Otroški program - 9,55 Smuk (ž.), prenos treninga - 11.00 Smuk, prenos - 13.40 Smučarski skoki, prenos iz Willingena - 14.15 Jesse -15.30 03 AustriaTop 40 - 16.20 Sabrina - 16.45 Beverly Hills - 17.25 Srček - 18.15 Studio - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Kdo je gospod Cutty?, filmska komedija - 22.55 Jade, kriminalka - 0.25 Borec s pestmi, akcijski film Avstrija 2 9 .00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Dva pod eno streho - 11.00 Zlato Sama Cooperja, vestern - 13.00 Čas v sliki -13.10 Končna postaja, filmska komedija - 14.35 Kupi si en pisan balon, filmska komedija - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo - 18.25 Konfliktu- 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Belo-modre zgodbe - 21.00 Odštevanje - 22.40 Velikan, film TV SLOVENIJA 1 8.00 Telebajski, otroška oddaja 8.25 Tabaluga, otroška nanizanka 8.50 Pika Nogavička, nanizanka 9.20 Tomažev svet 9.55 Tekmov. slovenskih godb Krško 2000 10.25 Med valovi 10.55 Svet divjih živali, japonska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Razvedrilna oddaja 14.45 Garači, angleška nadaljevanka 15.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.00 Čari začimb 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Podobe iz srednje Evrope 18.15 Naravni parki Slovenije: Kolpa 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Večerni gost: dr. Boris Kryštufek 22.40 Poročila, šport, vreme 23.05 Brez reza 0.05 Priložnost dela tatu, posnetek opere TV SLOVENIJA 2 8.20 Videospotnice 9.20 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.45 Emily z Mesečeve domačije, nad. 10,40 SP v biatlonu 11.45 SP v alpskem smučanju, smuk (ž.) 13.15 SP v biatlonu 14.30 SP v alpskem smučanju, smuk, pos. 14.35 SP v biatlonu, pregled 14.40 SP v rokometu 18.45 SP v smučarskih skokih 19.30 Videospotnice 20.05 Pustolovščine N. Hulota, fran. serija 20.50 Cik cak 21.25 Končnica 2 2.25 Roparji, ameriški film 23.45 Videospotnice POP TV 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke -10.00 Power Ranger, nan. - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mladi učitelj, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Dežela pred časom, risani film -14.30 Prva izdaja, nan. - 15.30 Ulica River, ameriški film - 17.20 Obalna straža, nan. - 18.10 VIP, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Zadnji kitajski cesar, ital.-angl. film - 22.45 Športna scena - 23.30 Ljubezenska serenada, avstralski film - 1.20 24 ur KANAL A 9 .00 Jezus Kristus Superstar, ameriški film -11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop'n'roll - 14.30 Rock v Riu, koncert - 16.30 Mestni divjak, dokumentarna oddaja - 17.10 Divja zemlja, nadaljevanka, 5/6 - 18,00 Melrose Plače, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Ro-swell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Mali velikani, ameriški film - 22.50 Stilski izziv -23.30 Poltergeist 3, ameriški film IDEA TV - KANAL A 10 .00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Predstavitev športnega društva: Rokometni klub Ar-cont Radgona - 10.15 Najšportnik občine Beltinci - 10.30 Iz našega studia: Promet v Murski Soboti - 10.55 Organiziranost turizma v občini Lendava - 11.10 2.-Trstenjakovi dnevi - 11.30 S starimi obrtmi v današnje dni: Lupanje semena - 11.50 Intervju: Bea Logar - 12.05 Anketa -12.10 Šansoni Svetlane Makarovič s koncerta v soboškem gradu - 12.15 Ali ima družina še smisel, posnetek s predavanja dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič -12.25 Tedenski komentar - 12.30 Pregled dogodkov tedna - 13.45 Posnetek 1. izredne seje mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Aktualno v občini Cankova, občinska oddaja, ponovitev. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 12.45 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 13.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 13.45 As intervju, informativno-predstavitvena^ oddaja. 14.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 14.30 Viva turistica, turistična oddaja. 15.00 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.00 Najviža, glasbena oddaja. 17.00 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 18.00 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 . 7.55 Poročila - 8.00 Hudičev otok, film za otroke -9.30 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Raziskovalec, serija - 16.50 Jack in Jill, nad. -17.35 Usodna privlačnost, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Drama - 21.05 Glasbena oddaja - 22.10 Poročila - 22.25 Balada o Bajkalskem jezeru, serija - 23.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.50 Poročila - 8.55 007, tedenski politični magazin - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Otroška serija - 12.55 Oddaja o kulturi - 13.25 Skrivnostni miti, serija - 14.05 Ugrabljen, ameriški film -15.30 Risanka - 15.55 Ethno Ambient Salona 2000 - 16.25 Oddaja o kulturi - 16.55 Opera Box - 17.30 Zabavna oddaja - 18.30 Hit HTV - 19.15 Iz zakladnice muzejev -19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Anglija - 21.10 Poročila - 21,15 Kolo smrti, ameriški film - 22.45 Oddaja o filmu - 23.25 Padli angeli, hongkonški film - 1.00 Umetnine svetovnih muzejev TV Hrvaška 3 11.25 Smuk (ž.), prenos - 12.25 Panorame turističnih središč Hrvaške - 13.30 Vedno te bom ljubil - 17.00 Šport v nedeljo:... Rokomet: Finale SP,... Namizni tenis: Top 12 - 18.55 Mali nogomet: Hrvaška - BIH, prenos iz Dubrovnika - ... Košarka: NBA pregled - 20.25 Nogomet: Italijanska liga, prenos - 22.20 Šport danes - 22.40 Top DJ Mag - 23.40 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 6.30 Gospodar - 7.00 Božja beseda - 7.10 Risanke - 7.50 Nedeljski otok - 9.25 Glavni trg -11.00 Kanon - 11.25 Verovanja na ruševinah antike - 12.00 Poročila - 12.05 Madžarska prihodnost - 12.35 Minute sreče - 13.00 Tv-kli-nika - 13.40 Abel v goščavi, film - 15.30 Vesela novica, verska oddaja - 16.00 Ars Hungarica -16.30 Naše štorklje - 17.00 Silvestrski mozaik -17.30 Modni magazin - 18.00 Carstvo ruskega medveda -19.00 Tednik - 19.45 Dnevnik, vreme - 20.05 Šlagerteve, show - 21.00 Takoj se vrnem - 22.00 Dame izbirajo - 22.25 Najbolj mrzla noč - 23.15 Zlata ptica tVŽ 6.00 Jutranja razmišljanja - 6.30 Priča - 7.00 Otroška matineja - 9.00 Cartoon Network -11.00 Gimi-dili - 12.00 Stroj za čvekanje -12.30. Šport - 12.55 Upor Apačev, vestern - 14.20 Obalna straža - 15.10 MacGyver - 16.00 Senti-nel - 16.50 Ksena - 17.40 Leteča vipera - 18.30 Dnevnik - 19.30 Otroška usta - 20.05 Lov na Rdeči oktober, film - 22.25 Colombo - 23.00 Svet zaporov - 0.25 Madžarska jutri - 1.00 Stalinova nevesta, film Avstrija 1 6.00 Otroški program - 9.55 Smuk, prenos treninga - 11.00 Smuk (ž.), prenos - 13.45 Smučarski skoki, prenos iz Willingena - 15.35 Izgubljen^ svet - 16.20 Filofax, filmska komedija - 18.05 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki -20.15 Lov na miši, filmska komedija - 21.50 Kolumbo - 22.55 Mož v rjavi obleki, kriminalka - 0.25 Teci, Jane, teci, srhljivka Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Poslastice iz samostana -9.30 Stara Varšava - 9.45 To je bil Thomas Ber-nhard - 10.35 Teden kulture - 11.00 Poročila -11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.10 Univerzam: Thar - indijska divja puščava - 14.55 Heidi in Erni -15.20 Operni ples - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19,30 Čas v sliki - 19,54 Pogledi s strani - 20.15 Sanjske obale, romanca - 21.55 Prizadet -23.15 Enostavno klasično TV SLOVENIJA 1 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 Pod piramido 9.15 Zares divje živali, ameriška serija 9.35 Rdeči grafit 10 .00 Odprava Zelenega zmaja, nadaljevanka 10.30 Modro 11 .05 Dosežki 11.30 Na vrtu 11.55 Umetnost življenja po svetu, serija 12.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 (Ne)znani oder 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mikin Makin črkopis 16.50 Telebajski 17.15 Radovedni Taček: Številka 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka 21 .00 Dokumentarec meseca 22 .00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Hamlet, gledališka predstava, 2. del 0.15 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, risana nanizanka 8.20 Videospotnice 10.40 Grof Monte Cristo, francoska nad. 13.25 Cikcak 14.00 Sobotna noč 16.00 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 16.30 Caroline v velemestu, nanizanka 17 .00 Nash Bridges, ameriška nanizanka 18 .00 Tele M, oddaja TV Maribor 18 .30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20 .05 Vesoljska naselja, ameriška oddaja 21 .00 Studio City 22 .00 South Park, risana nanizanka 22.30 Metropolis 23 .00 Brane Rončel izza odra 0.25 Bežno srečanje, angleški film 1.45 Simpsonovi, risana nanizanka 2 .05 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 Športna scena - 14.10 Otroški zdravnik, nan. - 15.45 Oprah Show: Knjižni klub - 16.35 Milady, nad. - 17.25 Moja usoda si ti, nad. - 18.20 Večna ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. - 21.00 Moj bratranec Vinnie, ameriški film - 23.00 JAG, nan. - 23.50 Taksi, nan. - 0.20 24 ur KANAL A 9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.45 Zmenkarije -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Zlata krila, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Porotnica, ameriški film - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.10 Dosjeji X, nan. -0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - TV Pika - 16,00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Kronika - 18.25 Športni ponedeljek - Pregled športnih dogodkov - 18.30 Predstavitev športnega društva: Aerobika s Fit&Fun - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.30 Videostrani. 