List 17.
Naznanje gospodarjem, ki konje redijo.
Visoko c. k. ministerstvo notranjih oprav je v skerbi za zboljšanje konjske reje v deželah cesarskih 19. februarja t. 1. oklicalo poduk zastran paše za žebeta in ga razposlalo vsem deželnim poglavarstvom, naj ga razglasijo po deželi. Prejelo ga je tudi naše slavno poglavarstvo, ktero je en iztis tega nauka izročilo naši kmetijski družbi, naj ga po svojih potih razglasi po deželi. Čeravno ta nauk ni toliko za kranjsko deželo primeren kakor za druge dežele (kajti reja konj v štalah je pri nas še bela vrana in pašniki „gmajnea so večidel njih bivališča, kterih je v naši deželi v škodo poljodelstvu še veliko veliko preveč, ker njih razdeljenje ali pa razpartenje zlo počasi napreduje), ga vendar razglasimo, da spolnemo ukaz visokega   vladarstva.
Tako-le se glasi:
„Ceravno je mogoče, tudi brez pašnikov konje v dobrih in pripravnih štalah dostojno izrejati, je vendar gotovo, da pomanjkanje pašnikov je velika škoda za konjsko rejo, zakaj kmetu manjka večidel klaje, da bi mogel žebeta skoz in skoz le v stali rediti, pa tudi to je pomisliti, da na paši zraven nekolikšne klaje zebe vživa čistega zraka dovelj, ki ga v stali nima, pa se tudi pod milim nebom shodi in zleta — obojno to pa tekne mladi živini neizrečeno. Ker so se gmajne razdelile,   so prejšne drajne   za   živino večidel zgi-
130
nile, in težko jih je zdaj napraviti, ker kmetje večidel prostora za to nimajo ali ga za to določiti nočejo. Treba je tedaj, -da se jim potreba takih okolov dobro razloži, da sprevidijo njih veliko korist. Zebe celi čas le v stali der-žano ne raste in se ne redi tako čversto kakor pod milim nebom in hira od leta do leta bolj-'. (Pri nas se pogostoma tudi v tem ravno nasprotna napaka godi; žebeta naših kmetov ne stoje leta in leta v štaiah; komaj je zebe dve leti staro, ga že vpregajo, in 3 leta staro je že več na cesti kakor kje drugod). „Treba je tedaj, da se te napake kolikor je moč odpravijo, in da se v takih krajih, kjer se bolj s konjsko rejo pečajo, drajne za žebeta, to je, taki prostori brez veličin stroškov napravijo, kjer se morejo pod milim nebom izritati in čistega zraka navzeti".
Ker naša domača živina ne živi samo od klaje in od vode, ampak poglavitni živež ji je dober zrak, — iu ker zdravju ne tekne, če mlada živina vedno zaperta stoji v štaiah in hlevih, ampak ji je treba gibanja pod milim nebom, da se zleta in včasih poskoči, se lahko previdi koristnost od c. k. ministerstva priporočanih drajn povsod tam, kjer gospodarji svoje žebeta redijo v štaiah.