16.00 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 17.00 Na Televizijski spored od 2, februar do 8, februar 2001 domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Bonanza, ameriška nadaljevanka. 19.30 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20,20 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 Bes, film. 22.20 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Raziskovalec, serija - 14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalni program -15.05 Otroški program - 16.00 Hrvaške manjšine v Evropi -16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija -17.30 Hugo - 17.55 Dokumentarna oddaja -18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zgodovina religij, serija - 21.05 Hiša duhov, drama - 21.55 Misli 21. stoletja - 22.55 Odmevi dneva - 23.15 Evromagazin - 23,50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.05 Poročila - 10.10 Oprah Show -10.55 Pravica za vse, nad. - 11.40 Latinica - 13.20 Otroška serija - 13.50 Kuharski dvoboj - 14.30 Družina Soprano, nad. - 15.20 Oddaja o filmu - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila -19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.05 Kviz - 20.25 Zahodno krilo, serija - 21.10 Polni krog - 21.30 Slačilnica - 22.30 Novinar, hrvaški film - 0.20 Spotswood, avstralski film TV Hrvaška 3 1 1.55 Kombinacijski smuk, prenos - ... Panorame turističnih središč Hrvaške - 16.00 Melrose Plače (65/68) - 16.45 Kombinacijski smuk, posnetek - 17.25 Kombinacijski slalom, prenos prve vožnje - 18.30 Amerika - življenje narave - 19.00 Planet Internet - 19.30 Glasbeni program - 20,10 Petica - 21.20 Kombinacijski slalom, posnetek druge vožnje - 22.00 Šport danes - 22.10 Brooklyn jug (19/22) - 22.55 Transfer -23.40 Mesečina - 0.20 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.35 Za vsak dan nekaj -12.00 Dnevnik - 13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina, slovaški magazin - 14.00 Naša družinica, nan. - 14.55 Tri motette -15.10 Ribištvo na Kopačevem - 15.50 Tisočletje - 15.58 Poročila -16.00 Madžarska hiša - 16.25 Gradnja cerkva -16.45 Ostani z nami - 17.00 Spoznavajmo Evropo - 17.25 Na poti, evropski magazin - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Tropezu -19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Milenijske pravljice - 20.30 112, kriminalistični magazin - 22.00 Dnevnik, aktualno -22.50 Govorilna ura - 23.20 Podrobnost, madž. film - 0.40 Na prehodu tisočletja tv2 5.50 Dobro jutro - 8.35 Bogati in lepi - 9.00 Polni življenja - 9.30 Jenny - 10.00 Tv-party -10.55 Neposredna ponudba - 11.45 Jutranje misli - 11.55 Stefanie - 12.45 Marco Polo -14.35 Herkul - 15.15 Na krilih vetra - 16.00 So-nadoras - 16.25 Lepotica Acapulca - 16.55 Ra-mona - 17.40 Maria Isabel - 18.30 Dejstva -19.00 Sedaj ali nikoli, kviz - 19.40 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 JAG, nad. - 21.25 Air America - 22.15 Friderikusz: Moj film se nadaljuje - 23.10 Dober večer - 23.55 Nevarno poslanstvo - 0.50 Dragulj morja Avstrija 1 7 .05 Risanke - 9.25 Lov na miši, filmska komedija - 11.00 Kombinacijski smuk, prenos - 13.25 Risanke -14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Kombinacijski slalom, prenos prve vožnje - 18.30 Studio, prenos iz St. Antona - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Kombinacijski slalom, prenos druge vožnje - 22.00 Kobra, akcijski film - 23,20 Nikita Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Dallas - 12.00 Čas v sliki - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema -22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ujetnika, film Torek, 6. 2, TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Mostovi 9 .00 Risanka 9.20 Radovedni Taček: Številka 9.40 Primožev dnevnik: Danes sem kapitan 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Naokoli po Nemčiji 12 .05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.50 Dokumentarec meseca 14.40 Hamlet, gledališka predstava, 2. del 16.00 Duhovni utrip 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Glasbena šala (šola) 17.00 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad. 17.40 Zibelke svetovnih kultur, nem.serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Peta hiša na levi, humoristična nan. 20.35 Sprehod z dinozavri, angleška serija 21.10 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Dan velike ribe, poljska drama 0.05 Zibelke svetovnih kultur, nem. serija TV SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, risana nanizanka 8.25 Videospotnice 10.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka 10.40 Vesoljska naselja, ameriška oddaja 11.35 Pustolovščine N. Hulota, serija 13.25 Ellen Foster, ameriški film 14.55 Studio City 15.55 Metropolis 16.30 Caroline v velemestu, nanizanka 17.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka 18.00 Fotografija čudeža, angleški film 19.40 Videospotnice 20.05 Vurberk 2000 21.00 Leta 01, francoski film (č.-b.) 22.20 Evropski dokumentarni film 22.45 Svet poroča 23.15 Simpsonovi, risana nanizanka 23.45 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. -13.15 Zgodbe južnih morij, nan. -14.10 Otroški zdravnik, nan. - 15.40 Oprah Show: Oprahine najljubše stvari - 16.30 Milady, nad. -17’20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Za upanje, ameriški film - 21.40 Bolnišnica upanja, nan. - 22.30 JAG, nan. - 23.20 Taksi, nan. - 23.50 24 ur KANAL A 9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop'n’roll - 13.45 Stilski izziv -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Zlata krila, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Noro zaljubljena, nan. -18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Simpatije, nan. -20.00 Montana, ameriški film - 21.45 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.15 Seinfeld, nan. - 22.45 Udarci pravice, nan. - 23.40. Pop’n'roll IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Kronika - 15.25 Športni ponedeljek -15.30 Predstavitev športnega društva: Aerobika s Fit&Fun - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Iz našega studia: Predstavljamo Galex, d. d. - 18.45 Mladi za napredek pomurske regije, ZOTK - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 9.45 Šport plus, športna oddaja. 10.15 Maturantski ples, Gimnazija 4. a in 4. c Murska Sobota, posnetek Studio Signal. 12.00 Videostrani. 17.30 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Bonanza, ameriška nadaljevanka. 19.30 Glasbeni spoti. 20,05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Aktualno v občini Beltinci, občinska oddaja. 20.50 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.20 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 Šport plus, portna oddaja, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. -13.20 Raziskovalec, serija - 14.15 Poročila -14.20 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program -16.00 Po sledeh dediščine: Susak - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Vsa Oliverjeva morja, dok. oddaja - 20.45 Tv-forum - 22.20 Trenutek spoznanja - 22.55 Odmevi dneva - 23.15 Šimfonijski orkester HRT - 23.55 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.50 Poročila - 9.55 Prizma - 10.50 Misli 21. stoletja - 11.45 Evromagazin - 12.20 Otroška serija -12.45 Zgodovina religij, serija - 13.40 Kuharski dvoboj - 14.15 Zahodno krilo, serija - 15.00 Slači; Inica - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Mosley, nad. - 21.15 Polni krog - 21.30 Seinfeld, nan. - 22.00 Newyorška policija, nan. - 22.45 Lastni izbor, avstralski film TV Hrvaška 3 16.20 Petica - 17.30 Lažnivec Billy, britanski film - 19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Start, športni program - 20.50 Dan, ki je spremenil moje življenje, dok. serija (4/4) - 22.40 Šport danes - 22.50 Monoplus -23.30 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 12.00 Dndvnik - 13.00 Srbski ekran - 13.25 Un-ser Bildschirm - 14.00 Viže Gyori Jozsefa - 14.20 Obvezno čtivo - 14.35 Horvatovi, drama -15.50 Tisočletje -15.58 Poročila - 16.00 Po sledeh sonca - 16.30 Zelena pika - 17.00 Internet - 17.25 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Tropezu -19.15 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Malo mesto - 21.05 Bilo je nekoč - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.50 Kulturni magazin -23.20 Veliko prahu v majhni ročici, dok. film -23.20 Od tod do tja - 23.35 Sever, sever, film tv2 5.50 Dobro jutro - 8.35 Bogati in lepi - 9.00 Polni življenja - 9.45 Gimi-dili - 10.10 Hura, po tujemo! - 10.40 Neposredna ponudba - 11. Jutranje misli - 11.35 Madžarska galerija 11.40 Okno v Evropo - 12.10 Stefanie - 13. Mama Lucia, nad. -14.35 Herkul - 15.15 Na I lih vetra - 16.00 Sonadoras - 16.25 Lepoti Acapulca - 16.55 Ramona - 17.40 Maria Isal - 18.30 Dejstva - 19.00 Sedaj ali nikoli!, kvi: 19.40 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20. Walker, teksaški ranger - 21.25 Harlems noči, film - 23.25 Dober večer - 0.10 Igralka relevantnost, film - 2.00 Svet interneta Avstrija 1 6.40 Otroški program - 10,05 Zlata mrzlica Aljaski, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 14.55 beška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urg ca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družin 18.05 Studio, prenos iz St Antona - 19.30 Čas v t - 20.15 Zaljubljena - in nihče ne sme zvedeti,' film - 21.50 Ko te ljubosumnost napravi slepe srhljivka - 23.30 Nora ljubezen, film Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol dobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata del ta - 10.15 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 E’ Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v slik 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Stefan Frt - 14.50 Falcon Crest - 16.00 Šov Barbare Kt ch - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19,00 Dež danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzur 21,05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 prizorišču - 23.05 Križem kražem Sreda, 7. 2 TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Risanke 9.20 Ebba in Didrik, švedska nadaljevank 9.50 Glasbena šala (šola) 10.05 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad. 10.35 Lingo, tv-igrica 10.55 Zibelke svetovnih kultur, nem. serije 11.55 Peta hiša na levi, humoristična nani. 12.25 Sprehod z dinozavri, angleška serija 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 Obzorja duha 13.45 Don Kihot iz La Manche, risani film 15.15 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Nosorog in druščina, nemška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Prešernova proslava, prenos iz CD 21.10 Portreti Prešernovih nagrajencev 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Svetovni izzivi 23.25 Umetnost violinske igre, fran. serija 0.20 Ciklus Davida Ojstraha TV SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, risana nanizanka 8.20 Videospotnice 10.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka 10.45 Leta 01, francoski film (č.-b.) 14.15 Evropski dokumentarni film 14.40 Štafeta mladosti 15.35 Glasba in človeški um, angleška se 16.30 Caroline v velemestu, nanizanka 17.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka 18,00 Bel kot sneg, rdeč kot kri, nemški I 19.30 Videospotnice 20.05 Šport 23.00 Vse, razen umora, nemška nanizan I 0.30 Čikaški taksi, ameriški film VEfflIK 1. februar 2001 27 AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK MESTO V GEORGIJI, ZDA ZEVSOV OČE KRAJ PRI ZIDANEM MOSTU SREBRO MAGMATSKA KAMNINA NAJVIŠJI VRH V PIRENEJIH NAMIZNOTENIŠKI KLUB JAPONSKI BOG Z LISIČJO GLAVO STAVBA, NAMENJENA ZA BOGOSLUŽJE ALJOŠA ŽORGA rirtinhiul^M v JS ENMD JN SPOŠTUJMO IZKUŠNJE STAREJŠIH/ J T % M ii,d SKLADOV- NICA AROGANTEN ČLOVEK KITAJSKA POSODA ZA KUHANJE PLETENA KOŠARA NEKDANJI RUSKI ŠAHIST (VASILIJ) . 1 1 /' ,, K. FINSKA POKRAJINA NEKD.IMEZA VIETNAMCA RDEČI KRIŽ SLOVENIJE a .»< ... •: T PISATELJ FLEMING DIVJA MAČKA Sgžfe** -Sas u : -/Z' ■ ■ ► TOVARNA V CELJU t SEVERNOATLANTSKA VOJAŠKA ZVEZA GRŠKA REKA (EVROTAS) VOLKU PODOBNA ZVER SNOV, MATERIJA ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (NICOLA) LEPOTNA RASTLINA S PERNATIMI USTI S ■ i LASTNOST ZAPEČENEGA VESTNIK NAUK O PLESU LUKA V VVALESU ▼ ZNAČAJ (GRŠKO) DEJAVNOST IZVIDNIKOV PUSTOLOV- STVO PETER AMERŠEK RADIJSKI TEHNIK (SREČO) RIMSKO IME CRESA PLAVALKA (METKA) KRAJ V TEKSASU LUKA V ALŽIRIJI KROŽNIK OVALNE OBLIKE HEKTAR GRŠKA ČRKA KORISTO- LJUBEN POLITIK NEKDANJA UTEŽNA MERA GL.MESTO DRŽAVE NEW YORK BELINA SLOVENSKI FILMSKI REŽISER (RAJKO) VRV Z ZANKO BABILONSKI ASTRONOM KRAJ PRI SEVNICI T MORJE OB BREZVETRJU LUKA V ŠPANIJI TV REŽISER (BENO) ITALIJANSKA NAFTNA DRUŽBA POMURSKI POLITIK (IVAN) RAZSVET- LJAVA HEKTOLITER OLEG VIDOV NORV.GLASB. SKUPINA GERMANSKO PLEME IGRALKA GARDNER NEKDANJI ESTONSKI PEVEC (GEORGU) NEKDANJI SMUČAR (ALBERTO) HRVAŠKI NOGOMETAŠ BOKŠIČ BIVALIŠČE UMRLIH ANGLEŠKO SVETLO PIVO STANJE NEMOČI KALO OPERA ALBANA BERGA u FR.TENISAČ (YANICK) PLAČILO MOČ MADŽARSKO MESTO OB DONAVI NEKDANJI FIN.ATLET NURMI KLADA ZA SEKANJE ZREZEK IZ STEGNA POT ŽENSKA PRI MOLITVI V KRŠČANSKI UMETNOSTI ELEKTRIČNA KOLIČINA PISATELJICA MORANTE POGLAVAR ARABSKEGA PLEMENA ATOL V TUAMOTU VIŠJA VZPETINA MESTO NA IRSKEM FRANCOSKI MODNI KREATOR (HUBERT J.) Y VRSTA LEČJA ŠENOA AUGUST DOGOVORJEN ZNAK BILKA IVO ZORMAN DESNI PRITOK MOZELE SLOVENSKI MATEMATIK (MILAN) ZNAMENITI FIZIK (NIKOLA) TEMEN TROPSKI LES EVGEN BERGANT BIZMUT LUTECIJ KRANJ MESTO NA ZAHODU ROMUNIJE OTOK PRI LOŠINJU NEZMOŽNOST GIBANJA ZARADI BOL. MIŠIČJA 1 GERMANSKI VOJSKO- VODJA IZ 11.STOLETJA DAMSKA SOBA ZA ZAUPNE OBISKE LJUDO- ŽERKA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 18. 1. 2000. VANESSA VIDAL, LJERKA BIZILJ, ADO DARIAN, Žl, DID, FID, IRIG, JANIČA, JEČAR, KARAMAN, ALEC, DŠ, MARONI, ADENIN, ODPOVED, IRIS, CONNER, KLJU-STENDIL, CENTRALA, RUSSELL, LOARA, KANEM, GOL, DAI, LOPA, JEN, AL, LAVA, EPIGRAM, OPNA, MINORITETA, LAJDRA, AN, IVIC, DEMON, DAFNE, EGIDA, REM, JAMA, KVIZ, NASTANEK, ATILA, STVARNIK, NANO, NA, DEKANI, RILA, JAK, NAKLON, ARARAT, ARON, AST, DRAHMA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: n 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Karel Glažar, Štefana Kuzmiča 7, 9000 M. Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Irena Ružič, Mlinska 8, Bakovci, 9000 M. Sobota 3. -7. PRAKTIČNE NAGRADE: Helena Antolin, Gaberje 158, 9220 Lendava Geza Pavel, Beznovci 28, 9265 Bodonci Anka Kocbek, Videm 33, 9244 Sveti Jurij ob Šč. Lea Hul, Krnci 14, 9221 Martjanci Kristjan Robin, Ivanjkovci 5, 2259 Ivanjkovci = 'g iZ o a “ E ", j £ E « 03 03 03 ■n £ k. ES ra Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 9. februara 2001. Ime in priimek:____________________________________________________________ Naslov: ___________________________________________________________________ RADIO MURSKI VAL UKV 94,« MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ> PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi; 11.00 Poročila -1120 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12^05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje-18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val-21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor I - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Šperplošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvesti-la -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila - 19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP TOBEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila-11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba Laja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza- 21.00 Poročila - 24.00 SNOP Občni zbor bakovskih upokojencev Zelo razvejena dejavnost obotnega občnega zbora Društva upokojencev Bakovci se je udeležilo kar 81 članov. Med gosti sta bila tudi predsednik koordinacijskega odbora Društva upokojencev za Pomurje Mirko Lebarič in direktor območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Murski Soboti Martin Glavač, navzoče pa je pozdravil tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Bakovci Štefan Vereš. Najprej so pregledali opravljeno delo v minulem letu in ugotovili, da se lahko pohvalijo z zelo razvejeno dejavnostjo. To velja v prvi vrsti za športnorekreativno skupino, saj so se moški balinarji udeležili državnega prvenstva v Postojni, ribiči so osvojili regijski pokal in so prav tako sodelovali na državnem tekmovanju, v zimskem obdobju pa so zelo dejavni rekreativci, ki imajo na voljo telovadnico. Izkazali so se tudi na kulturnem in socialnem področju. Pri tem nikoli ne pozabijo na svoje starejše člane in obolele, ki jih redno obiskujejo, trenutno pa sta dva v rakičanskem domu. V minulem letu so namenili precej pozornosti tudi razvedrilni dejavnosti. Tako so organizirali jesensko srečanje, na katerem se je zbralo okrog 140 upokojencev, več izletov in štiri družabna srečanja s kulturnim in zabavnim programom. Spomnili so se tudi dveh jubilejev zlatoporočencev. Na občnem zboru bakovskega društva upokojencev, ki slavi že 16-letnico uspešnega delovanja, so sprejeli tudi program dela za leto 2001. Nadaljevali bodo z že utečenimi akcijami, februarja pa bodo vpisovali nove člane in pripravili tradicionalno pustovanje. Milan Jerše ■ 28 IZ NAŠIH KRAJEV/OGLASI 1. februar 2001 ■■ Budjeva iz Ključarovec sta nastopila kot amaterska igralca v mnogih vaških igrah. - Foto: arhiv Zanimivi ljudje iz naših krajev Dekletova fotografija - fantova svetinja Kramljanje z Miciko in Markom Budjo iz Ključarovec eta 1948 je bil Marko Budja na služenju vojaščine v Sarajevu in tam je spoznal Pavla Štuheca iz Osluševec, ki je prav tako nosil vojaško uniformo. Beseda je dala besedo in Marko je zvedel, da ima Pavel sestro Miciko. Pokazal mu je tudi njeno fotografijo. Dekle mu je bilo takoj všeč in rekel mu je: »Pavel, daj mi to sliko; zdi se mi, da si bova v sorodu!« Od takrat je minilo dobrih 52 let in medtem se je marsikaj zgodilo. Predvsem pa se je uresničila Markova napoved: Micika mu je res postala žena! »Od vojakov sem se vrnil jeseni 1949- leta in že kmalu sem obiskal prijatelja v Osluševcih. Tja sem šel predvsem zaradi Mi-cike. Kar hitro sva se našla, vzljubila in januarja 1951. leta sva se poročila. Prišla je živet k nam na Staro Cesto. Ona je delala na naši kmetiji, jaz pa sem hodil v službo. Rodilo se nama je pet otrok; na žalost pa sta sva umrla, tako da živijo trije: Jože - Pepi, Miran in Marko. Vsi so si ustvarili družine: prvi na Stari Cesti, druga dva pa v Ključarovcih.« Tako je povedal 73-letni Marko Budja in izvlekel iz denarnice fotografijo ter ponosno rekel: »To je tista fotografija!« Pogledal sem jo, nato pa premeril Miciko, ki je bila ob štedilniku, in dejal sem, da sta obe lepi, to pa ni bila le vljudnostna fraza, ampak resnična primerjava. To je Marku zelo godilo in tudi Micika ni nič ugovarjala. Ko sem jo še pohvalil za odlične domače jabolčne zavitke, sem moral pojesti še enega. Marko in Micika sta slavila v nedeljo, 28. januarja 2001, zlato-poročni jubilej. Slovesnost je bila v križevski župnijski cerkvi, pel pa je moški pevski zbor, v katerem poje tudi Marko. Obletnica je bila tudi priložnost, ko se nista spomnila le svojega prvega srečanja in poznejšega skupnega življenja, ki je lahko tudi zdaj - po toliko letih - marsikateremu paril za zgled, ampak je bil tudi čas za »sprehod« v druge dogodke. O njih mi je pripovedoval predvsem Marko. »Izhajam iz želarske družine, v kateri je bilo sedem otrok. V letih 1941-1943 sem se izučil pri mojstru Prelogu za zidarja. V vsej učni dobi sem se praktično izobraževal in seveda delal pri obnovi kloštra v Veržeju. Vse smo delali peš, saj takrat mešalcev za beton in malto še nismo imeli. Potem ko sem naredil pomočniški izpit, sem moral za tri mesece v Arbei-tdienst v Avstijo, nato pa 1944. leta na fronto v Zgornjo Šlezijo. 27. aprila 1945. leta pa sem bil ranjen v nogo in operiran v Pragi na Poljskem. Od tam se pobegnil in prišel na Dunaj, nato pa skupaj s fanti, ki so prav tako odhajali iz vojske, krenil proti domu. V Lipnici v Avstriji so me prijeli partizani, od tam pa so me poslali v Maribor, kjer so se vrstila zaslišanja. Šele desetega oktobra 1945. letašem dobil odpustnico in se vrnil na Staro Cesto. Leta 1948 sem moral v jugoslovansko armado v Sarajevo oziroma Vogo- šče. Tam sem delal vse sorte. Ni minil dan, ko po končanem urjenju oziroma delu ne bi delal nadur. Tedaj sem predvsem zidal in to so mi posebej plačali. Tam sem spoznal Pavla Štuheca iz Očesla-vec in zvedel, da ima sestro Miciko ...,«je povedal v nadaljevanju sogovornik Marko. Z Miciko sta živela na Stari Cesti. Tam sta tudi začela graditi novo hišo, vendar mati nad tem ni bila navdušena, zato sta se umaknila. Postopoma sta si postavila lepo hišo v Ključarovcih. Marko, ki se je vrnil iz JLA z odlično karakteristiko, je bil v letih 1949-1951 mladinski funkcionar na komiteju ZSM. Bil je to tudi čas obvezne oddaje pridelkov in prireje. Da ne bi bil zraven pri tem jemanju hrane, se je raje zaposlil v gradbeništvu, kjer je delal do 1955. leta, nato pa je dobil shižno inkasanta na Elektru Gornja Radgona in opravljal to delo do 1969. leta, ko se je rešil terena in odtlej delal v pisarni. Upokojil se je leta 1987. Žena Micka je skrbela za otroke in gospodinjila, ko pa so zrasli, se je zaposlila v križevski Valilnici, kjer je delala 18 let. Tudi ona je upokojenka. Zgodbe o Marku in njegovi Miciki pa še ni konec. Marko je aktivist Rdečega križa, oba sta krvodajalca, 011 poje v pevskem zboru, povrh pa v oktetu Vaški fantje ... Že tedaj, ko sta še živela na Stari Cesti, sta se oba vključila v dramsko sekcijo kulturnega društva in skupaj nastopala v nizu iger. Kar nekaj sta mi jih naštela: Črni križ pri Hrastovcu, Rože ob poti, Veriga, Divji lovec, Vrnil se je, Pot do zločina itd. To pa so sicer dramska dela, ki so jih uprizarjali tudi v mnogih drugih krajih in številni se še spominjamo njihove vsebine, uprizoritve, scen ... V takratnih krožkih so se tudi spoznali mnogi pari. Budjeva iz Ključarovec pa ne, saj sta bila tedaj že par. Za to je »kriva« dekletova fotografija - fantova svetinja. Štefan Sobočan ■ POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 motorna vozila MOPED, letnik 1958, Tomos PUCU, lepo ohranjen, vozen, prodam. Tel.: 570 10 35.m6490 JUGO KORAL 60, letnik 1989, registriran do junija 2001, prodam. Tel.: 031 570 856. m6493 KIO PRIDE GLX, letnik 1998, prodam. Tel.: 02 531 1685,031 544 356. m6501 RENAULT 19,1,4 RT, letnik 1995, bele barve, s servisno knjigo, registriran, prev. 91.000 km, dodatno opremljen, prodam. Tel.: 543 10 14. m6510 HYUNDAY ACCENT 1.3 LSI, letnik 1995, zelo lepo ohranjen, registiran do avgusta, in osebni avto AX CITROEN, letnik 1988, tudi lepo ohranjen, registriran do avgusta, naprodaj. Tel.: 031 867 427, 546 20 13. m6520 živali NESNICE, mlade hiscx, rjave in gra-haste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih pri: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m6477 KRAVO, kontrola A, brejo 4 mesece, staro 9 let, ter suhe hrastove deske in plohe, 5 cm, prodajo. Tel.: 553 10 46. m6484 VEČ KRAV IN TELICE po izbiri prodam. Tel.: 041 592 069. m6485 MLADIČE - čistokrvne nemške ov čarje prodam. Tel.: 548 18 17. m6486 NESNICE, MLADE JARČICE, RJAVE, CEPLJENE, HISEX, stare 13 tednov, 500 SIT/KOS, prodam. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m6488 KRAVE po izbiri prodam. Tel.: 571 16 09, Odranci, Ravenska 29. m6492 ODRASLEGA SAMCA DOMAČIH ZAJCEV pasme orjak za pleme kupijo. Tel.: 526 16 18. m6495 kmetijska mehanizacija PREDSETVENIK, 2,9 m delovne širine, z ravnalno desko spredaj, z možnostjo nastavitve višine na kolesih ter dvema mrvilnikoma in plug, Regent, obračalni, 14-colni, v zelo dobrem stanju prodam. Tel.: 567 15 00. m6491 VILE ZA OKROGLE BALE in desko za sneg prodam. GSM: 041 596 234. m6494 kmetijski pridelki VINO - LAŠKI RIZLING, 1400 1, in BELI PINOT, 900 1, ugodno prodam. Dobrovnik 294a, tel.: 579 15 50. m6496 SEMENSKI KROMPIR, Belisante, rdeči, Romana, in jedilni, pakiran v vrečah, prodam. Lipa 44, tel.: 542 11 71.m6499 posesti STANOVANJE V BAKOVCIH, 35 m2, opremljeno, oddamo v najem. Tel.: 02 523 13 09 ali 041 334 581. MANJŠO GARSONJERO V MURSKI SOBOTI oddajo v najem. Tel.: 031 590 989. m6454 NADOMESTNI GRADBENI PARCELI ali v celoti 15 arov gradbenih površin, 15 km iz Ptuja ali Lenarta prodam. Možen dokup 3,5 ha obdelovalne površine, ležeče ob glavni asfaltni cesti. Po 13. uri tel.: 02 720 73 10,m6460 ENOSOBNO KOMPLETNO STANOVANJE, 38 m2, takoj vseljivo, v G. Radgoni prodam. Tel.: 02 561 14 61 ali 041 854 708. m6462 GR/VDBENO PARCELO, 20 arov, v naselju ob asfaltni cestni v Selu, električni priklop, prodam. Tel.: 548 10 48 zvečer. m6469 GRADBENO PARCELO V OKOLICI BELTINEC, 7,5 ara, prodam. Tel.: 542 14 04. m6487 6 HA POSESTVA (hiša, hlevi, obdelovalna zemlja) v bližini Maribora prodajo. Telefon 02 473 04 89. m6471 GOSTILNO, kompletno opremljeno, ugodno prodam. Tel.: 02 538 14 83. m6497 VINOGRAD s 450 trsi v Strehovskih goricah ugodno prodam. Tel.: 522 17 50, od 18. do 20. ure. m6509 DVOSOBNO STANOVANJE DAM V NAJEM OSEBI, ki bi mi bila pripravljena pomagati v gospodinjstvu. Tel.: 525 10 41.m6512 SOBO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 524 12 37. m6519 razno VELIKA IZBIRA PUSTNIH OBLAČIL (TELEBAJSI, POKEMONI, LASULJE, DODATKI IDR.), UGODNE CENE! Trgovina Rugelj - Babic, Čer-nelavci, tel.: 532 19 20, in TRGOVINA ELEGANT SHOP, JM. Sobota, Slomškova 29, tel.. 528 12 90. m6517 MAŠKARADNE KOSTUME ZA OTROKE in nekaj modelov za odrasle prodam. Pošljem po želji. Cena od 1500 SIT dalje. Telefon 01 423 17 61 in mobitel 050 626 226, vsak dan od 9. do 18. ure. m6522 delo IŠČEMO ŽENSKO, ki je pripravljena 'Skrbeti za starejšega moškega tudi ponoči. Tel.: 532 13 77 po 18. uri. m6455 SIMPATIČNO IN RESNO DEKLE, staro nad 20 let, za strežbo v dnevnem baru v Litiji takoj zaposlimo. Stanovanje brezplačno. Tel.: 041 710 660. m6.458 IŠČEMO ZASTOPNIKE - SAMOSTOJNE PODJETNIKE za prodajo in zastopanje naših vin na območju Is KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, S BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. £■ PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČ1CA17, TEL.: (02) 53 4» 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA Razdajala si se nam, da bi mi lepše živeli. Z boleznijo si dolgo se borila, a nazadnje si se ji uklonila. Zdaj si odpočij izmučeno srce in svoje pridne, delovne roke. ZAHVALA Po dolgoletni bolezni nas je v 46. letu zapustila naša ljuba žena, mama, hčerka, sestra, sestrična, teta, snaha in botra Slavica Šebjanič 14.6.1955-25.1.2001 iz Peskovec 26 Kar naenkrat se je izgubil tvoj korak, onemel je tvoj glas in tebe ni več med nami. Z ničemer ne moremo napolniti praznine, bolečine, ki je nastala za teboj. Ostali so nam le spomini in ranjeno srce. Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam pisno in ustno izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebna hvala splošni bolnišnici Murska Sobota - interni oddelek, dr. med. Marjanu Kiršnerju, dr. med. Jožetu Magdiču, SPTŠ M. Sobota in Osnovni šoli Šalovci. Žalujoči: mož Ludvik, sin Robert, hčerki Daniela in Claudia, tast in tašča, oče Štefan, sestra Gizela z družino, bratje Štefan, Franc, Ludvik in Drago z družinami, brat fože, nečakinja Jožica z družino, nečakinja Sonja s Tomažem, nečakinje Marianne, Sergeja, Katja, Mateja, Anita in Petra ter nečaka Daniel in Štefan Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. V SPOMIN 31. januarja je minilo pet let od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in orna Ana Steiner roj. v M. Soboti iz Panovec 38 Vsem, ki se je še spominjate - prisrčna hvala! Prekmurja, Prlekije in dela Slovenskih goric. Ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: ŠKOFIJSKO GOSPODAR-STVO RAST, d. o. o., Slomškov trg 19, 2000 Maribor. m6461 SE ŽELITE UKVARJATI S PRODAJO V PRIJETNEM KOLEKTIVU IN PRI TEM ŠE ZASLUŽITI? Tel.: 01 500 41 62, BIO NOVA SKK, Stegne 25, Ljubljana. m6480 srečanja 48-LETNA VDOVA z manjšo kmetijo išče moškega srednjih let za pomoč in skupno življenje. Tel.: 562 15 57. m6468 SAMSKI, LOČENI, OVDOVELI! Včlanite se v ženitno posredovalnico. Tel.: 031 520 135, Beli grad, Angelca Sonja, Črenšovci. m6513 storitve POKLIČITE NAJBOLJŠO VEDEŽE-VALKO ZORO. Tel.: 528 14 43 ali 031 888 675. m6507 »ZDRAVILNI DOTIK«, Gederovska 14 v Černelavcih pri M. Soboti, orga-n izira srečanja za nevezane. Za vse, ki imate velike zdravstvene težave, hitro izboljšanje le-teh po uspešnih metodah »Zdravilnega dotika«. GSM: 041 898 330. m6511 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM ZA SREDNJE IN OSNOVNE ŠOLE, PRIPRAVLJAM NA MATURO IN ZAKLJUČNE IZPITE, PONUJAM KONVERZACIJO TER PREVAJAM, prof. Tanja Huber, s. p., Kardoševa 4, M. Sobota, tel.: 541 14 56 ali 527 11 83 ali 528 15 77. m6515 ZAPOSLIMO NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi. Če je potrebno, je zagotovljeno tudi stanovanje. Tel.:.041 929 076, Marjan Kodela, s. p., M. Sobota. m6516 s« 1. februar 2001 Ne jokajte na mojem grobu, privoščite mi večni mir. Izčrpala svoje sem moči, zaprla trudne sem oči. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. V SPOMIN na 4. februar, ko minevajo štiri leta žalosti, odkar nas je zapustila naša draga in nepozabna 29. januarja je minilo eno leto od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi Vse odhaja kakor hitra reka, le spomini spremljajo človeka... V SPOMIN Rozalija Gabor iz Črenšovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in sv. maše. Lepa hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi in ge. Treziki za besede slovesa. Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu in Pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči otroci z družinami Nataša, nenehni odmev glasu Tvojega v naših srcih zveni.... ZAHVALA V sončnem jesenskem popoldnevu je tragično končala svojo življenjsko pot ljuba hčerka, sestra Nataša Vogrinc iz Ulice Staneta Rozmana lb v Murski Soboti Mnogim dobra sošolka, kolegica, prijateljica. Dočakala je svoj 32. rojstni dan in potem je postala utrujena za nadaljnjo pot Vsi, ki ste bili z nami v času njene mladosti, v veselju in težavah z njo, ob njej... in v času zadnjega slovesa, jo ohranite v svojem srcu takšno, kot ste jo poznali. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter zadnjo pot polepšali s cvetjem, svečami in darovali za sv. maše ter za vrtec Laura. Naša velika zahvala vsem sorodnikom, sosedom, stanovskim prijateljem in dragim Natašinim sošolcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili do njenega poslednjega doma. Posebna hvala g. župniku za ganljiv pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Eriki za čuteč poslovilni govor ob odprtem grobu ter pogrebništvoma Komunala in Banfi. V žalosti njeni neutolažljivi starši in sestra z družino Marija Trplan iz Markovec 89 Z žalostjo v srcu - tvoji najdražji! Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. V SPOMIN 4. februarja minevata dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Jožef Vegi iz Filovec Hvala vsem, ki. se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, zakaj, kar je bilo prej, je minilo. (Prim. Raz 21,4) ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in sestra Terezija Kranjec roj. Ficko iz Gradišča 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, nam pa izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter v dobre namene. Hvala duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede. Vsi njeni Štefan Sukič od Grada 39 Zahvaljujemo se vsem, ki se ga v srcu spominjajo, mu prižgejo sveče in postojijo ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Skromno, tiho si živela, za nas si delala, trpela. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti. ZAHVALA V 95. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Irena Kandal iz Vučje Gomile Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, posebno družini Gomboc in Lainšček, ki so nam stali ob strani in nam pomagali. Hvala za izrečeno sožalje, za darovane vence in sveče ter mrliško vežico. Hvala medicinskemu osebju iz Martjanec, dr. Škaliču in dr. Muhru ter sestri Danici za nego na domu. Zahvala velja tudi seniorju g. Erniši ter pevcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pa pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 87. letu nas je nenadoma in brez slovesa zapustila draga, dobra in skrbna mama, maca in prababica Veselil si se življenja, svoje družine in doma, dobrih prijateljev in znancev iz tujine. Spominjamo se tvoje dobre volje in tvojega nasmejanega obraza in še vedno se ne moremo sprijazniti, da te ni več med nami. ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je na novoletno jutro v 57. letu zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat ♦ * Ernest Bokan iz Doliča 102 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna hvala sodelavcem firme Frea Amon iz Hettzmanzdorfa in kolektivu Horvat - Lovenjak iz Polane, ki so nam ustno in pisno izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnje počivališče. Ohranili ga bomo v lepem spominu! Žalujoči; žena Marija, sin Ernest, hčerka Nada z Vilijem, brata Štefan in Jože, sestra Marija z družinami in drugo sorodstvo DRAGI DEDEK! Otroštvo in mladost preživeli sva s tabo, delili smo si vse dobro in slabo, toda čas odhitel svojo je pot in naju iztrgal iz objema tvojih rok. Marjetka in Anita Le kdo pozabit bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN 29. januarja je minilo deveto leto od takrat, ko se je od nas poslovil naš oče in stari oče JožefSijarto iz Dolnjih Slaveč 8 Hvala ti za vso dobroto, ki si jo brezmejno razdajal za nas. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate svečke in podarjate cvetje. Vsi, ki smo te imeli radi Rekli so, da čas čez leto rane celil bo globoke, a vem, da ni tako, ker v srcu boli, boli hudo. In dan za dnem praznina je vse večja, in dan za dan srce boli, boli... Ne solza, žalost in ne boleč spomin ne vrača želja, ne vrne tebe iz teme globin. V SPOMIN 1. februarja mineva pet let od tistega nesrečnega jutra, ko ti je nepreviden šofer vzel komaj začeto življenje, draga hčerka, sestra in vnukinja Andrejka Hozjan s Hotize 77 Toliko lepega je odšlo s teboj, z nami je le bolečina, ki nas spremlja dan za dnem. Prisrčna hvala vsem, ki se ustavite ob njenem mnogo preranem grobu in ji prižgete svečko spomina. Vs/ tvoji, ki te neizmerno pogrešamo Veronika Sabo roj. Gydrek, iz Beltinec, Ribiška pot 13 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom', sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in prispevali za bolnišnico ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred, govorniku za tople besede slovesa, pevcem za odete žalostinke in pogrebništvu Jurič. Hvala tudi kolektivu OŠ Beltinci. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Zapustil nas je naš dragi oče in dedek Milan Bratkovič Ohranili ga bomo v trajnem spominu Žalujoči: hčerka Claudia z možem Borisom ter vnučka Rok in Jan 30 OGLASI 1. februar 2001 MAIO€IWO PL€WA AGENCIJA Vse ljubitelje MODE IN MODNIH PIST vabimo ne MANEKENSKO AVDICIJO, ki bo v ponedeljek, 5. februarja, v sejni sobi Veletrgovine Potrošnik v Ulici arhitekta Novaka 2 v Murski Soboti - OTROCI od 4 do 10 let starosti ob 10.00. MLADINA od 15. leta dalje ob 17.30. Prihodnji manekeni, vabljeni! fi# - varčna okna in vrata -garažna vrata Normstahl - rolete, žaluzije, komarniki -vitraži ___ . OKNA IN VRATA Trimlini 64/I Lendava tel./faks: (02) 574 19 53, GSM: 041 405 003 PVC OKNA IN VRATA tel.: 069 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi o police garažna vrata dvoriščna vrata • ograje • kovane ograje | zapornice VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO ® SpEciAlis-riČNE amBuLante TeL: 02/515 14 90, 02/588 12 55 - ORTOpedsko-TRAVMAToloŠkA AMbulANTA - ORdiNACijA ZA kliNiČNO psihologijo - fizljATRiČNA AMbulANTA - amBuIanta za žiIno kiRURqijo - NEVRoloŠkA AMbulANTA - REVMAToloŠkA AmBuLanTA - AmBuIaNTA ZA OSTEOPOROZO - pSikiATRiČNA AMbulANTA IN pSiliOTERApijO - dENZiTOMETRijski kAbiNET - €Mq kAbiNET - kAbiNET ZA MANUeInO TERApijO iisi kiRopRAkriko - kONZulTATiVNA AMbulANTA UNIV. pRof. ORTOpEdijE KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ. Bolan Jakšič, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 Gradbene izolacije HACK Hack Janos, s. p. HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM:041636 ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! NOVO NOVO NOVO NOVO 24-URNO DEŽURSTVO ZA NUJNA POPRAVILA IN DELA - instalacijska dela (elektrika; vodovod, centralna) - krovsko .kleparska dela • - polaganje talnih oblog - mizarska dela - pleskarska in zidarska dela PREKMURKA, M. Sobota, b. o., Slomškova 25 Tei. ( 02 ) 522 1707, MBT: 050 651 348 Na kratko HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. &laks: I02I 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948 Mesarstvo Kodila PE Markišavci •' Markišavci 44 tel 52 ll 604 Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona Tel.:02/Z29 65 70, 041/646 570 Prodajamo vrstne hiše in stanovanja v vrstnih hišah v Razlagovi ulici v Ljutomeru, velikost stanovanja po vaši izbiri. Za morebitna pojasnila smo dosegljivi na tel. 02/229 65 70 ali 041/646 570, zvečer 02/420 61 45. Prvi kupci imajo poseben popust! Dobavitelji svinjskega, junčjega, telečjega mesa za ta teden: Kodila Ludvik, Pečarovci 93/a Mikola Milan, Beznovci 57 Novak Viktorija, Andrejci 12 Vori Štefan, Vel.Poiana 215 Tanacek Franc, Vadarcl 62 Babič Branimir, Krapje 62 Pertoci Franc, Mali Bakovci 102 KO VEŠ KAJ JEŠ EKOLOŠKO KURILNO OLJE 02 5459 280 031 635 548 MORGANTI OIL, d. o. o. Ulica Staneta Severja 5a, MB 2231 PERNICA, VOSEK 6d ( OB CESTI LENART - MB ) tel.: 02 640 54 01 WAGON že od 1.398.250 DESETKA že od 1.338.750 • NAKUP MOGOČ NA POLOŽNICE S POLOGOM ALI BREZ že od 1.593.410 NJEGA Hotiza Na občnem zboru PGD Hotiza so ocenili delo v preteklem letu. Posebej so omenili ponovno delovanje mladinske (dekliške) desetine in uspehe, ki jih je dosegla na tekmovanjih. Tudi preostale desetine so se dobro odrezale na sektorskih in drugih tekmovanjih. V preteklem letu so trije člani opravili tečaj za gasilske častnike in na občnem zboru so jim izročili diplome. Prejeli so jih: Stanislav Kustec, Štefan Sobočan ml. in Milan Stanko. Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo veliko gasilcev, predvsem mladih, so sprejeli tudi krajši delovni načrt za letošnje leto. Spet se bodo udeleževali gasilskih tekmovanj, predvidoma dva podčastnika naj bi šla na tečaj za častnike, pripravili bodo tradicionalno srečanje gasilcev na florijanovo, določene preventivne akcije bodo imeli sicer vse leto, še posebno pa v mesecu požarne varnosti; zgradili bodo dva podzemna hidranta, načrtujejo pa tudi prizidek h gasilskemu domu v velikosti 8 krat 8 metrov. (Š. S.) Gornja Radgona Občinsko knjižnico, ki deluje v okviru Ljudske univerze Gornja Radgona, je lani obiskalo 13-929 ljudi, ki so si izposodili 37.852 enot knjižnega gradiva. Knjižnica je lani z nekaj manj kot sedmimi milijoni tolarjev nekoliko obogatila svoj knjižni sklad. Sicer pa je tudi pripravila vrsto razstav in uredila računalniško izposojanje gradiva. Pridobitev je tudi medmrežje, po katerem lahko brskajo obiskovalci ob pomoči računalnika, ki so ga postavili v Lenart Potem, ko so konec minulega leta rekonstruirali odsek glavne ceste I. reda v Lenartu v smeri Gornje Radgone in odsek državne ceste na Ptujski Cesti, so ljudje pričakovali, da bodo postavili tudi semaforje, a se to ni zgodilo. Tako ostaja osrčje Slovenskih goric še naprej brez svetlobne prometne signalizacije. Ljudje upravičeno sprašujejo, kaj bi se moralo zgoditi, da bi odgovorni dojeli, da je postavitev semaforjev nuja. (F. Br.) Puconci V vseh vaseh oziroma krajevnih skupnostih puconske občine imajo krajevne samoprispevke, in sicer v KS Bodonci in Mačkovci za obdobje petih let, v KS Brezovci in Zenko-vci pa za štiri leta. Proti uvedbi so glasovali le v Poznanovcih. Precej težav jim povzročajo plazovi. Podjetje Piingrad, ki v občini opravlja vzdrževalna in uredilo plaz pri podružnični šoli v Mačkovcih, v pripravi pa je tudi že dokumentacija za zajezitev preostalih plazov. (J. Ko.) Lendava Kinološko društvo je praznovalo 20-letnico. Društvo ima 70 članov. Vsako drugo leto pripravlja veliko mednarodno razstavo psov, skrbi za šolanje in vzrejo čistopasemskih psov itd. Kapela Na Kapeli je delovala po prvi svetovni vojni ob tamkajšnjem banovinskem posestvu enoletna banovinska viničarska šola. Za potrebe učencev je bil tudi internat. Po drugi svetovni vojni so preimenovali šolo v vinarsko sadjarsko šolo, ki je bila v tem kraju do 1951. leta. Prav gotovo je izobraževanje na Kapeli veliko prispevalo k dosežkom tamkajšnjih sadjarjev in vinogradnikov ter vinarjev. Škoda, da te vrste izobraževanja VESTNIK 1-februar 2001 NAPOVEDNIK 31 Napoved kulturnih prireditev OTVORITEV MURSKA SOBOTA - V petek, 2. februarja, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev razstave Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. - V sredo, 7. februarja, ob 10. uri bo v prostorih Društva gluhih in naglušnih Pomurja otvoritev knjižnice - čitalnice. Predstavljeni bodo prispevki in plakati ob slovenskem kulturnem prazniku, slovesni nagovor pa bo imela predstavnica soboške knjižnice. - Od srede, 7. februarja, bo v avli študijskega oddelka knjižnice na ogled razstava Pomurje v 20. stoletju (izbor najpomembnejšega knjižnega in drugega gradiva PIŠK-a). Za vnaprej napovedane skupine (tel.: 522 15 53, int. 14) bo razstava komentirana. DOGODEK GORNJA RADGONA V sredo, 7. februarja, ob 19. uri bo v avli osnovne šole osrednja prireditev v okviru kulturnega praznika z nastopom pihalnega kvinteta Slowind iz Ljubljane. Slavnostni govornik bo znani slovenski kulturni delavec Jože Humer. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI V sredo, 7. februarja, ob 19. uri bo v avli osnovne šole osrednja proslava ob kulturnem prazniku. Obenem bodo podeljene Gallusove značke pevcem Mešanega pevskega zbora in Ljudskim pevkam domačega KUD-a. CEZANJEVCI V soboto, 3. februarja, ob 18.30 bo v avli osnovne šole prireditev z občnim zborom ob slovenskem kulturnem prazniku. VERŽEJ V sredo, 7. februarja, ob 19. uri bo v avli osnovne šole slovesnost ob kulturnem prazniku in območna razstava likovnih del likovnikov amaterjev. MURSKA SOBOTA V petek, 2. februarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani druga Šolska impro tekma, kjer bodo tekmovali mladi improvizatorji iz Pomurja. KONCERT LJUTOMER V petek, 2. februarja, ob 18. uri bo v larni cerkvi koncert nabožnih in ljudskih pesmi Ljutomerskega okteta. MELINCI 3. februarja, ob 18. uri bo v vaški dvorani koncert moškega pevskega zbora iz Odranec in mešanega oevskeoa zbora iz Melinec. GLEDALIŠČE GORNJA RADGONA V nedeljo, 4. februarja, ob 19.30 bo v kulturnem domu gledališka komedija Trojka, trojkica avtorja Alfonsa Kumerja v izvedbi članov KUD Bubla. ŠPORTNO NOGOMETNI KLUB MURA Kopališka 45 9000 MURSKA SOBOTA Na podlagi sklepa upravnega odbora Športno nogometnega kluba Mura razpisujemo prosto delovno mesto DIREKTORJA ŠPORTNO NOGOMETNEGA KLUBA MURA (za nedoločen čas) Zahtevani pogoji: - univerzitetna ali visoka oz. višja izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri - najmanj 3 leta delovnih izkušenj - organizacijske sposobnosti in komunikativnost - poznavanje problematike profesionalnega športa - poznavanje dela z računalnikom - znanje tujega jezika Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 4-meseč-nim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi na naš naslov: Športno nogometni klub Mura, Kopališka 45, 9000 Murska Sobota. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po opravljeni izbiri. MURSKA SOBOTA V sredo, 7. februarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Vlak čez jezero avtorja Zdenka Kodriča v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si do 11. februarja lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja in razstavo o akademskem slikarju Ludviku Vrečiču. Muzej je odprt tudi v nedeljo! - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav so razstavljena dela Ivana Prančiča. - V blagovni hiši Shoping je na o^led pregledna razstava ob 50. obletnici planinskega društva Matica. Obenem razstavlja svoje fotografije na temo Gore Lado Klar. - V kavarni Jelša je na ogled razstava članice fotokluba Murska Sobota Nine Grein. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 521 14 33. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov. BELTINCI V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot. KOROVCI V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba. BANOVCI V Termah je na ogled razstava Slovenska pokrajina in njeni ljudje, ki jo je pripravilo Društvo slovensko-poljskega prijateljstva. LENDAVA V prostorih Galerije - Muzeja so na ogled dela arhitekta Imreja Makovcza in Združenja Karolya Kosa. KANČEVCI V domu duhovnosti Benedikt si lahko ogledate razstavo Otilije Kreft Ta prekmurska delovna ročica. MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču bosta do 2. februarja razstavljala Siegfried Gugl in Valerija Mauko (akril in keramika). PUCONCI V prostorih občine si lahko ogledate slikarsko retrospektivo profesorja Vlada Sagadina. MONOŠTER V Slovenskem kulturno-informativnem centru je na ogled razstava akademskega slikarja Metoda Frli-ca. GYOR V Mestnem muzeju je na ogled razstava del Štefana Galiča. LITERATURA GORNJA RADGONA V četrtek, 1. februarja, ob 19. uri bo v dvorani Glasbene šole predstavitev knjige Karoline Kolmanič Ni sonca brez senc. Moderatorka bo Norma Bale, nastopili pa bodo tudi učenci glasbene šole. Murska Sobota Četrtek, 1. februarja: ob 20.00 ameriška komedija Njeni ta stari Petek, 2. februarja: ob 18.00 in 20.00 Njeni ta stari Sobota, 3. februarja: ob 18.00 in 20.00 Njeni ta stari Nedelja, 4. februarja: ob 18.00 in 20.00 Njeni ta stari Kino Ljutomer Sobota, 3. februarja: ob 19-30 ameriška kriminalka Shaft Nedelja, 4. februarja: ob 17.30 in 19.30 Shaft kino • k i n B O R Z Z N A N J: je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Iščemo znanja kiekljanja in izdelave čipk. • Iščemo znanja in informacije o akupunkturi. • Ponujamo znanja matematike - nova ponudba. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. Na kratko... PREDAVANJE MURSKA SOBOTA 1. februarja, ob 10. uri, bo v klubu PAC okrogla miza na temo Zgodovina in arheološka najdišča Pomurja, kjer bosta sodelovala strokovnjaka s tega področja, Irena Šavel in Franc Kuzmič. DOGODEK MURSKA SOBOTA Knjižnica bo sprejemala v tednu med 5. in 1 0. februarjem predolgo izposojeno gradivo brez zamudnine. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo »• « PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Delimo vstopnice za kino Najznamenitejši brodolomec v zgodovini literature je Robinson Crusoe, to pa je med številnimi, ki so pravilno odgovorili, vedel tudi naš nagrajenec Andrej Denša, Gomilica 3a, 9224 Turnišče. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Je bil Tom Hanks za vlogo brodolomca nominiran za Oskarja? Da ali ne? Odgovor:................................................ Odgovore pošljite do 6. februarja Kupon št. 5 na naš naslov: Vestnik. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. RUN BACK INTO YOUR ARMS - Rod Stewart 2. PIU CHE PUO1 - Eros Ramazzotti & Cher 3. JADRANSKA SOL - Stampedo 4. BYYOUR SIDE - Sade 5. IL MIO SBAGLIO PIU GRANDE - Laura Pausini 6. MAMBO DE LA LUNA - Kirsty MacColl 7. PLEASE FORGIVE ME - David Gray PREDLOGI: WARNING - Green Day SAN - Emir & Frozen Camels SBAGLIO PIU GRANDE - Laura Pausini LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NEPREMAGLJIVI - Panda 2. EN KORAK - Avia Big Band 3. DAJ MI 1 DIM - Slavko Ivančič 4. LJUBEZEN - Marta Zore 5. ONA JE KOT SLADKA KAVA - Victory> 6. ANJA - Sunny Orchestra 7. TINA - Rok’n’band PREDLOGI: NI MI ŽAL - Nuša Derenda SONCE - Planet Groove BOLJ STAR BOLJ NOR - Zoran Predin LESTVICA NARODNOZARAVNE GLASRE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KOT SMREKE SO PADALE - Brendi 2. MAMINO SLOVO - Rogla 3. KO MOŽ ZASPI - Sredenšek sextet 4. RAJANJE ZIME - Fantje izpod Rogle 5. SLOVENSKA PESEM - Petovio 6. VSAK KLAS JE ZLAT - Ans. Tonija Verderberja 7. MEJMA SE RADA - Prerod PREDLOGI: STARA SLIKA - Ans. Tonija Sotoška MUZIKANTJE POTEPUH - Igor in Zlati zvoki TI SI MOJ PLAMEN - Slapovi LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE: »DOMAČA PLOŠČA« 1. KO SE JE Z NAMA JOKALO NEBO - Mari & Robi 2. NIKOLI POZNO NI - Tadej Šalamun 3. ROŽE JE NA VRTU PLETA - Šarm 4. VSE KAR DAJE UPANJE - Pajdaša 5. VEDI DA NATE MISLIM ŠE - Metulj 6. NE JOČI LJUBEZEN - Jože Kontrec 7. VSI ME POZNAJO - Nova Legija PREDLOGI: NOČ POLNA AVANTUR - Marina Huber MILA VAS DOMAČA - Dva zeta RANJENA DUŠA - Drago Jošar Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 8. februarja 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 5 - glasujem za skladbo NSTSNMV:.................................................. | 7 VELIČASTNIH:.....'................................... GLASBA NAŠEGA SRCA:........................................... I LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE GLASBE »ŠPERPLOŠČA«............'.......................... POMOŽNI DELAVEC PLESALKA; določen čas 6 mes.; do 17.02.01; ANGELCA ŠTUMBERGER, S. P.,BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI PLESALKA; določen čas 6 mes.; do 17.02.01; ANGELCA ŠTUMBERGER, S. P.,BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI PLESALKA; določen čas 6 mes.; do 17.02.01; ANGELCA ŠTUMBERGER, S. P.,BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI SNAŽILKA ČISTILKA; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 02.02.01; OMEGA D. 0. 0. GOSPODARSKE STORITVE, D.O.O., LJUTOMERSKA CESTA 28, GORNJA RADGONA NATAKARSKI pomočnik DEKLE ZA STREŽBO (NATAKARICA-ŽENSKI SPOL); nedoločen čas; samsko stanovanje; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 28.02.01; SLAVKO MACUN, S. P., BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 6 0 0 2 10 SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; do 02.02.01; R0-DEMA INŽENIRING, STORITVE IN TRGOVINA, D. 0. 0., BOGOJINA 77A, BOGOJINA ZIDAR ZIDAR (ALI PRIUČENI ZIDAR); določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; do 02.02.01; R0DEMA INŽENIRING, STORITVE IN TRGOVINA, D. 0. 0., BOGOJINA 77A, BOGOJINA PEČAR POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; do 06.02.01; JANEZ PERŠA, S. P., KERAMIČARSTVO - TERACERSTVO, IŽAKOVCI 10A, BELTINCI KUHAR NATAKAR NATAKARICA-KUHARICA; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; skupno stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; do 07.02.01; FEHR, TRGOVINA IN STORITVE, D. 0. O„ CESTA NA STADION 1A, G. RADGONA NATAKAR NATAKARICA; določen čas 6 mes.; samsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 07.02.01; SIMON RIHARD KRANJEC, S. P., OKREPČEVALNICA PIZZERIA, HOTIZA 164, LENDAVA/LENDVA NATAKARICA; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; do 12. 02. 01; SLAVKO KREFT, S. P., OKREPČEVALNICA OB BRAJDI, STROČJA VAS 42, LJUTOMER DEKLE ZA STREŽBO PIJAČ; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: katerakoli druga izobrazba z veseljem do strežbe, ženski sp., po dogovoru se lahko dela tudi samo dopoldan, starost do 30 I.; do 28.02.01; FRANC ČERPNJAK, S. P., DNEVNI BAR, GORNJI PERTOVCI 34D , PETROVCI • Ime in priimek ter naslov:............................................ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE PROGRAMER (RAZVIJALEC PROGRAMOV ZA MIKROPROCESORJE); nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: programiranje - osnovno; drugi pogoji: 6-MESEČNA POSKUSNA DOBA; do 02.02.01; ELTI, D. 0. 0., GORNJA RADGONA, PANONSKA 23, G. RADGONA RAZVIJALEC; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: 6-MESEČNA POSKUSNA DOBA; do 02.02.01; ELTI, D. 0. 0., GORNJA RADGONA, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA Svet zavoda SREDNJE KMETIJSKE ŠOLE RAKIČAN razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. I. 12/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje šole. Zaželena sta poznavanje stroke in priložena vizija vodenja šole. Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov zavoda s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. 32 otrok priimek: Ulica. Pošta: Podpis. Druga liga v soboškem tekstilnem gigantu je doživela nekaj sprememb. Zaradi spremembe igralnih mest naj bi oživele tudi samoupravne pobude solidarnosti in za ohranitev dobrih položajev. Veliki kontrolnik železnice Lipovski si je končno oblekel obleko in zavezal kravato. Vse to za pot v Budimpešto. Če mu gre v občini dobro, pa Janko Halbu ne gre dobro v domači krajevni skupnosti Pertoča. Problema v zvezi s samoprispevkom mu Matevž Krivic ni bil pripravljen rešiti. Odranski združeni cvet vrtnarstva se pripravlja na hidroponsko pridelovanje ajde. Zmanjkuje jim surovine za kašo. Ta, ki je genetsko in radioaktivno pridelana v Ukrajini, pa se ne da phati. V Vučji vasi bo vaja civilne zaščite, ki bo vadila zaščito pred potresi. '-Ponedeljek, .torek. sreda - IGNAC MARIJA BLAŽ ANDREJ _ AGATA -DOBA EGIDIJ I Beltinski župan je prejel pre-/ dlog, da dobi ulica Štefana ' Kovača v Beltincih status elitne četrti. Če bo predlog upoštevan, bosta morala iti Potrošnik in Gomboc inženiring brez revolucije. Predlagali so tudi, da dobijo na omenjenih lokacijah svoje । mesto ekskluzivni butiki. / Za pomoč načrtih Miha Vodenik se dogovarja z znanim režiserjem Pandurjem, ki bo radgonski kinodvorani vdihnil nekaj več življenja, kako bo na to reagiral državni uradnik Roman Sluga, ni znano. (Tibi Vdroš še ni zaščitil regionalnih nagrajencev v Središču. Boji pa se, da mu jo bo župan zagodel čez kaki dve leti, ko bo moral skupaj z Art-centrom začeti odplačevati kredit, da se ne bi soočil z dodatno ponudbo tujcev v prosenjakovskem kulturnem domu in Art-centru. I Ni še znano, ali Janeza Janšo zapušča tudi Čarli Šiftar, in kako bo to potezo komentiral ideolog stranke v senci Karel Kozic. /Ludvik Novak - Znova vstal je imel minulo soboto močno , nabit’ govor. V njem je Vi-dončarjem izrazil vso svojo prizadetost in izigranost s strani soseda Danila Kala-marja. Sam si je namreč močno želel, da bi azilanti pristali I v puconskih Benetkah. Po- j drobneje bo pisal o župano- I vih tezah puconski Financel j Times. / februar 2001 VSHK Državni sekretar v senci Štefan Prša je dobil sekretarja za štorklje. To je Alojz Glavač - Dvojni svetnik, ki je v moravskem sds končno naredil mesto novorevijašu Karlu Kozicu. Prodaja 255758 Stanovalec moravskega Vi-vata - Divata se počuti odlično. Na voljo ima ves perso-nal in še direktorico.. j Nakup ___JJj4520 108.7129 32.4143 231.0265 139.2739 10.9811 I 1. februar, četrtek, ?. februar, petek, 1. februar, sobota, . februar, nedelja. . februar, februar, februar, Danes ob 18. url vsi v Andrejce! Danes zvečer ob 18. .uri se bomo srečali v Andrejcih člani uredništva Vestnika z domačini in vsemi zainteresiranim«- l Enota Vadarci V torek, 30. januarja, ob 0.0‘_ se je peljal V. D. z osebnim av tom v Vadarcih proti Bodoncem. V križišču je zaradi neprilagojene hitrosti glede na stanje vozišča (bilo je mokro in spolzko) zapeljal s ceste in trčil v trgovino. Sopotnik na zadnjem sedežu P. R. se je pri trčenju hudo poškodoval, gmotne škode na vozilu in trgovini pa je za 180.000 tolarjev. Ivanjševski Vrh Policisti policijske postaje Gornja Radgona so zasegli v torek občanu z Ivanjševskega Vrha malokalibrsko pištolo, ki jo je imel brez dovoljenja za posest orožja. Prijavili ga bodo sodniku za prekrške. Vaša prihodnost je v vaših rokah! Rentno varčevanje omogoča, da si boste pridobili premoženje, ki vam bo v kasnejših letih zagotavljalo finančno neodvisnost in ga boste lahko porabili za različne namene: :• za dodatno pokojnino • kot štipendijo za š< narnrila 1. februarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 25 minut, zašlo pa ob 17. uri in 7 minut. Dan bo tako dolg že 9 ur in 43 minut. Na isti dan ob 15. uri in 2 minuti bo na nebu nastopil prvi krajec. r* Tudi v tej občini imajo upokojensko društvo. Na nedavnem K srečanju jih je nagovoril župan Franc Šlihthuber in obljubil ustrezno H podporo. Zbrane je pozdravil tudi predsednik zveze upokojencev ■ Slovenije Vinko Gobec. Nova predsednica gorjepetrovskega društva H upokojencev je Marija Kerčmar, podpredsednica Marija Došen, bla- ■ gajničarka pa Anica Gomboc. V predsedstvu so: Koloman Kovač s ■ Kukeča, Vladimir Kuhar iz Košarovec, Ernest Počič iz Panovec, An-■ ton Sukič iz Boreče, Marija Žiško iz Adrijanec, Marija Kerčmar iz ■ Gornjih Petrovec, Knaze Djordjevski iz Križevec, Robert Čerpnjak iz ■ Martina, Ludvik Kuronja iz Neradnovec, Anica Gomboc iz Šulinec, I Karolina Holcman iz Ženavelj, Franc Barber iz Peskovec, Marija Ko-I vač iz Stanejevec in Ernest Škerlak iz Lucove. (J. Ž.) I Rakičan Za potrebe praktičnega pouka živinoreje gojijo na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu dvajset plemenskih prašičev. Za njih bodo letos zgradili nove hleve po vzoru ekološke kmetije. Ugotavljajo, da je med mladino spet večje zanimanje za izobraževanje na tej šoli, in so pre koračili »magično« mejo dvesto dijakov. Da bi še povečali kakovost življenja in dela na šoli, bodo ustanovili ta mesec klub Buča, ki se bo ukvarjal s pripravami ekskurzij in strokovnih srečanj. Za to bodo poskrbeli zaposleni in dijaki, nepogrešljiva pa bo tudi pomoč ŽVZ-ja. (J. Ko.) Murska Sobota ......... ________________________________________________m. ________________________________________i________________________________________________________________ V župnišču na Kapeli je bil v sredo slovesen podpis pogodbe za nakup orgel za kapelsko cerkev. Poleg tamkajšnjeg; župnika Antona Hribernika in župana občine Radenci Herberta Šeferja so bili navzoči tudi predstavniki Radenske, Krajevne skupnosti Kapela, Zavarovalnice Triglav, Vinogradništva in vinarstva Kapela ter orglarske delavnice mariborske škofije, ki so se s podpisom obvezali, da bodo pomagali s finančnimi sredstvi. Že nekaj časa potekajo priprave na zamenjavo dotrajanih orgel, narejenih že leta 1832. Doslej so podjetja zbrala okrog 60.000 DEM v tolarski vrednosti, vrednost celotnega projekta pa znaša kar 180.000 DEM. Nove orgle, ki so jih že naročili, naj bi bile postavljene do pomladi 2002. Imele bodo 18 registrov, 1.500 različnih piščali in dva manuala, to pa bo omogočalo številne koncerte ne le v verske namene, ampak tudi za širšo javnost, ki bodo za ta turistični kraj in širšo okolico vsekakor velikega pomena. V prihodnje pričakujejo večji odziv faranov, občanov in podjetij, ki bodo s svojimi prispevki pripomogli k nakupu kraljice glasbil, kot so poimenovali orgle. M. Jerše, foto: N. Juhnov. -20^584^ 333^8112^ 140.9527 11-0691 _ r^,auijeni poz I navalci iz vrst ministr-I stva, Kmetijsko-gozdar-l ske zbornice in Zadružne zveze, bo govora o aktualni problematiki v kmetijstvu, nato se bomo novinarji in domači- I ni pomerili v dveh žaba- j vnih igrah. Vabljeni vsi! J Pomurske banke, d. d., Menjalniški tečaj Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, z dne 30. 1. 2001, srednji tečaj Banke Slovenije velja od 30. 1. 2001 od 0.00 ure dalje. r—— i r du v Murski Soboti, kjer sta prejela zlatoporočno listino in darilo, in s cerkvenim zlatoporočnim obredom, ki ga je imel v bakovski cerkvi g. dekan Martin Poredoš. Na svoja vaščana niso pozabili v KS Bakovci in seveda tudi ne v RK Bakovci, saj so ju predstavniki obiskali in čestitali ter prinesli darila. Tako kot vsi dedki in babice imata tudi Vereše-va nadvse rada svoje štiri vnuke. Na jesen življenja jima sploh ni dolgčas, saj jima dan mineva ob pogovoru, hišnih opravilih, gledanju televizije in । branju. Zlasti rada prebirata Vestnik. - L 7 V rimskokatoliški župniji sv. Nikolaja v M. Soboti je župnik Martin Horvat napovedal za letošnje leto dvanajst večjih slovesnosti. Prva bo 2. maja, ko bo birma. Tropovci Kolesarski klub, ki čedalje uspešneje nastopa predvsem v najmlajših kategorijah, si prizadeva, da bi letos kupil škodo octavio 1,9 TDI. Lani so namreč spremljevalci kolesarjev prevozili 25.000 kilometrov, letos pa naj bi jih dvakrat več. Že napovedujejo za 20. maj četrti kolesarski maraton tišinske občine. Kolesarji bodo tekmovali na 36 in 66 Banka Slovenije 15.4621 108.7838 32.4355 231.6415 139.6447 10.9883 V dvoje je lepše P Zlato poroko sta slavi-la zakonca Alojz in Vera Vereš iz Poljske ulice 25 v Bakovcih. Alojz rodil 1927. leta je kot priučeni tride- rka v Murski Soboti. Na delo se je vozil s kolesom, pozneje pa z mopedom. Sam se sicer ni ukvarjal s športom, bil pa je velik navijač bakovskih rokometašev in nogometašev in ni bilo tekme, ki si je ne bi ogledal. Vera, rojena 1927. leta, je bila čistilka v Avtoko-mercu v Murski Soboti. Bila je družbeno aktivna, saj je delala v krajevni organizaciji Rdečega križa Bakovci. Oba z možem sta seveda tudi pridno delala na manjši kmetiji. V zakonu sta se jima rodila sinova Alojz in Miran ter hčerka Ema. Svoj zlatoporočni jubilej sta zaznamovala z zlatoporočno slovesnostjo na matičnem ura- 1 f-----------------n-- lAvstrij l_Nernčij, L Franclja ~zda Švica 'lialija wwwp-inf.si nagrajuje Ugodilo se je VESTNIK znova vestnik NA INTERNETU: