NASLOV VIŠJE CENE ŽIVINE Kaže, da na jugoslovanskem tržišču z živino vlada še naprej prava zmeda. Čeprav so v Pomurju šele pred mesecem dni dvignili cene živini in prašičem, prekupčevanja niso odpravili in pred dnevi so se v sozdu ABC Pomurka dogovorili za nove višje cene. Za mlado pitano govedo ekstra razreda dobijo od 1. julija rejci 280 dinarjev za kilogram mesa, za I. razred 275 dinarjev, za II. razred 264,64 dinarja in za govedo zunaj razreda 259,64 dinarja za kilogram. Krave I. razreda so po 240, II. razreda po 230 in zunaj razreda po 220 dinarjev za kilogram mesa. Še višje so cene pitanega goveda, ki ga rejci pogodbeno pitajo za izvoz, saj so biki po 322 in telice po 350 dinarjev za kilogram mesa. Močno se je povečala tudi odkupna cena telet. Bikci so po 400 in teličke po 360 dinarjev kilogram. Od 11. julija pa veljajo tudi višje cene za prašiče. Iz B kooperacije jih plačujejo po 120 in iz prostega odkupa po 115 dinarjev za kilogram žive teže. L. K. Leto XXXV. Št. 27 Murska Sobota 14.julij 1983 CENA 13 DIN VESTNIK Pšenica mora v mline! Žetev v Pomurju se bliža h koncu. Do začetka tega tedna je spravilo letošnjega pridelka potekalo takorekoč nemoteno, saj je bilo vreme žanj-cem izredno naklonjeno, le dež v začetku tedna je za krajši čas prekinil žetev. Sicer pa je bil ta dež vreden zlata, pravijo kmetijski strokovnja- v Pomurju dobro in pravočasno pripravili, podatki pa kažejo, da do večjih zastojev na prevzemnih mestih ni prihajalo. K temu so veliko prispevali tudi novi zbirni centri, ki so razbremenili prevzemno mesto v Murski Soboti in skrajšali čakalno dobo. Sicer pa tudi analiza in nih spremembah poračunali, zato pšenice ne kaže zadrževati doma. Sicer pa v Inteso-vem tozdu Mlinopek v Murski Soboti pravijo, da je kvaliteta doslej prevzete pšenice izredno dobra, zaradi Rojaki iz tujine 14. avgusta v Moravcih Minuli četrtek je bila v Murski Soboti štirinajsta razširjena seja koordinacijskega odbora za delo z našimi delavci na začasnem delu v tujini pri občinski konferenci SZDL Murska Sobota. Seji so prisostvovali tudi člani podružnice izseljeniške matice za Pomurje. Skušali so se dogovoriti o pripravi in izvedbi skupnega srečanja delavcev, ki začasno, delajo v tujini in izseljencev. Predvidoma bo v nedeljo, 14. avgusta v Moravcih. Člani koordinacijskega odbora in izseljeniške matice so izrazili pripravljenost, da srečanje kar najbolje pripravijo in s tem olepšajo bivanje naših rojakov na počitnicah v domovini. V ta namen bodo pripravili bogat kulturnoumetniški spored, srečanje pa se bo izteklo v veselem razpoloženju z glasbo in plesom. Zadržali so se ob vprašanju kulturnega sporeda. V njem bi naj sodelovali tudi člani naših društev v tujini. Tako bodo tudi rojaki, ki sicer bivajo v tujini, imeli priložnost v domovini pokazati, koliko jim pomeni rodni kraj in materina beseda. Zaradi zadržanosti nekaterih članov koordinacijskega odbora in izseljeniške matice se niso mogli podrobneje dogovoriti, vendar bo tudi to pravočasno storjeno, da bi druga avgustovska nedelja vsem rojakom, ki se bodo srečanja udeležili, ostala v kar Če je bil letošnji pridelek pšenice nekoliko nižji od lanskega, pa je kvaliteta tokrat izredna. Kje bo končala letošnja pšenica? V skladiščih Mlinopeka bi je morali prevzeti okrog 23. tisoč ton, zato nikakor ne bi smela med živinsko krmo. Foto: L. Klar ki. saj je suša ponekod že začela ogrožati nekatere kmetijske posevke. Do konca prejšnjega tedna so kmetje v Pomurju večino pridelka že pospravili, v družbenem sektorju pa so bili sredi žetve. Če vreme ne bi ponagajalo, pa bi tudi tu pridelek do konca tedna v glavnem pospravili. Za letošnje pridelke lahko rečemo, da so nekoliko pod pričakovanji, saj so v poprečju nižji kot lani, osnovni vzrok za to pa je iskati v spomladanski suši, torej v času, ko se je začela pšenica razraščati in nastavljati klasje. Na odkup pridelka smo se LENDAVA obračun prevzete pšenice potekata hitreje in pridelovalcem ne bo treba čakati na plačilo dalj časa. Tudi sredstva za odkup so zagotovljena. saj je Pomurska banka za to namenila 180 milijonov dinarjev. Kljub temu da je bil v prvem tednu odkup nekoliko •nižji, si v Pomurju prizadevajo in tudi upajo, da bodo planiranih 23 tisoč ton odkupili. Na nižji odkup .vplivajo predvsem slabši pridelki, pridelovalci pa so opozarjali tudi na cene. Ob tem pa velja poudariti, da so cene akontacijske in jih bodo ob morebit- Do začetka tedna so v Pomurju odkupili 8.089 ton pšenice, od zasebnega sektorja 4.275 ton in od družbenega 3.814 ton. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan je oddalo 2.294 ton. Kmetijstvo Črnci 716 ton. Mursko polje Križevci 420 ton. Ljutomerčan 312 ton in VG Kapela 72 ton. Kmetje pa so oddali naslednje količine pšenice: KZ Pa-nonka 2.339 ton. KZ Lendava 508 ton. KZ Gornja Radgona 592 ton. TZE Kmetovalec 234 ton. TZE Klas 227 ton. TOK Ljutomerčan 256 ton in VG Kapela — kooperacija 119 ton. L. Kovač Po poteh brigade Sandor Petofi V soboto so v Lendavo prišli pohodniki iz Bačke Topole, ki hodijo po poteh 15. vojvodinske partizanske brigade, ki nosi ime pesnika Šandorja Petofija. Obiskali so Pince Marof in položili cvetje ha spominsko ploščo umrlih internirancev v Šarvaru. nato pa zidanico Miška Kranjca v lendavskih goricah. ’ Pohodniki so skupaj s člani lendavskega ta- borniškega odreda in organizacije zveze bor-cev obiskali tudi karavlo Štefan Kovač, nato pa pri osnovni šoli Drago Lugarič pripravili kresovanje in srečanje mladine in občanov. Pohodniki iz Vojvodine bodo prihodnje leto nadaljevali pot po poteh brigade od Lendave POPUST ZA klanje v moravcih SAMOPRISPEVEK Ker se jim je v referendumski blagajni za to petletko nabralo premalo sredstev, so se v krajevni skupnosti Rogašovci odločili, da v nedeljo, 17. julija glasujejo za povečan krajevni samoprispevek. Le tako bo namreč mogoče priti do 12 milijonov dinarjev, kolikor bodo predvidoma rabili za izpeljavo referendumskega programa. Velik del sredstev bo še naprej odmerjen vzdrževanju in asfaltiranju vaških in krajevnih cest, urejanju vaških in gasilskih domov ter mrtvašnici, izgrajevanju transformatorjev in javne telefonske govorilnice ter vodovoda za stanovanjske bloke v Juriju, sofinanciranju izgradnje poštne zgradbe in še nekatere druge potrebe v krajevni skupnosti in posameznih vaseh. B. Ž. Dan upokojencev Jugoslavije J ugoslovanski upokojenci, še posebej pa upokojenci iz Slovenije, se že dalj časa pripravljajo na proslavo dneva upokojencev Jugoslavije. Po dogovoru zvez društev upokojencev bo proslava letos v Sloveniji, ki je'nosilka predsedniškega mandata. Proslava bo 23. julija 1983 v Trbovljah. Slavnostna govornika bosta predsednik Zveze upokojencev Jugoslavije, tov. Rogi, in predsednik Zveze sindikatov Slovenije, tov. Marjan Orožen. Slovesnost bo popestrilo 53 pevskih zborov iz vse Slovenije, s. Hrvat-ske pa pevski zbori iz Sesvet. Karlovca. Čakovca in Šibenika. Svoj delež bodo prispevali tudi pomurski upokojenci. Že dalj časa se pripravljajo pevski zbori iz Beltinec, Murske Sobote in Ljutomera. A. Horvat Hranilna pisma občanov Izvršilni odbor Temeljne pomurske banke je na zadnji seji sprejel odločitev o uvajanju hranilnih pisem za občane. Gre za novo obliko varčevanja in vezavo dinarskih sredstev za dobo od enega do treh le,t. obrestne mere za sredstva na hranilnih pismih občanov pa znašajo od 18 do 28 odstotkov. Za primer naj zapišemo, da občan, ki veže 47.638,70 dinarjev za dobo treh let, dobi po izteku tega časa 100.000 dinarjev. Hranilno pismo se lahko glasi na ime ali na prinosnika. Člani izvršilnega odbora so na tej seji obravnavali tudi gibanje sredstev na dinarskih in deviznih računih občanov v zadnjem obdobju. Ugotovili so, daje opaziti rahel porast teh sredstev in tudi po zadnjih ukrepih, ki so jih sprejeli v zvezni skupščini, ne beležijo padca hranilnih vlog. L. K. Temeljni kamen za pekarno Na krajši slovesnosti v novi industrijski coni v Lendavi so položili temeljni kamen za novo pekarno. Udeležili so se je člani delovnega kolektiva INTES iz Maribora, delavci lendavske pekarne in predstavniki družbenopolitične skupnosti iz Lendave. Nova pekarna bo nemoteno preskrbovala s kruhom vse prebivalstvo občine, stala pa bo 60 milijonov dinarjev. Zgradili pa naj bi jo do spomladi prihodnjega leta. Temeljni kamen za novo'lendavsko pekarno je položil predsednik izvršnega sveta skupščine ing. Ludvik Jerebic. Dopust izkoristite za kopanje v Moravskih Toplicah. Za tedensko kopanje dolbite 15 % popusta, za štirinajstdnevno 20 % in za mesečno vstopnico 30 % popusta. aktualno doma in po svetu BOGATI REVNIM: POTRPITE Izraelski obrambni minister Moše Arens je pred dnevi izjavil, da sta Izrael in Libanon začela skupne priprave za delni umik izraelskih okupacijskih enot na jug Libanona. Na sliki: libanonska vojaška patrulja. Gledanje mednarodnega denarnega sklada na svetovni položaj je seveda gledanje zahodnih držav oziroma natančneje — konservativnih režimov, ki so na oblasti v državah z odločilno težo v svetovnih gospodarskih odnosih. Za drug svet bi se sporočilo mednarodnega denarnega sklada, če bi ga omejili na čisto navaden stavek, lahko glasilo: z intervencijami smo vam nekoliko olajšali breme dolgov, zdaj pa potrpite, saj bo naglejša gospodarska rast iz bogatih držav pozneje segla tudi do vas. Kaj o tem mislijo države v razvoju je bilo zadnje tedne slišati v Beogradu. Niti elita zahodnih držav si še zdaleč ni bila edina v tej oceni za katero tiče Washington, Bonn, Tokio in London in torej tudi Mednarodni denarni sklad. Glavnim zahodnim kritikom vseh teh ocen je skupno to, da niso mnenja, da bo obnovljeni vzpon trajal kar do leta 1984; potlej pa se mnenja dele na zagovornike neke vrste načrtovanja v narodnih in mednarodnih merilih in na zagovornike izpostavljanja zdajšnjih struktur še bolj neusmiljeni tekmi prek vračanja zlata v denarne sisteme. Seveda je nešteto raznih mnenj, vendar sta ti dve glavni in z največ možnosti, da nrerasteta v vodilni, četudi bi voz narobe kremi za režime, ki so zdaj na oblasti. Za take delitve je značilna Amerika, kjer seje rodila (ali bila iz Britanije prevzeta) »konservativna revolucija«. Medtem ko je republikanska vlada ponosna na povrnjeno moč dolarja, zagovor- V žarišču dogodkov V zadnjih letih smo se uvrstili med najbolj zadolžene države, saj naš dolg tujini presega 19 milijard dolarjev. S težavo smo lani vračali, vendar nismo uspeli vsega, kar bi morali. Letos bi morali vrniti nekaj več kot šest milijard dolarjev, zato so nam tuji kreditorji 17. januarja za šest mesecev odložili odplačevanje glavnice, hkrati pa so stekla pogajanja o novem kreditnem paketu. Novinar Dela Boris Jež je opisal, kako je bilo v zvezi s tem predzadnjo soboto in nedeljo v zvezni skupščini. Najdaljša noč v zvezni skupščini Ta naj bi Jugoslaviji omogočil preusmeritev v izvoz ter redno odplačevanje doslej najetih dolgov. Gre za skupno 4,2 milijarde dolarjev. Od konzorcija 610 tujih bank naj bi dobili 2 milijardi, od česar bi 1,4 milijarde takoj porabili za refinanciranje dolgov, s preostalimi 600 milijoni pa bi okrepili devizne rezerve. Poleg tega naj bi dobili 1,6 milijarde blagovnih posojil, pa še 600 milijonov tako imenovane tretje tran-še od Mednarodnega monetarnega sklada. Ker doslej svojih obveznosti do upnikov v tujini nismo vselej redno izpolnjevali, so tudi partnerji za novi kreditni paket zahtevali dodatna zagotovila. Nekatera niso bila sprejemljiva in zvezna vlada je v dolgotrajnih in napornih pogajanjih uspela doseči, da so ostala le tista, ki so bolj ali manj normalna v mednarodnem finančnem poslovanju. Kljub temu pa je treba priznati, da so izredno o-stra. Tako bo, na primer, za reano niki industrijske politike z grozo opazujejo, kako se v državo resda z vseh koncev sveta stekajo papirnati bankovci, hkrati pa se dramatično zaostruje gospodarski polom zastarelih delov gospodarske strukture, ki ob močnem dolarju postaja še manj konkurenčna, kot je bila. Demokratska strankase vse trdneje povezuje s to šolo mnenja: do kam bo s tem prišla, je seveda odvisno zgolj od gibanja gospodarstva do jeseni 1984, ne pa od političnega »boja mnenj«. Kar pomeni za to vrsto nasprotovanja tekoči gospodarski politiki grozo, je drugo glavno skupino kritikov dobro znamenje, da kapitalizem še deluje, saj se je sistem prikazal sposobnega za »ustvarjalno destrukcijo« zaostalega in neuporabnega v gospodarski strukturi. Ta skupina je najbližje nekdanji retoriki, čeprav ni tudi najbliže režima. Menijo, daje v zdajšnjih razmerahsvetovnega denarnega sistema mogoče obno- odplačevanje dolgov morala jamčiti država, garantirala bo s svojim imetjem v tujini. Ce bo z odplačilom zamujala 15 oziroma 30 dni, bo tuji partner imel pravico zapleniti naše ladje, letala in podobno premoženje. Sodne spore bodo reševala sodišča v New Yor-ku, Londonu, in v Beogradu po ustreznih predpisih ameriške zvezne države New York, stroške pa bo seveda moral plačati dolžnik. Mednarodni monetarni sklad in konzorcij tujih bank sta dosegla še eno trdno zagotovilo: če bi en sam dolžnik v Jugoslaviji zamujal s plačilom dolga, bi tuji partner lahko ,,umaknil” celotno posojilo. To pomeni, da bi posojilo odtegnil tudi tistim organizacijam in bankam, ki sicer redno izpolnjujejo svoje dolžniške obveznosti. Bralec se bo seveda takoj vprašal, zakaj smo soglašali s takimi pogoji. Odgovor je kratek: ni druge izbire. V nasprotnem primeru bi namreč morali proglasiti mirovanje naših dosedanjih dol- viti rast, vendar se ni mogoče izogniti ponovi naglejši inflaciji. Pravijo, da bi povezovanje valut z zlatom znižalo obresti in tako ustvarilo bistvene možnosti za odpravo inflacijske premije iz cene denarja ter za trajnejši gospodarski vzpon v domači in svetovnih merilih. Dokler je videti, da se rast obnavlja in postaja vse naglejša, nobena od teh »šol« nima veliko možnosti na uspeh. Težko bi popolnoma ocenili, kako bi vplivalo na drug svet morebitno pretehtavanje te ali one smeri, če bodo formule konservativnih vlad pogorele. Kaže, da se največ nevarnosti skriva v zahtevah po načrtovanju oziroma industrijski politiki: pri tem v bistvu obljubljamo svojemu ljudstvu ohranjanje delovnih mest in doseženega standarda, zunanjemu svetu pa trgovinske vojne: Kljub morečim ocenam o izidu beograjske konference bi lahko dejali, da ni bil pogajalski položaj držav v razvoju še skoraj nikoli tako močan, če že ne za diplomatsko mizo, pa v resničnem življenju. Ta moč je v njihovi šibkosti oziroma v grožnji, ki jo pomeni morebitni polom dolgov za sistem. Do preusmeritve v tekoči politiki bogatih držav k spodbujanju rasti j e prišlo, kolje videti, v veliki meri iz strahu pred takim polomom. Silah izvira tudi iz bistva zahtev, da meja ne bi še naprej zapirali: dolžniki morajo od nekod dobiti denar za odplačilo. gov in zahtevati reprogramiranje To bi imelo nepredvidljive posledice za mednarodni finančni položaj Jugoslavije. Vsaj še dve leti, denimo, ne bi dobili nobenih novih posojil, izvoz bi se drastično zmanjšal in podobno. Zvezni izvršni svet je delegatom zbora republik in pokrajin ter delegatom v republiških in pokrajinskih skupščinah zelo plastično predočil položaj, v katerem bi se znašli, če bi zahtevali reprogramiranje dolgov. Tako so pristojni vladni organi izračunali, da bi se v tem primeru letos industrijska proizvodnja v Jugoslaviji zmanjšala najmanj za 20 odstotkov, celotno notranjo porabo v državi bi morali skrčiti na nominalno raven leta 1980, življenjski standard bi drastično upadel itd. V teh okoliščinah je torej preostal edinole najem novega kreditnega paketa, ki naj bi omogočil, da bi se postopoma izvlekli iz sedanjih likvidnostnih težav. V ta namen je bilo treba sprejeti nekatere predpise, ker dosedanji sistem nikakor ni vseboval dovolj jamstev, da bo vsaka delovna organizacija ali banka pravočasno poravnala svoje dolgove. Pogoji, ki so nam jih postavili tuji finančni partnerji, pa zdaj predvidevajo možnost, da zaradi nemarnosti ali neresnosti enega samega dolž- dobri sosedski odnosi Avstrijo, Madžarsko, Romunijo^ Grčijo, pa tudi z državami v širšern sosedstvu — s Ciprom, Turčijo m Predsedstvo SFRJ je prejšnji teden obravnavalo odnose SFRJ s sosednimi državami in razvoj sodelovanja med balkanskimi državami. Poudarili so, daje v času, ko se zaostruje mednarodna napetost, politika Jugoslavije do sosednih držav pomemben element re- gionalne in evropske stabilnosti. V minulem obdobju je Jugoslavija nadaljevala prijateljske in enakopravne pogovore s skoraj vsemi sosednimi državami. Izraženo je bilo zadovoljstvo nad uspešnim razvojem dvostranskih odnosov in sodelovanja z Italijo, Španija v celoti, predvsem pa predeli ob Atlantiku so se odločno uprli »evropskemu jedrskemu odlagališču« ob galicijski bali. Povod za vznemirjenje je bila vest, da bo britanska ladja »Atlantic Fisher« še ta teden odvrgla v morje 700 ton jedrskih odpadkov. Velika Britanija, Belgija inSvica se hočejo znebiti 9 tisoč tonnevarnih radioaktivnih odpad.kov, ki so jih sklenile spustiti v mojre kakih 700 kilometrov od obal Španije. Španci trdijo, da bo ta radioaktivni tovor, shranjen v jeklenih spdih, ogrozil atlantsko rastlinstvo in živalstvo. Protestirala je tudi španska vlada. V to »smetišče« že nekaj časa vozijo svoje radioaktivne odpadke Nizozemska, ZR Nemčija in druge evropske države. »Imejte sami svoje odpadke«, je geslo španskega protesta. Parlament avtonomne pokrajine'Galicije je sprejel posebno deklaracijo, v kateri opozarja na varstvo narave, kar je mednarodna obveznost, in zahteva mednarodno akcijo proti odlaganju radioaktivnih odpadkov. V zvezi s tem prirejajo po vsej Galiciji in tudi v Madridu protestna zborovanja. TOVARNA PO VSEJ SILI OGLEDALO TEDNA oerEDvro iedi/iv Že dolgo javno kritiziramo »politične« tovarne, zidamo pa jih še naprej, so zapisale beogajske Večernje novosti in navedl.e primer sladkornih tovarn v Šabcu in Požarevcu. Občinski možje so investicijo »blagoslovili« kljub že dolgo znanemu dejstvu, da naša država že zdaj ne ve kaj početi z dvanajstimi sladkornimi tovarnami. Utemeljene pripombe, da naj teh dveh tovarn ne bi zidali, so naletele v Šabcu in v Požarevu na odmev, češ da ti ugovori izvirajo iz zavisti in »sovražnosti« ljudi iz drugih regij. V obeh omenjenih krajih se niso hoteli sprijazniti z dejstvom, da tudi sedanje sladkorne tovarne, razen nekaj izjem, obratujejo samo s polovičnimi zmogljivostmi in da že leta in nika v državi, propadejo celotni kreditni aranžmaji. Zakon o plačanju s konvertibilnimi devizami vzpostavlja štiri ,,kroge” solidarnostnega poravnavanja tujih dolgov. Ce temeljna organizacija ne zmore svojih obveznosti, jih morajo poravnati v delovni organizaciji. Ce tudi to ne zadostuje, je na vrsti sestavljena organizacija. Če tudi ta nima dovolj deviz, morajo njen dolg poravnati vse članice banke, v kateri ima sestavljena organizacija svoj račun. Ce tudi v republiki ne zberejo dovolj deviz za pravočasno plačilo anuitet, poseže Narodna banka Jugoslavije, v kateri se bodo odslej v ta namen oblikovale posebne devizne rezerve in sicer v višini 5 odstotkov deviznega priliva v državi. Narodna banka bo imela v skrajnem primeru tudi pravico zaseči devize vsem bankam v državi, pa tudi devize na njihovih računih v tujini. Poleg tega bo Narodna banka lahko namestila svoje nadzornike v vseh jugoslovanskih bankah; nadzorniki bodo odobravali dvigovanje deviz z računov, vendar samo do zneska, ki bo predviden za vplačuje fiksnih in garantiranih obveznosti. Ta zakon bo veljal tudi za vračanje ostalih dolgov iz lanskega leta ter dolgov, ki so nastali do 17. januarja. leta zaključujejo bilance z izgubami. Dve. leti po teh opozorilih so v Šabcu in v Požarevcu vendarle začeli zidati, ker pa je zmanjkalo denarja, niso dozidali. Občinski funkcionarji in obeh občin so se obrnili tudi na tiste, ki so jim investicijo odsvetovali t. j. republiški izvršni svet, ki je že začetku gradnje nedvoumno povedal, da sladkorni tovarni lahko gradijo, če imajo v občinskih mošnjah dovolj denarja. Manjkajočih pet milijard dinarjev za Šab-čane in Požarevčane bi pomenilo spremembo republiškega načrta razvoja. Ožja Srbija je ta predlog zavrnila in tako bodo morali graditelji iskati denar drugje. Draga in z uvoznimi krediti obremenjena oprema čaka, da bi se zgodilo tisto, kar so povedali v slovesnih govorih ob polaganju temeljnih kamnov. Ali bo lekcija zalegla nadobudnim graditeljem, in ne samo njim, bodo pokazala prihodnja leta, zaključujejo Večernje novosti. Zakon o garanciji federacije za odplačilo dolgov omogoča pooblaščenim bankam zadolževanje pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj, posojila pa lahko jemljejo za strukturno prilagajanje gospodarstva. S spremembami in dopolnitvami zakona o deviznem ooslova-nju so delegati vse pooblaščene banke za poslovanje s tujino zavezali, da do 31. julija podpišejo samoupravni sporazum o poravnanju vseh medsebojnih dolgov. Doslej so namreč likvidne banke često poravnavale obveznosti delovnih organizacij, ki so imele račun v nelikvidnih bankah; tako so nastali precejšnji medbančni dolgovi. Ce banke tega sporazuma ne bodo pravočasno podpisale, bo ZIS v tridesetih dneh sprejel ustrezen preapis. Delegati v zboru republik in pokrajin so sprejeli še odlok, da se Narodna banka Jugoslavije letos lahko zadolži za 4,2 milijarde dolarjev. Hrvaška in vojvodinska delegacija sta terjali tudi spremembe v zunanjetrgovinskem režimu. Zahtevali sta, da se v prihodnje dovoli izvoz nekaterih izdelkov, ki je bil doslej nrebovedan. Gre za. pšenico, domačo nafto, gnojila itd. Seveda vlada s tem ni mogla soglašati, pač pa je v soboto zvečer, ko se je zdelo, da ni več Malto. Tudi odnosi z Bolgarijo se razvijajo na vseh področjih, še posebej pa na gospodarskem. Vendarbibii ta razvoj lahko še hitrejši in uspešnejši, če bi dosegli napredek pri reševanju spornih vprašanj, še posebej vprašanj makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji. Predsedstvo je zavrnilo veliko-albansko politiko režima Enverja Hoxhe in izrazilo odločenost, da bo preprečilo vsakršno vmešavanje Albanije v notranje zadeve SFRJ. globus NAIROBI - Velika pričaka-'anja, ki jih je Afrika kot najt? vnejša celina na svetu vlagala ' I NCTAD v Beogradu so se ide kla v veliko razočaranje. Na W1 celini ocenjujejo, daje beograj^1’ srečanje zapravilo svojo zg^ vinsko priložnost, največ pokril nepopustljivega stališča ZDA' drugih zahodnih držav, pa tudize radi pasivnosti ZSSR in W"’1 vzhodnoevropskih zaveznic. BUDIMPEŠTA - Nekaki madžarske gospodarske paM!1 nameravajo s posebnimi obvezn1' čarni zbrati denar za večje W sticije. Računajo, da bodo zbra blizu milijardo forintov. Večid" sredstev bodo porabili zagrni plinovodov v mestih. CIUDAD MEXICO - namska vlada je potrdila <4 poveljnika narodne garde r desa. da bo pretrgala stike s h. in Nikaragvo, »če bosta še nap . širili nasilje v Srednji Amerik STRAN 2 Pomurka dolgo-fočno z Agroslavonijo Agrosla^i^' ^°boli so Predstavniki ABC POMURKE in deset let 00^ -r12™ ^užene OZD Pomurke sodelujejo že ^Pnem nosf1Sa ' sPorazum 0 združevanju dela in sredstev pri Poslih S snn OvanJu v blagovni menjavi in zunanjetrgovinskih hektarov ohdS™ 5 bo AF,oslaYoniJa: ki ima 760 tisoč svetovnem tr"6’^3 ne z?m*Je' vključila v blagovne tokove na ^OniPleksaSlaISCU^ Pr°rzv°di iz programa agroindustrijskega Poudarek skuSV°ni'|e-n Bara!?Je- sporazumu sta obe strani dali Povodne sovlaganJem v melioracije, nove ubiranju in Jekte’skupno nabavo repromaterialov ter orga-MURKA si i lnanciranJu naročene proizvodnje. ABC PO-jmanj 15Qrjo te S sporazumom dolgoročno zagotovila letno na-d°bavljaia m? k°ruze’ Agroslavonija pa bo ABC POMURKI ?°Pitanih gov r?e k°ličine svinjskih polovic in meso mla-. ličine piščan*, treba ZA treba c. anJih težkih PW&Proti n K?s.P°darskih razmerah pogosto slišimo, da se je ^bije arU Še. Takt^ P°fratništvu, lažni solidarnosti in kdo ve k dosežjanibnišk0 h Sn Dolencem makadam, a n.adaUevati pot po na skunin kaj kmalu sem naletel ki so P”-i'bil sončen Pe ln 10pate- Dan Pa je Prenlpt? PFeCej Vr0Č’ mlade 'etn. N imU -Cn sam delovni riniti tonoi t n’,0tlla sončna pripeka, k4 wt ^l°riev> naka'-ih so koliko razbldnPraVk.lh- Ko se je * Jim nriht ? ’ cestni Prah, sem 'taS^r,b.hžak Srečal sem se s »Franjo brigade dingom sirP °b Aleksandrom 'erju, ki’ ie ; J zaposlenem v Mon-sv°jih britji- .p°Jasnievati vnemo .-Brigada šteje ltiri dekleta Sadlrjcv'- °d tega so dekadi d0 ’a '.fast smo v prvi Vseh brio ,najb°bae rezultate Prečna nor™ , saj znaša pov-bnamo priiet? J29,45 odstotka, "le, Pohval?0 h^gadirsko življe-?c‘jo, saj nam^ abk° tudi orga’ P°maga v dpu komandant akcije "obenih S™ Zato ni Pnzadevam0 emoy’ mi pa si « tr3 kar najboljše p°dročju kultu S-’ V naselju, na ? P?č n 'c -T? kje. Čeprav ? k'aji jn d°?kkem- so mi tu ^Prijazno???1.111’ kl so nas d^t^evanj? ^usmerjenega c n?»t, vse 0 nas je Dr?keni pa sm° j^ oakciji na Dr °doni sem °r ze Pred 0 izre?abk° sem se tv??'31«, u t?n' or8an,zaciJi, Čel"ebie, ki : eza Pa nam tudi ^Va»0vKa£l»bno našemu, v zdai vse v ttku doblli žulje, ba^no zadovoi-lepŠem redu in brijau^m- da hi JStV°' Posebno Slove?c' iz sPoznal čimveč &•> 4*2, “ » ktanh ”Stane dlnske delovne bP^t^anda??"11^ vedeullcu grafit Jani GraSič, ^lP0V^a'i ^ mi k ,ri,;id| Vedal je darSlkaj zanimive-Pt>v > in 3 I?0? brigadi 34 >et. !Ja starOs? adlnke, katerih Miši'?’ deloviJču nekaj £ez 17 'zbolfc’. '°da u? nismo med fe, {J1 ‘'ezultat??0’ da bomo n blti PovSembri8adiriev ne Su V°’ da s? zad°voijen. lardol °VePije t Prv,č v 'em "M nat,^ zdi '“kaj žadirj^elju, kje Pa tudi življe-’ ''rnatiJ^Ptajo kranjski bri- ne smeri intemsnTdej?- Llira™p0" rokah še ki t^agimna-°ika &“ca iz°lske ’, Je bila ž lansko leto na Goričkem. ,,Zelo mi je všče tukaj, saj sem srečala mnoge prijazne ljudi. Na delovišču pa se velja malce potruditi in delo gre kar od rok. Zlasti pa delujem v politični šoli Edvarda Kardelja. Popoldnevi so marsikdaj precej zapolnjeni, zato je včasih celo malce naporno slediti^vsem dejavnostim, ki jih imamo. ” In potem je pristopil majhen fant, za katerega bi dal roko v ogenj, da še ne sodi v brigado. Pa kako sem se zmotil! Bil je to najmlajši brigadir Sašo Gerič, ki. bo 15. avgusta dopolnil šele 11 let. ,,Končal sem četrti razred osnovne šole Vojka Šmuc v Izoli, na akciji pa sem bil že Četrtič na goričekm — Ljubljančanko Otilijo Selan je brigadirsko delo povezalo z Goričko grudo in njegovimi ljudmi. Foto: A. Abraham BRIGADIRJI V DOLENCIH — Mladi iz raznih delov Slovenije so v prvi izmeni republiške MDA »Goričko 83« izkopali že dobršen del jarka za telefonsko napeljavo NAJMLAJŠI BRIGADIR — Komaj 11-letni Sašo Gerič iz Izole, ki za zdaj nosi le vodo žejnim brigadirjem, se v družbi z gimnazijko Metko Likar kali za odgovornejše naloge že lansko leto, in sicer v Žužem-bergu, kjer je delal moj brat”, je s posebnim ponosom pristavil. Zvedel sem, da mu je na Goričkem zelo všeč, spoznal pa je tudi prijatelje iz nekaterih drugih brigad, kot sta ljubljanska in kranjska ter brigada Rdečega križa Slovenije. ,,Za zdaj predvsem nosim vodo brigadirjem na delovišču, pozneje pa mi bodo gotovo dali kakšno težje delo. Še najbolj pa me veseli risanje, zato sodelujem v likovnem krožku.” Posebej so se trudili tudi mladi iz brigade ,,Prve inženirske 7. korpusa” iz Ljubljane. Med njimi je bila tudi Otilija Selan, učenka srednje trgovske šole, ki so ji zaupali nadvse odgovorno funkcijo predsednice skupščine celotne prve izmene. Kako tudi ne, saj je letos že četrtič na Goričkem. ,,Rekla bi, da na trasi ni posebej naporno, samo sonce nam precej ,,nagaja”. Lani smo kopali le jarke za cesto, sedaj pa kopljemo tudi rove za položitev telefonske napeljave. Nekaj stikov smo že navezali z ostalimi brigadirji, medtem ko me nekateri domačini poznajo iz prejšnjih let. Sicer pa imamo na voljo dovolj športa, politike in humorja, kar pomeni, da nam ne more biti dolgčas. Všeč mi je tukaj, zato se vedno rada vračam!” Od Tomaža Hočevarja, ki je končal četrti letnik elektrotehniške srednje šole, pa sem še zvedel, da je od 38 brigadirjev v brigadi kar 18 pionirjev. ,,Ker je povprečna starost le nekaj čez 15 let, se seveda ne moremo kosati z mladinci. Glavno je, da se dobro razumemo, kajti potem gredo stvari mnogo lažje od rok!” Tako je bilo na delovišču. Živahno in mladostno. Vsi pa bi radi dokazali, da veliko zmorejo in se oddolžili ljudem na Goričkem, ki so jih tako lepo sprejeli. Osnovna šola v Gornjih Petrovcih, ki je tudi tokrat dala streho brigadirjem na republiški mladinski delovni akciji ,,Goričko 83”, je te dni pravcato mravljišče mladih. Brigadirji sklepajo poznanstva, spoznavajo pa se tudi z domačimi vrstniki. Vsakokrat, ko pripelje brigadirski avtobus, ljudje brigadirjem Kot vsako leto je tudi letos na MDA Goričko posebna brigada Rdečega križa, ki jo sestavljajo učenci zdravstvenih šol Slovenije. Posebne tehnične ekipe obiskujejo po okoliških vaseh starejše, slabotne ljudi, in jim pomagajo pri raznih domačih opravilih. Tudi tokrat so ti brigadirji organizirali posebne, brigadirske vrtce za otroke iz okoliških vasi. Taki vrtci so v treh krajih, in sicer v Gornjih Petrovcih, Dolencih in Mačkovcih. Vrtce obiskuje kakih šestdeset otrok od tretjega do šestega leta starosti. V vseh je organizirana prehrana in so vzgojiteljice, učenke zdravstvenih in vzgojiteljskih V mačkovski vrtec prevažajo otroke s kombijem in pomoč vzgojiteljic je pri izstopu iz avtomobila neobhodno potrebna 632 ŠTIPENDISTOV V občini Gornja Radgona narašča število štipendistov. V minulem šolskem letu je prejemalo štipendije 632 dijakov in študentov. Med štipendisti je največ takih, ki štipendije prejemajo iz sredstev združenega dela teh je bilo 375. Povprečna štipendija v tem skladu znaša 2.980 din. Med štipendisti je 251 kadrovskih štipendij, ki jih delovne organizacije posebno namenjajo za svoje potrebe. V občini Gornja Radgona prejema tudi 6 štipendistov štipendije iz Titovega sklada. Koliko bo štipendistov v naslednjem šolskem letu, še pri Občinski skupnosti za zaposlovanje Gomja Radgona ne vedo, ker bodo o tem odločali v začetku septembra. F. Klemenčič Udarniška akcija na Vaneči Okrog sto mladih in borcev je sodelovalo na udarniški akciji pri urejanju dovozne ceste do bodočega doma borcev in mladine na Vaneči. Prišli sta dve brigadi z republiške mladinske delovne akcije ,,Goričko 83”, in sicer iz Izole in Dravograda, ki sta skupno s člani borčevske organizacije iz soboške občine — za slednje je to že četrta akcija — pomagali pri obnovi ceste in položitvi odtočnih kanalov. M. J. Disco v gostilni Pri mostu Za te počitniške dni, ko bo marsikateremu mlademu plitki žep pbfcP dil le skomine na morske norčije, so se jih ,,usmilili” v radgonski gostilni Pri mostu. Že od 15. maja vrtijo ob petkovih in sobotnih večerih zanje prijetno disco, rock in country glasbo. Torej za vsakega nekaj, za vse skupaj pa obilico zabave, dobre volje in prešernega razpoloženja. Pohvale vredno je, da so enkrat gostinci ponovno znali prisluhniti željam mladim — ti po zaprtju disca v zdravilišču Radencih niso imeli v občini prav nobene možnosti za tovrstno zabavo — skupni jezik pa so poiskali kar z domačim disco jockerjem Dragom Kolaričem. Prvi vtisi kažejo, da so mladi, na večer se jih zbere in zapleše čez sto, izjemno zadovoljni, tako z glasbo kot tudi s časom, saj disco dela še uro po polnoči. vp šol, kar veliko vpliva na dobro počutje otrok. Otroci so v vrtcih od osme do dvanajste ure. Največ problemov pri delovanju teh vrtcev imajo zaradi prevozov otrok. V Dolencih prevažajo otroke v vrtec z avtobusom, v Gornjih Petrovcih z osebnim avtomobilom in v Mačkovcih s kombijem, kar pa je seveda povezano z velikimi finančnimi stroški. Težava je bila tudi, ker otroci niso bili navajeni vrtcev inso tja prihajali z velikim odporom. Sedaj se je to že nekoliko spremenilo in prav lepo je gledati pisano gručo otrok pri igri in zabavi. -sp- ^Mnem Posabljanju teritorialcev iz soboške občine NANJE LAHKO VENOMER v V°jfto kn^^be, ki en°t teri-M^0tleihPrejStljal^Pot^^ S? je pr?’7laboro ^Uh^žen? ^'adih V' 0 zares bi|?n°sti .?5®a dela ,- >Z, srednjih % ^65 ?ke občiLkpajcvnih tpa so^oraj d„ne- Prijav je dok°n->^4* Poznava?0^^-V>H ? eneea h v^fin ,a Ja v°ja-sesta- 8' Odbite ior ? W, e8a Je’ /.^a sku-Xe?’. kar * blla skoraj družnega lj^s^kaj° na čemer smo dali poseben poudarek taktičnim vajam in spoznavanju najnovejšega lahkega pehotnega orožja. Mladi so to znanje preverili v streljanju z avtomatsko puško na strelišču v Mačkovcih, kjer so bili doseženi v glavnem izredno dobri rezultati. Izkazali pa so se tudi z dejavnostjo na raznih interesnih področjih, ki smo jih pripravljali v popoldanskem času,” je z dokajšnjim zadovoljstvom med obiskom v taboru v Vidoncih povedal politični komisar Filip Matko. Sicer pa so v razgovoru te misli potrdili tudi nekateri mladi prostovoljci teritorialne obrambe iz soboške občine. Med njimi tudi Silva Konye iz Šalovec, učenka upravno-administrativne šole v Murski Soboti, ki se je precej dobro vživela v novo okolje. ,,Menim, da je bilo tokratno usposabljanje mladink in mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe vsekakor uspešno in potrebno. V začetku nisem bila na-yajena na takšno disciplino, pozneje pa sem se privadila in je bilo dokaj zanimivo. To velja zlasti za pla-zenje, streljanje z avtomatsko pu ško, kjer sem bila najboljša med dekleti, za nočno taktično vajo, ugajalo pa mi je tudi delo v interesnih dejavnostih.” Malce dalje smo srečali Izidorja Zadravca iz Beltinec, ki je letos končal prvi letnik srednje zdravstvene šole v Rakičanu. Povedal mi je, da ga je za to obliko usposabljanja navdušil tovariš Matko, ki je imel na njihovi šoli predavanje o Izidor Zadravec LMlvik Škodnik Filip Matko Silv« K«"ye teritorialni obrambi in življenju v taboru. ,,Obenem sem hotel spoznati vojaški način življenja, ki ga doslej še nisem izkusil. Moram reči, da je bilo v tem taboru precej živahno, navezali smo dobre medsebojne odnose in spoznali veliko tovarišev, ki so se dobro odrezali. Upam, da se drugo leto zopet vidi- mo v tem taboru pri usposabljanju. Zares smo preživeli lepe trenutke in tudi nekaj napornih dni, vendar sem prepričan, da se bo večina vrnila v ta tabor v Vidoncih.” Da ne kaže dvomiti, potrjujejo tudi besede Ludvika Škodnika iz Gornjih Slaveč, učenca srednje šolskega centra tehnično-pedago-ških usmeritev v Murski Soboti. „Bilo mi je zelo všeč, kajti spoznal sem mnogo novih kolegov. Bilo je sicer naporno, toda vzdržali smo. Letos sem bil prvič na takšni obliki usposabljanja in mislim, da bom prihodnje leto prišel še drugič v Vidonce. Morda pa bom postal tudi komandir kakega oddelka. Dosegel sem namreč dobre rezultate, še posebej v streljanju in manevru, kjer je bil naš vod najboljši. Izkazal sem se tudi na ostalih področjih.” Mar je treba tem, iz srca izrečenim besedam še kaj dodati? Zagotovo ne, kajti tovrstna oblika usposabljanja mladih pripadnikov enot teritorialne obrambe iz soboške občine se je pokazala za zelo uspešno in koristno. Na ta način še bolj utrjujejo velik pomen našega koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, kjer pripada posebno važna vloga predvsem mladim. Milan Jerše 983 STRAN 5 sport Komisija za razpis del in nalog Srednje šole kovinske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava KOLESARJI PRVIČ ZA DRŽAVNE NASLOVE NA POMURSKIH CESTAH DVOJNO SLAVJE KRANJČANOV: ZMAGALA UDOVIČ IN SAVA MALI NOGOMET V ŠTEVILKAH NEMČAVCI, BRATONCI IN BOREJCI PRVAKI Ob 35-letnici KK Beltinci so v Pomurju od 8. do 10. julija prvič organizirali državno cestno kolesarsko prvenstvo za posameznike in ekipe. V petkovi vožnji za posameznike je presenetljivo slavil Bojan Udovič (Sava Kranj) med člani, med starejšimi mladinci Sandi Papež iz Novega mesta, med mlajšimi pa je presenetil Valter Bonča iz Kobarida. V nedeljo v ekipni kokurenci so najhitreje pritiskali na pedale v absolutni konkurenci kolesarji Save, med starejšimi mladinci kolesarji ljubljanskega Roga, med mlajšimi pa mladinci Krke iz Novega mesta. Starejši mladinci Pomurja pa so z osvojitvijo 5. mesta zabeležili doslej svoj najboljši rezultat na državnih prvenstvih. UDOVIČ PRESENETIL FAVORITE V petek popoldne je izpred hotela Radin pognalo pedale na krožni progi proti Kapelskemu vrhu —Janževem vrhu—Radgoni in nazaj v Radence (18 kilometrov) 237 najboljših jugoslovanskih kolesarjev v treh konkurencah. V najvažnejši med člani — prevozili so devet krogov — je pomešal štrene favoritoma Primožu Čerinu in Bojanu Ropretu Bojan Udovič iz Save. Najlažje je premagoval klance, nekaj časa v družbi z Valčičem iz puljskega Siporexa, kasneje pa sam. Ob koncu pa je slavil s precejšnjo prednostjo pred vojakom Marnom in Žaubijem iz Roga. Med mlajšimi mladinci se je enakovredno kosal z najboljšimi tudi Berden iz Pomurja, ki je pripeljal do cilja 8. Pripekalo je z vso silo, pa vendarle so kolesarji neusmiljeno pritiskali na pedale in vozili hitro, kot že leta ne na državnih prvenstvih. V najvažnejši preizkušnji, moštveni vožnji na čas med člani, se je že takoj na startu dalo videti, da so kolesarji Save odločeni, da po letu dni odvzamejo naslov državnih prvakov ljubljanskemu Rogu in lovoriko v klubske vitrine. Ti dve moštvi in ekipa JLA VP Kranj pa so bili tudi absolutni favoriti, kar so z odlično vožnjo upravičili. Nezadržno so povečevali prednost pred zasledovalci na vročem prekmurskem asfaltu, malce hitrejši od nasprotnikov pa so bili Ropret, Udovič, Cuderman in Tunič iz Save. Ti so si v drugem krogu — vsak je bil dolg 33 postavi: Bertalanič, Babič, Titan in Markoja je osvojilo odlično 5. mesto, kar je dokaz, da v klubu dobro delajo in si lahko v prihodnosti še obetamo boljših dosežkov. Sicer pa so bili v tej konkurenci najmočnejši mladinci Roga pred Astro in Savo. Organizacija, tako so zatrjevali tekmovalci in strokovnjaki, je bila na višini in kar je še posebej pomembno po zaslugi 50-tih vnetih amatersih delavcev ne predraga. Obe progi sta bili pravilno izbrani. Rezultati: posamezniki — mlajši mladinci (72 kilometrov): 1. Valter Bonča (Soča Kobarid) 1:38,04, 2. Srečko Glivar (Krka, Novo mesto), 3. Janez Božič (Krka, Novo mesto) ... 8. Andrej Berden (Pomurje, Murska Sobota); starejši mladinci (108 V treh občinskih ligah v malem nogometu na območju občine Murska Sobota je bilo končano tekmovanje v malem nogometu. V treh ligah je sodelovalo kar 36 moštev, naslove prvakov pa so osvojili: Nemčavci, Braton- ci in Borejci. naslednje: Končne lestvice so kilometrov priborili pol kilometrov): Sandi Papež KOLESARJI SAVE VRNILI NASLOV Prekmurska ravnica od Murske Sobote do Mačkovec in nazaj je bila v nedeljo dopoldne prizorišče moštvenih odločitev. minute prednosti pred Rogom in vojaki, ki so jo obdržali do konca. Med mlajšimi mladinci so slavili mladi Novomeščani (Krka) pred presenečenjem prvenstva v tej konkurenci Sočo iz Kobarida. V višji kategoriji pa so pokazali zobe tudi domačini. Pomurje v (Novoteks, Novo mesto) 2:28,59, 2. Robert Trampuš (Rog, Ljubljana), 3. Robi Šebenik (Rog); člani (162 kilometrov): L Bojan Udovič (Sava, Kranj) 3:31,03, 2. Vlado Marn (VP Kranj), 3. Andrej Žaubi (Rog). Moštveno: mlajši mladinci (33 kilometrov): L Krka (Novo mesto) 42:25, 2. Soča (Kobarid), 3. Rog ... 5. Pomurje (Murska Sobota); starejši mladinci (66 kilometrov); L Rog (Ljubljana) 1:22,24, 2. Astra (Ljubljana), 3. Sava (Kranj) ... 8. Pomurje; člani: 1. Sava (Ropret-Udovič-Cuderman-Tunič) 99 kilometrov — pov. hitrost 48,155 km/h 2:03,35, 2. Rog, 3. VP Kranj. Vlado Paveo A liga: 1. Nemčavci 22 15 3 4 57:32 33 2. Pušča 22 12 4 6 47:48 28 3. Bakovci 22 8 10 4 61:45 26 4. Moščanci (—1) 22 11 5 6 60:44 26 5. Panonska 22 11 3 8 60:47 25 6. Predanovci 22 9 4 9 67:55 22 7. Kupšinci 22 8 4 10 68:67 20 8. Petanjci 22 5 9 8 45:48 19 9. Slovan (—1) 22 7 6 9 33:55 19 10. Kanal 22 6 5 11 46:56 17 11. Lipovci 22 7 1 14 62:77 15 12. Černelavci 22 4 4 14 48:80 12 B liga: 1. Bratonci 22 14 5 3 99:59 33 2. Lendava (—1) 22 14 5 3 112:43 32 3. Strukovci 22 12 3 7 82:53 27 4. Kerenčičeva 22 11 5 6 64:44 27 S. Klub mladih 22 12 3 7 64:75 27 6. Sebeborci 22 9 5 8 50:60 23 7. Park (-1) 22 11 1 10 74:60 22 8. Padalec (—1) 22 9 4 9 81:75 21 9. Satahovci 22 7 6 9 53:49 20 10. Dobel 22 6 4 12 47:66 16 11. Veščica (—1) 22 4 3 15 38:86 10 12. Gederovci (—2) 22 1 0 21 26:120 0 NA KRATKO KRALJEVO — Na reki Ibar so se na državnem prvenstvu med 80 kajakaši odlično uvrstili tudi Krožani. V spustu je bila dvojica Titan — Činč v razredu C — 2 uvrščena na 2. mesto, v K — 1 je bil Varga četrti in v razredu 3 x K 1 je ekipa Kroga (Varga, Karas, Titan) osvojila tretje mesto. Na reki Muri pa bodo Krožani 30. in 31. julija pripravili tradicionalno kajakaško tekmovanje Mura 83. ČRNOMELJ — Na 2. dirki za slovensko prvenstvo v kolesarstvu je Berden pri ml. mladincih osvojil tretje mesto, Čeh pa 21. Pri st. mladincih sta bila Titan 11. in Babič 21. Na kriteriju v tem kraju je bil Bertalanič pri st. mladincih šesti, Titan sedmi in Babič enajsti; pri ml. mladincih pa sta bila Berden 12. in Čeh 13. PRELOG — Lendavski dirkači v tej sezoni nimajo sreče. Na 3. dirki za državno prvenstvo v Prelogu se je poškodoval mladi Artur Horvat, ki je osvojil pred blizu 1000 gledalci odlično drugo mesto. Lendavčan Horvat ima po poškodbi v Prelogu nogo v mavcu. tg Občinska strelska zveza Murska Sobota je v počastitev dneva borca organizirala medobčinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško v trostavu za mladince. Sodelovale so reprezentance Murske Sobote, Lendave, Ljutomera in Ormoža. Zmagala je ekipa Ljutomera z 854 krogi in osvojila prehodni pokal občinskega odbora ZZB NOV Murska Sobota pred Mursko Soboto 796, Ormožem 710 in Lendavo 541 krogov. Najboljši posamezniki so bili: Janko Kuzma (MS) 237, Rajko Kapun (Ljutomer) 225, Manuela Rudolf (Ljutomer) 214 krogov. F. M. Teniški klub Pomurje iz Murske Sobote pripravlja pod pokroviteljstvom Radenske — TOZD Morav- ske toplice v soboto, 16. julija 1983, ob 9.00 uri slavnostno otvoritev novih teniških igrišč v Moravcih. Ob tej priliki bo tudi dnev-no-nočni turnir z dokaj močno udeležbo. Na njem bodo sodelovali tekmovalci iz Zagreba, Čakovca, • Varaždina, Murskega Središča, Ljubljane, Maribora, Radgone, Ptuja, Radenec in Murske Sobote. Sicer pa organizator zbira prijave po telefonu 72-210 (Karoli) vse do petka do 18.00 ure, ko bo žrebanje. F. M. NAMIZNI TENIS SLOVENIJA PRVA V Šibeniku je bil tradicionalni turnir »BRATSTVO—ENOTNOST« — srečanje republiških in pokrajinskih reprezentanc — na katerem so nastopile vse reprezentance. Slovenska reprezentanca, za katero sta igrala Sobočan Borut Benko in Ravenčan Darko Jamšek, se je odlično odrezala, saj je nepričakovano osvojila prvo mesto. Premagala je Srbijo s 3:0, Črno goro s 3:1, BiH s 3:1 in v odločilnem srečanju za prvo mesto favorizirano ekipo Hrvatske s 3:2 ter po nekaj letih spet postala zmagovalec tega tradicionalnega srečanja. Benko je zaigral odlično, saj je bil tretji najuspešnejši igralec tekmovanja za državnima reprezentan- ODBOJKARJI LJUTOMERA V REPUBLIŠKI LIGI Ljutomerski odbojkarski klub se je v zadnjih nekaj letih razvil v kvaliteten in močan športni kolektiv, kar dokazujejo tudi tekmovalni dosežki, saj so Ljutomerčani v Pomurski ligi vseskozi bili zanesljivo najboljši in skoraj vsako tekmovalno sezono bili prvaki. Sicer pa ima odbojka v Ljutomeru bogato tradicijo. Več let nazaj je dominirala in bila šport številka 1, v moštvu pa so nastopali znani slovenski odbojkarji, doma- -čini Ivo in Jože Šumak, Šoster, Mlaker, Bezjak in mnogi drugi, ki so s svojo igro navduševali ljubitelje odbojke širom po Sloveniji. To so bili „zlati” časi ljutomerske odbojke. Potem, ko so starejši igralci prenehali z aktivnim nastopanjem, tistih, ki bi jih zamenjali, mladih ni bilo. Zato je nekaj časa nastalo skorajda popolno zatišje, vendar le na tekmovalnem področju. Profesor telesne vzgoje Tone Ficko, sicer učitelj na srednji šoli družboslovne usmeritve v Ljutomeru, je pričel delati z mladimi perspektivnimi igralci in sistematično, marljivo in vztrajno delo je kaj kmalu dalo odlične mlade igralce, v tekmovanju zelo uspešno ekipo, ki je že več kot štiri leta najboljša v Pomurju. Ekipo danes sestavljajo v glavnem učenci in študentje ob sodelovanju nekaterih starejših, ki prav gotovo veliko pomagajo s svojimi bogatimi izkušnjami, te pa bodo še kako prav prišle v jeseni, ko bodo Ljutomerčani startali z nastopom v II. republiški ligi vzhod. Kot je znano, so si to pravico pridobili po uspešnih valifikacijah nedavno v Murski Soboti. Ekipo stavljajo igralci: Mirko Šumak,. Mitja Šumak, Andrej Luci, Miran Torič, Jože Štrakl, Brane Pušenjak, Miha Pušenjak, Hari Steržaj, Albin Novak, Dragan Zemljič, Jože Šumak, Milan Rus, Darko Dobrajnščak, Andrej Šumak, Srečko Dolamič, moštvu se bo priključil še Goran Šoster, dosedanji rezervni igralec mariborskega Stavbarja, po potrebi pa v ekipi zaigra vodja Tone Ficko. V republiški ligi bodo ob Ljutomeru nastopali še Radenci, Braslovče, Topolščica, Vuzenica, Malgaj (Ravne), Stavbar II (Maribor) in Granit (S. Bistrica). In kaj pričakujejo Ljutomerčani od nastopa v prihodnji sezoni? Po besedah Toneta Ficka za obstoj v ligi ni bojazni. Nadejajo se celo uvrstitve v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice, čeprav klub tare osnovni problem — ustrezna dvorana, katere Ljutomer nima. Potrebno bo iskati pomoč pri ,,sosedih”, najverjetneje pa bo to dvorana na Razkrižju ali v Murski Soboti. Kljub tej težavi pa so Ljutomerčani prepričani, da dobri rezultati ne bodo izostali in da bo nastop v novi tekmovalni sezoni II. republiške lige —vzhod uspešen. Niko ŠOŠTARIČ C liga: 1. Borejci 22 15 3 4 91:40 33 2. Tišina 22 13 4 5 54:33 30 3. Mlajtinci 22 10 6 6 84:48 26 4. Skakovci 22 11 4 7 64:43 26 5. Mladinec 22 12 2 8 83:47 26 6. Krajna (—1) 22 10 5 7 71:57 24 7. Separacija 22 9 5 8 36:66 23 8. Ivanci 22 8 3 11 41:60 19 9. Noršinci (—1) 22 7 3 12 66:75 16 10. KS A. Kardoš 22 7 1 14 36:74 15 11. VK 79 (— 1) 22 5 3 14 53:77 12 12. NK 13 (-1) 22 5 1 16 38:97 10 Ljutomer zopet v pomurski ligi Nogometaši Ljutomera se po dveh ne najbolj uspešnih tekmovalnih sozonah v območni slovenski ligi — vzhod, vračajo v L pomursko ligo. Čeprav so po končanem letošnjem tekmovanju imeli možnost sodelovanja v kvalifikacijah za nadaljnji nastop v republiški ligi, so odstopili iz dveh razlogov: tekmovalni sistem ni ustrezen, tekmovalni stroški pa so izredno visoki, saj je za eno sezono bilo treba odšteti kar 600.000 dinarjev! Poleg tega je moštvo moral voditi trener z licenco, tovrstnega strokovnjaka pa v Ljutomeru trenutno ni, zato ga je ---MEDNARODNI ŠPORT INVALIDOV ------------------------ Več prvih mest DRŠI V Szombathelyu na Madžarskem je bilo tradicionalno srečanje invalidov v okviru 5. Šavaria pokala. Na tekmovanju so sodelovali invalidi iz Avstrije. ČSŠR. Nizozemske. Jugoslavije in Madžarske. Skupno je nastopilo 380 tekmovalcev. Med niimiso bili tudi člani DRŠI Murska Sobota in se lepo izkazali, saj so osvojili več prvih mest. Rezultati — krogla — ženske: Ida Kerec 1. mesto; moški — Franc Vajndorl'er 1. mesto. Vasja Belšak 2. mesto. Kopje — ženske: Ida Kerec 3. mesto; moški: Marjan Nemec 3. mesto. Franc Vajndorfer 4. mesto. Vasja Belšak 5. mesto in Franc Gomboc 6. mesto. Disk —• moški: Franc Vaindorfer 2. mesto. vasia Belšak 3. mesto in Franc Gomboc 4. mesto. Met žoge: Ida Kerec 5. mesto. Moški: Vasja Belšak 1. mesto. Tek na 100 m: Srečko Nemec 4. mesto. Marjan Nemec 7. mesto/Namizni tenis: Ekipa DRSIM. Sobota je osvojila 16. mesto med 36 ekipami. Sedeča odbojka: DRŠI M. Sobota je med enajstimi ekipami zasedel deveto mesto. F. M. ---STRELSTVO PRVO MESTO STRELCEM MURE Strelski družim »Goričko« Kančevci in Grafičar Murska Sobota sta v počastitev dneva borca pripravili tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Sodelovalo je 21 ekip. Naivec uspeha je imela ekipa Mure z 205 krogi, kije osvojila prvo mesto pred SD Noršinci 204 in Koloman Kučan Križevci 164 krogov. Najboljši posamezniki so bili: Mirko Horvat (Mura) 82. Ludvik Jonaš (OSTO) 73 in Karel Turner (Noršinci) 72 krogov. F. M. CIGAN REPUBLIŠKI PRVAK Štefan Cigan je dokazal, da je najboljši mladinec v republiki v »kraljevski igri«. Na nedavno sklenjenem republiškem prvenstvu v Ptuju je v 11. kolih zbral 9 točk in osvojil naslov republiškega prvaka. razpisuje v skladu s 174. čl. zakona o usmerjenem izobraževanju po sklepu zbora delavcev z dne 8. 7. 1983 dela in naloge 1.2 učiteljev za poučevanje strokovnih predmetov stroj ništva — dipl. ing. strojništva 2. 1 učitelja za OTP in fiziko — dipl. ing. strojništva z znanjem madžarskega jezika 3. 1 učitelja kemije in biologije — profesor z znanje madžarskega jezika 4. 2 učiteljev praktičnega pouka — ing. strojništva 5.1 učitelja slovenskega jezika — profesor za polovico delovni čas 6.1 učitelja madžarskega jezika — profesor .„uixnj 7.1 učitelja madžarskega jezika — profesor za polo delovni čas Za navedena dela in naloge pod točko L, 2., 3., 4., 7- sprejmemo kandidate za nedoločen čas, pod točko 5. in 6. pa vdelovno razmer) za določen čas. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pog°i®v na naslov Srednja šola kovinske, pedagoške in ekonomske us ntve Lendava, Partizanska 82 v 30 dneh po objavi razpisa. TEKSTIL proizvodno in trgovsko podjetje LJUBLJANA TOZD PLETILSTVO Prosenjakovci Delavski svet TEKSTIL TOZD PLETILSTVO RAZPISUJE prosta dela in naloge 1. direktorja TOZD 2. vodje finančno-računovodske službe Od kandidatov pričakujemo: pod 1: delovnih izkušenih sredni° šolsko izobrazbo in najmanj 5 let ~ da so s svonm^, Opravlianiu vodstvenih del in nalog sobnosti osedanjim delom izkazali organizacijske spo- kadrovski politik^6 Wkne ^ot določa Družbeni dogovor o pod 2: rauunovodsko^hnaričn^°i ‘n 1 ° 'et delovnih izkušenj v PLETILSTVO pV 15 dneh P° objav' na naslov: TEKSTIL tozd o rosenjakovci, za -RAZPISNO KOMISIJO« 'z ti kand,date obvestimo v roku 10 dni po sprejetju sklepa. KMETIJSKO GOSPODARSTV RAKIČAN, n. sol. o. Rakičan ___- . _ KG Komisija za štipendije pri ABC Pomurka razpisuje n3slednje^tiDsnH?i delavskega sveta delovne organVaei^ 7 štipendij za ? S°lsko leto 1983/84: ,z°brazeva^ Sredni’ kmetijski šoli - vzgoj^ Valn' Program kmetijec (3-letno sola- kme*1!' nje) _ kmetijski šoli " 1 štipendijo na BTF - smer poljedelstvo. Kidati morajo k vlogi za štipendijo, obr. DZS 1,65p^' a) potrdilo o vpisu v šolo ^0\s^3S^ b) overjenprepisoz.fotok.opijozadnjegas la oz. potrdilo o opravljenih izpitih _ pjn§tevil°°r c) potrdilo o premoženjskem stanjudruzif' n-styU skih članov, ki živiio v skuonem gospod J skih člano^^ d d) potrdilo n d v skupnem gospodinjstvu $ “pokoi^ staršev iz leta 1982. Tako izpolnier^10^0 odre^ek od pokojnine za dec* Pomurka KG Rak^096 spreiema kadrovska s1^ & G Pasoan, p. M. Sobota, v roku 15 dni od objave razpisa? ------------------------------------, Na osnovi 70. člena Statuta ABC -snako industrija TOZD Predelava mesa Lendava, zbora delavcev razpisuje dela fn naloge , vodje TOZD Predelava mesa Lenar« ih P°g°' jpjsanm k Kandidati morajo poleg z zakonom pre gk0^ izpolnjevati še naslednje: , tehnik6' — da imajo visoko ali višjo izobrazbo bi ske ali organizacijske smeri, — da imajo 4 leta delovnih izkušenj _ . — da so moralno-politično neoporečni- paj Dela in naloge se razpisujejo za dobo gojeV Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanj F aS|o^ dati pošljejo v 8 dneh od dneva objave f^ursk^jrm ABC POMURKA - Mesna industry sp|. Bijedičeva 11, 69000 Murska Sobo služba. STRAN 6 VES’ kulturna obzorja Mestni pečat iz 1280. leta »Kulturni dom prinaša v Do-brovnik pravi preporod”, pravi Predsednik sveta krajevne skupnosti Deži Sekereš in dodaja:, .Želimo si, da ustrezni organi čimprej izvrše tehnični pregled, da bi potlej začeli s prireditvami. .Najmanj eno bomo imeli vsak mesec. Poleg gostov bo-do na odru nastopali tudi domači ®ajalci; oživelo je kulturno dru-stvo in njegove sekcije, pripravljeni so nastopali šolarji, domači glasbeniki. .. Veseli nas, da je med obiani za kulturne prireditve izrea-no tanimanje; nanje prihaja tudi vse več tistih, ko so postrani gleda-“> ko smo si tako prizadevali za “torni hram.” tudi prizadevajo, da bi v dneh, ko bodo v vasi asfaltirali cesto med Dobrovnikom in Kobiljem, z asfaltom povezali 80 metrov dolgo stezo med kulturnim domom in zdravstveno ambulanto, ki je prav tako pridobitev novejšega obdobja. Se nekaj ie. česar v tem poročilu ne kaže prezreti njihov rojak Jani Gbnc, ki je sicer direktor Kmetijskega kombinata v Ptuju, je Dobrovničanom izročil dragoceno zgodovinsko darilo: pečat mesta’ Dobronok iz leta 1280!!! Vaščani so seveda nadvse hvaležni za to gesto, hkrati pa ponosni, da so njihovi predniki pred 700 leti imeli mestne pravice — privilegij, do katerega ni bilo lahko priti. Mestni pečat bodo shranili v kulturnem domu. Š. Sobočan razstave fe dni so uredili okolico kulturnega doma. Na pomlad pa bodo za-$dili & okrasno grmičevje in rože, redaj bodo posadili v spomin na 'Ha88 dreves. V Dobrovniku pa si faradi ^rat DobSjkanja denaria Povsem uredit^£anom usPelo rPatudi?karOjega d°ma/ven-n' malo: mani« JJeusP°s°bljeno, ^•Pi^ kn^"i: ajevnega n,?'i J ne skupnosti /Si°ra za imladinska sobtb Stanke. gasilsko opremo in se- Že doslej, ko v Dobrovniku še niso imeli uporabnega dovoljenja, so imeli nekaj prireditev, ki si jih je ogledalo veliko občanov. Foto: Š. S. MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra je na ogled 6. jugoslovanski bienale male plastike, na katerem se s svojimi deli predstavlja več kot osemdeset domačih kiparjev, poleg osmih umetnikov takoimenovane pariške šole, med katerimi je tudi Janez Zorko. V pokrajinski in študijski knjižnici Kulturnega centra je odprta razstava ob 30-letnici smrti enega naših največjih revolucionarjev in mislecev Borisa Kidriča. (Knjižnica bo v poletnih dveh mesecih odprta od 7. do 14. ure, razen študijskega oddelka, ki bo ob ponedeljkih odprt od 7. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure, knjižnica v gradu pa od 7. do 17. ure. V fotogaleriji Kološ (Ulica 17. oktobra 27 A) so na ogled umetniške fotografije Miša Hoch-stetterja iz Maribora. Izbor in postavitev je delo Jožeta Kološe-Kološa. V likovnem razstavišču Ljubljanske — Pomurske banke razstavlja svoja olja, grafike in tapiserijo znani rojak Jože Horvat-Jaki. Pomurski zdravstveni center TOZD Pomurske lekarne Murska Sobota, razpisuje dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje galenskega laboratorija za mandatno dobo 4 let. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje naslednje: — da ima končano II. stopnjo FNT — farmacija in specializacijo s specialističnim izpitom ali da ima končano II. stopnjo FNT — farmacija in strokovni izpit ter 5 let delovnih izkušenj, — da se zavzema za samoupravljanje, — da je moralno in politično neoporečen. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center TOZD Pomurske lekarne M. Sobota. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. GREMO V KINO i'oddaje na radiu Ljubljana, je ?a odnJa?'1" v obeb Poletnih mesecih, saj ra k itureŽeljneP° evojiko a o tem nekolt 2 r.esn'ca’ resnica, ki plima tudi dva svetla b pozneje. Pro8ramrov (Primerni denaria, >ih0>si«esa denar H Je’ da ie 112 t0 Je res, a ^uje’našla folklor^’^’.'ahko na-'Mi Poza in eSt'Val prav V ^as^bSnab0Svsem,e^, "lutcev 5asu>kosi ° ?0 resnico, mOre n'-Vedno več Po-daljSih ^^‘»urje ^^gledov na 11,1 Pon p°nuditi v ne moremo ali . ahko Ponu- Soboti je čudo- vito grajsko dvorišče, v Gornji Radgoni bi ga lahko tudi obnovili, v Ljutomeru se dvorišče v stari mestni hiši kar ponuja, prav tako v Lendavi. Res je, da bi nekatera prizorišča bilo potrebno obnoviti, denarja pa za takšne naložbe nikakor noči biti!? Razmišljanja o kulturi v poletnih mesecih se še vse preveč vrtijo okrog velikih kulturnih projektov, masovnih prireditev, kar je v celoti zgrešeno. Manjše, intimne prireditve so mnogo primernejše za ta čas in pomurske zmožnosti in tudi zahteve gledalcev ali obiskovalcev. In tudi načrtovanje kulturne sezone je podrejeno bolj političnim zahtevam (občinski prazniki, praznovanja tega in onega praznika — kar je sicer pozitivno, istočasno pa siromaši kulturne programe ravno takrat, ko bi bilo najbolj potrebno), kot pa potrebam tistih, katerim je kultura namenjena. Vse preveč pozabljamo namreč, da je naš delovni človek in občan potreben kulturnih dobrin v času, ko si oddahne od napornega dela in ta čas ni samo čas konec tedna, je čas letnega dopusta. Prav bi bilo, da bi v vseh štirih pomurskih središčih pričeli razmišljati prav o tem, ne pa ravno narobe, kot je primer v Murski Soboti, ko celo ukinjajo kulturni teden, ki je v preteklosti bil korak naprej. In da kritika ne bo letela samo na kulturna društva, ki že tako ali tako dajejo svoj delež kulturi, pozabljamo namreč tudi na tesnejše vezi s turističnimi društvi, nekaterimi organizacijami, ki se izključno ukvarjajo s turizmom in nenazadnje svoje bi morala reči tudi frontna organizacija: socialistična zveza. Res je, da je današnji čas poln drugih težav, a kljub terhu ne bi smeli pozabiti na to veliko vrednoto — kulturo tudi v poletnih mesecih. Začaran krog želja, možnosti in pripravljenosti je torej sklenjen, ni pa sile, ki bi ga bila pripravljena presekati. In kot kaže, bomo še naprej v mesecu juliju in avgustu hodili samo v kino in galerije, mogoče še v kak muzej. . . Dušan Loparnik LENDAVA — V galeriji Lendava so poleg stalne zbirke razstavljene umetniške fotografije Miška Kranjca mlajšega. Prav tako je na ogled tudi muzejska zbirka. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja svoja dela likovna pedagoginja — pacientka zdravlišča Radenci Rozina Šebetič iz Ptuja. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Velika ilustrirana enciklopedija ČLOVEK (Mladinska knjiga), Tony Schwaegerl BOLEZNI MOŠKIH (Državna založba) in dr. Pavle Bohinc SLOVENSKE ZDRAVILNE RASTLINE, dopolnjeni ponatis (Mladinska knjiga). ABC POMURKA TRGOVSKO PODJETJE „VESNA" LJUTOMER, p. o. Ljutomer, Glavni trg 5a Delavski svet RAZPISUJE prosta dela in naloge — vodje splošnega sektorja Pogoji: — da ima visoko izobrazbo pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj — da ima višjo izobrazbo pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj — da izpolnjuje splošne pogoje, predpisane z zakoni. Kandidati naj pošljejo vloge v roku 15 dni po objavi v splošni sektor delovne organizacije. ,,SOBOTA" TOZD Komunala, n. sol. o., Murska Sobota, Kopališka 2. OBJAVLJA prosta dela in naloge KASIRANJE KOMUNALNIH STORITEV — IN KAS ANT Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo končano poklicno šolo, trgovske smeri, 6 mesecev z delom pridobljene delovne zmožnosti na sorodnem delu. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 45 dni. Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema kadrovski oddelek podjetja ,,SOBOTA" Murska Sobota, Kopališka 2, v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po preteku roka objave. Prevedel: Vladimir Komidar j^ his vdel, sem stopil na grajsko dvorišče, se ' r°P lovskih psov. Preden so me obraJa P°j.avH sorazmerno mlad mož zoprno tanjeno mr 'Z z bičem pognal v kamen ito stajo, kamne i,?!6 zopet naravnal stem, da je prislonil sbolas/ sem se hm i esa so mu bila odrezana tik ob glavi, ^gloPoh^^b rde~ nani ie stopil izza nekih vrat barm ce9a obraza in višnjevega nosu ter me ^/°Se^Po m'le ime’in kaiže,im- /e v rokVnd^SVo^e 'me’semu Je obraz takoj zjasnil. °vari^^enda n°’ "'Čeč: »Kako? Kaj? Dronte? Melhior p " s,n mojega starega prijatelja in lovskega ^^as^^^mid ° Prednjem bivališču umrlega Za rami abnil v obraz svojo toplo vinsko sapo ter iovsiZ^1! me’ veseli me prav do dna moje oafau jih Srn ie bil ir^USe’ da sem vas spoznal! Blagopo-sem 16 ^^o ni^ec Prave9a kova in v tem strelnem Pih^ica sp°zna/ enak'h. Ej, kako hitro je minil čas, ^a'^ki^^likih, voivnHJad i?b katerega rojstvu smo pili n°v'!GleitJ ?dsk'h srebrnih kozarcev, imenova-mn"'77 fese na a°troaiček, ki je nekoč mokril hlačke, CemUpa vse t0? čePravJe varp. a aPOmini'J bl me starega jelena podrl, se bova .. 016 toHko nn ’ posP°d baron, viteških dni, s kate- PhJe bilo^' ^dno in neugodno prevzet spričo u.k^/^P^fe/j. Tudi zoprnež brezušes, ki 'Seda;’ ni *rSal,kier koli v gradu poišče zame X. ^Pasevn^P^Ivdobrovolj'Q. °m Postavil, kakor se spodobi«, je rekel stari gospod in se strumno vzravnal v svojem zelenem jopiču. »Sem lovski starešina vojvode Stoll-VVessenburga. Ime mi je Evstahij, plemeniti Trolle in Heist. V Krottenriedu ždim med vranami in sovami ob skromni plači že kakšnih dvajset let. Tedaj si, mladi plemič, ne bi nikoli mislila z gospodom očetom, da bova morala visokorodju kdaj podpirati glavo, kadar se mu je hotelo iz ust pocediti vino.« Sprehajala sva se po senčnati grajski poti, pri čemer sem videl mučno nemirnega srca, a dobrodušnega pogleda na stotine iz lesa izrezljanih jelenjih glav, glave merjascev s čekani in rogovje srnjakov, pritrjeno na stenah ter prepredeno s pajčevinami, odnosno oblepljeno z lastovičjimi gnezdi. Po tleh so ležale gole volčje in pohojene jelenje kože, ki so še stopnjevale vtis o propadanju in zapuščenosti. Starec zraven mene je bil oni Heist, o katerem mi je bil pravil oče, da je v dvoboju ustrelil vojvodovega dvornega pesnika, in oni nadlovec, o katerem mi je Gudel s studom pripovedovala. »Eh, da!« je povzel nadlovec stoje in si natrpal rdečkasti nos s ščepcem njuhalnega tobaka. »Pri moji veri, saj niste več otrok, Dronte! Ne boste mi zamerili, če vam povem, da sva vam bila jaz in gospod oče najboljša plemenska žrebca na dvoru. Ali ne vedo še danes toliko povedati o najini šali, ko sva eno izmed vojvodinjih sobaric postavila na glavo in jo napolnila s šampanjcem, tako da je visokorodnega gospoda od krohota malone zadela kap! Ali nisva dvorjanico Ano Marijo Saško v temi krepko ščipala v zadnjo plat, tako da je vpila na pomoč in je gospa vojvodinja prisegla, da bo dala zločinca javno izbičati, čeprav sta plemenitega rodu. Da, to so bili lepi in burni dnevi! Kaj pa vi, fantje, veste o njih?« Da bi ga odvrnil od teh prešernih spominov, ki so v mojo grozo obnavljali vse trpljenje, ki sem ga bil deležen po svojem očetu, sem vprašal po brezušniku. »On ?« se je zasmejal. »Je pač nekdanji učitelj, ki se je potepal daleč naokrog in slednjič zabredel na dvor visoke gospode. Kakor kaže, pa mu je pri njej trda predla. Pri Istam-bulskem mostu so mu dali odrezati ušesi. V mojem domu živi že nekaj let in opravlja pisarske posle za hrano, stanovanje in nekaj denarja', vendar pa z njim strogo ravnam.« Ta hip se je obravnavani uslužbenec vrnil s svojega obhoda in kislega smehljaja na zaskrbljenemu obrazu razodel, da je čul nadlovčeve besede. Potem je svojemu gospodarju stvarno in enolično poročal: »Milostni gospod lovski starešina, našel sem prenočišče. I/ dvorani nekdanjenega patrimonjalnega sodišča je strop še kar dober in ne propušča, v kolikor smemo pričakovati novega dežja. Ležišče je zadostno opremljeno, okna so umita in dokaj cela. Tujec se lahko v njej naseli, če —« »Naj tako dolgo ne čveka s ,če', temveč naj naravnost pove, kakšen zadržek ima v mislih«. Se je namrŠil osemdeset-letnik..»Učeni osel!« Čemerneža ta grobost ni presenetila. »Če se gospod ne boji strašila, ki včasih razsaja v starih sobanah ...« »Trikrat grbasti dromedar!« je vzroji! nadlovec. »Torej ostanemo v sodni dvorani. Kaj pa je za večerjo?« »Jelenova žolca, kuhana zaseka z ovseno kašo in muškatna torta.« »Prav. Naj se zopet loti svojega pisanja!« Osivelec je sključen odšel. »S siromakom ne ravnate baš dobro,« sem del, ker se nisem mogel več brzdati. »Takemu učenemu govedu moramo obrisati gobec, sicer postane domišljavo in prevzetno«, se je zasmejal Trolle. »Verjemite mi, Dronte, da nam ni treba nikogar toliko pestiti in tlačiti kakor učeno zalego, ki ščuva preorosto ljudstvo, naj bo nezadovoljno. Toda zdaj vam pokazal sobo: hudomušnico, ki daje več nego ima.« Ko sva se vzpenjala po stopnicah, me je vprašal, če imam v tem kraju kakšne posle. Povedal sem mu, da pričakujem nekoga, ki mu nisem mogel označiti boljšega kraja. Zadovoljil se je in pripomnil, da lahko ostanem kot gost, dokler mi je drago, kajti hrana in vino sta mu v toliki meri zagotovljena z deputatom, da se sploh ne pozna, če jih z njim še nekaj-je. PoKazal mi je vrata sobe in me opomnil, naj pridem pravočasno večerjat. kronika Na cestah ugasnila štiri življenja V prejšnjem tednu se je na območju Pomurja zgodilo veliko prometnih nesreč, delavci organov za notranje zadeve pa so tudi raziskovali primere številnih tatvin. V prihodnje bo treba storiti nekaj več za prometno varnost, prav tako pa tudi za svoje in družbeno premoženje. 5. julija se je Stefan Raj iz Žiberc okrog 22.15 ure peljal s Trat proti Apačam. V Žibercih je ,,sekal” ovinek in trčil ob motorno kolo, s katerim se je peljal Martin Koloman iz Podgorja. Ta je imel tudi sopotnika Vlada Kolomana iz Kremberga. Zaradi trčenja je prišlo tudi do hude telesne poškodbe; Martinu Kolomanu je odtrgalo roko in je čez dve uri umrl, sopotnik Vlado Koloman pa je v kritičnem stanju. Zvedeli smo še, da Raj ponesrečencema ni pomagal, saj je odpeljal naprej. Delavci milice so ga poiskali na domu. Anton Horvat iz Markišavec je 16. julija v Gornjih Petrovcih s tovornim avtom nameraval zapeljati na magistralno cesto, zaradi neprevidnosti je zaprl pot osebnemu avtu, ki ga je vozil Janez Svetec iz Salovec. Osebni avto je trčil ob tovornjak, nastala je gomotna škoda za 210 tisoč dinarjev. Svetec in njegova žena pa sta se lažje poškodovala. 6. julija okrog 24. ure se je zgodila prometna nesreča v Kuno-vi. Jože Vogrin iz Spodnjih Iva-njec, ki je vozil tovornjak, naj bi med vožnjo zaradi ulrujcnosti zadremal zato je zapeljal na levo, peljal po bankini, trčil v drevo, od koder sc je avto odbil nazaj na cesto. Voznik se je hudo poškodoval, žena in sin pa lažje. Na avtu je za 150 tisoč dinarjev škode. Cesta je terjala človeško žrtev tudi v lendavski občini. 8. julija ob 15.10 se je namreč zgodila nesreča na magistralni cesti v bližini Trimlinov. Delavci milice so ugotovili, da sc jc Drago. Turk iz Murskega Središča peljal z osebnim avtom po cesti Lendava—Mursko Središče. V prcglcd-dnem desnem ovinku je začel prehitevati osebni avto in konjsko vprego, čeprav se je nasproti približeval tovorni avto s priklopnikom, ki ga jc vozil Stjepan Poljski iz Pcklenice. Prišlo, jc do trčenja; Turk je dobil hud udarec v prsni koš in jc takoj umrl. Požar pa jc uničil tudi njegov osebni avto. Pogoste so tudi nesreče s traktorji. Jože Fujs iz Domajinec se je 8. julija peljal s traktorjem in ga je v Motovilcih po pretikanju prestave začelo zanašati. Naposled se je traktor prevrnil v obcestni jarek voznik, ki je padel pod traktor, pa jc umrl. Huda prometna nesreča se je zgodila tudi 8. julija ob 22.05 uri v Bodoncih. Peter Grah od Grada je zaradi neprimerne hitrosti in vožnje v levem nepreglednem ovinku zapeljal s ceste in trčil ob vogal hiše, avto pa se je zaril pod Obrtna zadruga »PRLEKIJA« Ljutomer, Prešernova 7 razpisuje dela m naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: — VODJA KOMERCIALE KOOPERACIJE Pogoj: višješolska izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj. Poskusna doba traja 3 mesece. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. K prijavi je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev in opis dosedanjega dela. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po izbiri. balkonsko ploščo. Voznik jc bil na mestu mrtev. Martin Mesariš iz Sovjaka je 8. julija s kolesom z motorjem, na katerem je kot spootnik sedel brat Dominik, zapeljal na levo stran ceste in trčil ob nasproti vozeč osebni avto, ki ga jc vozil Stanko Kurbus iz Sovjaka. Zaradi trčenja in padca sc je Martin poškodoval hudo, Domnik pa lažje. Nastala je tudi gmotna škoda za lOtisočakov. Zvonko Brunec iz Dokležovja se jc 9. julija peljal z osčbnim avtom iz Veržeja. Ko jc pripeljal na prvi most pri Muri, ga jc začelo zanašati, zato je oplazil nasproti vozeč osebni avto in kamp prikolico, s katerim seje peljal avstrijski drža-\ljan Heinz Kas iz Dunaja. Materialna škoda znaša 200 tisoč dinarjev. V Zcnkovcih pa se je zgodila prometna nesreča zaradi domnevne vinjenosti, in vožnje po levi. Bela Makari'iz Zcnkovec je v tej vasi prevozil polno črto in v križišču trčil ob nasproti vozeč osebni avto, s katerim sc jc peljal Jože Ralko iz Zcnkovec. Voznika se nisla poškodovala, pač pa je nastala materialna škoda za 60 tisoč dinarjev. 10. julija sc je pripetila prometna nezgoda pri gostišču Gaj na Višinski cesti v Murski Soboti. Po tej cesti sc je pripeljal Maks Stanj-ko iz Gornje Radgone. Zaradi neprimerne hitrosti ga jc v levem ovinku zaneslo in se je avto prevrnil v jarek. Materialna škoda znaša 20 tisoč dinarjev, voznik seje lažje poškodoval, njegova žena pa hudo. Prejšnji teden jc bilo v Pomurju tudi veliko tatvin. Delavci UNZ so večino storilcev že izsledili. V Ljutomeru je nekdo iz sicer zaklenjenega stanovanja, ki pa je imelo odprto okno, ukradel tri hranilnike, v katerih je bilo skupaj 1.500 dinarjev. V Neradnovcih je nek kmet nič hudega sluteč pustil krožne brane na njivi, da bi jih pozneje spet uporabil, vendar jih je nekdo ukradel. Škoda znaša 10.000 dinarjev. V Lendavi jc iz hodnika neke stanovanjske hiše izginilo sušeče se perilo. Škoda znaša 2.(XX) dinarjev. Nekdo je v teh dneh iz treh avtomobilov, ki so bili na popravilu na Agroservisu v Murski Soboti, prečrpal 55 litrov bencina. V Paričnjaku je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo, od koder je storilec odnesel 15.000 dinarjev, 400 šilingov in več ročnih ur ter zlatnino. V Črncih pa je bilo iz rezervoarja tovornega avta ukradeno 150 litrov nafte. Za 5.(XX) dinarjev jc oškodovan občan iz Moščanec, saj mu je nepridiprav iz no.vc hiše ukradel dvolarifni električni števec. Te dni so bili oškodovani tudi člani lovske družine Grad—Kuzma, saj so storilci iz lovske koče na Doliču odnesli 200 steklenic piva, 150 steklenic oranžade, zaboj ribezovega soka, kozarce in jedilni pribor. Škode je za 10.000 dinarjev. Veliko večja pa je škoda v Plitvi-cah. Tam jc nekdo ukradel motorno žago, vredno 30.(XX) dinarjev. Na Cveti ti pa se jc nekdo spravil na kokoši. Odnesel je 7 kur in eno raco. Delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane, ki raziskujejo naftna polja pri Benici, pa so miličnikom prijavili, da pogrešajo 300 litrov nafte, 20 litrov hidravličnega olja in razno posodo — vse skupaj vredno 20.000 dinarjev. Na UNZ v M. Soboti pa so v prejšnjem tednu tudi ugotavljali, zakaj jc v KK Radgona, TOZD Radgonske gorice, izteklo 6296 litrov vina. Ugotovili so, da so na 8096-litrskem sodu počili trije obroči. Škoda znaša 314.000 dinarjev. V teh vročih poletnih dneh je na območju Pomurja veliko gasilskih veselic. Večina se jih konča lepo, nekatere pa sc žal sprevržejo ne le -v pijančevanje, ampak tudi v pretep in razbijanje. Nekaj takega je bilo na veselici v Spodnjih Ivanj-cih. Gasilci so namreč prijavili, da so fatje razbili več kozarcev, miz in klopi in tako povzročili za 12.(XX) dinarjev škode. Š. S. Ob pojavu epidemije meningitisov Kaj so meningitisi Meningitis! so vnetja možganskih ovojnic. Pri vsakem vnetju ovojnic so vneti tudi možgani. Možgani plavajo v možganski te- kočini, ki je tudi na sredi možganov. Pri vnetju se začne močno povečevati izločanje možganske tekočine, ki pritiska na možgane. Na podlagi 6. in 9. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri zasebnih obrtnikih, komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposleni v zasebnem sektorju pri zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer razpisuje III. NATEČAJ de^vcem zaposlenim v zasebnem sek-TORJU ZA graQNJO ali adaptacijo individualnih sta NOVANJSKIH HIS Natečajna vsota znaša 1,400.000 din. osojilo po tem natečaju lahko znaša največ 100.000 din in se I za dobo do 15 let po 4 % obrestni meri, ki se po preteku poveča za neodplačani del posojila za 2 %. , ki Posojilo lahko dobi le delavec zaposlen pri zasebnem obrtni k , združuje sredstva po Samoupravnem sporazumu o temeljih p stanovanjske skupnosti pri Samoupravni stanovanjski skupn občine Ljutomer, če izpolnjuje naslednje pogoje: da gradi ali obnavlja stanovanjsko hišo v skladu s progr stanovanjske gradnje in veljavnimi normativi v občini; • . da do sedaj ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vpra J1 kreditno sposoben ter, da zagotovi zavarovanje pes J vknjižbo zastavne pravice oz. meničnim jamstvom. . . ku. Vloge za posojila bo sprejemala samoupravna stanovanjsk pnost občine Ljutomer. . 0. K vlogi za posojilo je treba priložiti dokazila o lastništvu na sw vanjski hiši in dokazila o kreditni sposobnosti. Kok za prijavo je 15 dni od dneva objave natečaja. Hrijave prispele po tem roku ne bodo upoštevane. -./amicKA SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE UUTOM nimi za vzajemno roP ' n'ka ° dospodarjenju s sredstvi zdru * združenem dpi m n /esevanJe stanovanjskih vprašanj delavce skupščini Samoi skePa°db°razagraditevinprenovostanovanjP dne 22. 6 1983 Pravne stanovanjske skupnosti občine Ljutome razpisuje SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE D TOMER Znaki meningitisa Poleg visoke vročine ima bolnik hud glavobol, skoraj vedno bruha in ima otrpel tilnik. Če bolnik sedi na preiskovalni mizi z iztegnjenimi nogami, tako da se kolena dotikajo mize, ne more pritisniti brade do prsnice ali pa to napravi le z veliko težavo. Znaki prizadetosti možganov se kažejo v najhujših primerih v globoki nezavesti, v srednjih in lažjih primerih pa so znaki: zmedenost, zaspanost, nekoordinirani gibi, zanašanje pri hoji, velikokrat močno izražena tresavost celega telesa ali pa le izproženih rok in jezika. Prizadetost živcev ima za posledico omrtvičenost prizadetega živca. Največkrat so prizadeti živci nog, rok in obraza,' lahko pa so prizadeti tudi drugi motorični in čutni živci (omrtvičenost prsnega koša, prepone, izguba sluha, vida). Povzročitelji Najpomembnejši povzročitelji meningitisov pri nas so virusi in bakterije. Poleg teh prodirajo v možgane številni drugi mikrobi, od katerih naj omenim samo glivice in ličinke različnih glist. Virusni meningitisi Do sedaj poznamo več kot 100 virusov, ki povzročajo meningitise. V pretežnem delu Slovenije se pojavlja klopov meningoenccfali-tis. V Pomurju je klopov meningitis redek. Ljudje se okužijo med bivanjem v gozdu s pikom klopa, ki je okužen v virusom. Mumpsov meningitis je pri nas pogost. Virus, ki povzroča nedolžne mehurčke na ustnicah, lahko v redkih primerih prodre v možgane. Okvare, ki jih povzroča, so zelo hude. Določeni virusi, ki redno povzročajo angine, lahko prodrejo v možgane. Veliko skupino predstavljajo črevesni virusi. Sem spadajo povzročitelji otroške paralize, ECHO in Coxsackie virusi. Močno so razširjeni po vsem svetu. Medtem, ko smo problem otroške paralize zadovoljivo rešili s Cepljenjem, proti ostalima dvema skupinama nimamo cepiva. Črevesni virusi se.naselijo v prebavilih, kjer se razmnožujejo in z blatom prihajajo v velikih količinah na prosto. Nahajajo se tudi v žrelu in je kapljični prenos infekcije tudi možen, vendar redek. Epidemije sc povsod pojavljajo v poletnih mesecih. V mesecu juniju sc je v ljutomerski občini pojavila epidemija, ki še traja. Ima vse značilnosti črevesne virusne infekcije. V naši bolnišnici se je de sedaj zdra-vilo okrog 30 bolnikov z meningitisom, nekateri bolniki pa so imeli le nadražene možganske mrene. Poleg meningitisov potekajo infekcije z drugimi bolezenskimi znaki. Najpogostejša so nekajdnevna vročinska stanja z vnetjem žrela, očesnih veznic, z izpuščaji, vnetje mišic, vnetje srca in srčnih ovojnic. Vsi bolniki do sedaj so bili pozdravljeni brez posledic in pri nobenem nismo ugotovili paralize ali nezavesti. Zaščitni ukrepi Ker sc bolezni, ki jih povzročajo črevesni virusi, širijo predvsem s človeškim blatom, jc izredno pomembna osebna higijena. ustrezna urejenost stranišča, kanalizacije in vodovodov. Osamitev bolnikov je zaželjcna, ne pa najbolj pomemben ukrep proti širjenju nalezljive bolezni. V boju proti epidemiji je najbolj pomembna osebna higiena ob iztrebljanju. Poleg stranišča na izplakovanje je nujno, da ima vsakdo svojo osebno brisačo, še boljše pa brisačo za enkratno uporabo, možnost umivanja rok v stranišču (večina naših starejših javnih stranišč nima umivalnika v stranišču, ampak posebej, tako da prihaja redno do okuženosti kljuk)! Pomembno jc, da sc roke umivajo z obilo vode! Razkužila, če niso na nožni patent, so brez pomena, ker so črevesni virusi na njih odporni in razkužilo ostane prekratek čas na rokah, da bi lahko klice zavrlo ali uničilo. Mila in razkužila se sicer ob dotikih pogo-stoma okužijo. Predšolski otroci in otroci v nižjih razredih osnovne šole še nimajo ustreznih higienskih navad. Zato sla pomoč in nadzor nad njimi nujno potrebna za preprečitev širjenja epidemije. Zaželjcno jc, da se otroci zadržujejo v domačem krogu. Čim več jih jc skupaj, večja ......... ............. KOLEKTIV TOZD HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA . ZAPOSLI ZA NEDOLOČEN CAS je verjetnost, da bo prišlo do okužbe. Posebno skrb .je potrebno namenili otrokom, ki so v vzgojnovarstvenih zavodih in brigadah. Zaradi počitnic jc lažje omejevati širjenje bolezni med šolarji. Vodo v kopališču jc potrebno v času epidemije močneje klorirati. Sklep Na kratko smo nakazali problematiko meningitisov v sedanjem času v Pomurju. Želeli smo vas seznaniti s sedanjo epidemijo, ki je v glavnem omejena na ljutomersko občino ter vas seznanili z ukrepi, ki so potrebni za zaščito pred infekcijo. Med bolniki in svojci ni potreben preplah, ker priteka epidemija v ugodni obliki! Na okuženem območju je potrebno sedaj upoštevali, da lahko vsako vročinsko stanje povzročajo črevesni virusi, pri tem pa ne smemo pozabiti, da so vsi ostali mikrobi enako prisotni in možni povzročitelji infekcij! Mag. sc. dr. med. Bedernjak Jože, specialist infektolog Vlil- NATEČAJ V OZD oz. delovnih natečaju 'majo delavci, ki združujejo de hiše največ do 100 000°^ Z? do9rad'^v individualne stanovanjske da ima veljavno de 'zP°lnjuje naslednje pogoje: — da ima zaraienp^benodovoljenje; , Srobe inštalacije vzid^0^^0.^0 do IV-faze (Predeln? daje kreditno’n!°kenski in vratni podboji in notranji orn Prednost za posoiila n°^en ter' da zag°tovi zavarovanje posoj . ki gradi stanovanju0 nateoaju ima delavec, ki -n kt bo v roku eneoa i ? ^'S° v °kviru stanovanjskega standar' družbeno stanovanje- 0Cl dneva izkoriščanja pošojila sp ~ ki ima večje številosebni dohodek na družinskega člana, ^.Posojila nloe^° finskih članov. Prejšnjih natečaiih Praviceni delavci, ki so že prejeli posoj' ugotavljanje krM^°Upravne stanovanjske skupnosti- s P°sojih, ki jih natečai ap°s?bnosti ter drugih vprašanjl V ^ti. ranju stanovanjske n določa, veljajo merila pravilnika o Moge za poSae^adltvel-B-Pomurske banke Murska Sob^ P°murskabankaMb 'n sklepala kreditne po0°° '^sentip^^ - PoslovnaenotaLjutommer.kl Pok za prijavoT?5°^' obrazce. Prijave vložene no to °? dneva objave natečaja. m roku ne bodo upoštevane. SAMOUPRAVNA STANOVANJ SKUPNOST OBČINE LJU'U AVTOBUSNI PROMEt ZAKONSKI PAR GOSTINCEV ZA VODENJE PE ŠPORT HOTEL POKLJUKA. ZA VSE INFORMACIJE V ZVEZI Z ZAPOSLITVIJO SE OBRNITE NA KADROVSKO SLUŽBO TOZD HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA V ROKU 15 DNI OD DNEVA OBJAVE. Vzgojnoizobraževalni zavod Veržej razpisuje natečaj ‘za obrtnagradbena dela — sanacija kletnih prostorov vzgojnega doma. Natečaja se lahko udeležijo organizacije združenega dela in obrtniki. Ogled objekta je možen vsak dan od 8. do 12. ure. Ponudbe s tehnično dokumentacijo sprejemamo do 18. 7. 1983 na naslov: Vzgojnoizobraževalni zavod Veržej, Veržej 22, natečaj za sanacijo. CERTUS Maribor TOZD Avtobusni promet Murska Sobota Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVALEC-1^^ VLJALEC CENT* KURJAVE —°poitlicna šola t aine — strokovni izpit za opravljanje cen Poskusno delo: — tri mesece sms*''0 biavet3) ' - Prijave sprejema 15 dni od dneva Avtobusni promet Murska Sobota p STRAN 8 druga plat odkupa PRILIKA DELA TATU! »Priti moramo do slehernega ^eta, ki je evidentiran kot tržni proizvajalec in je sklenil pogodbo a odkup pšenice z zadrugo. Tako ' manj manipulacij, špekulacij in čakanj na višje cene,” je na zadnji razširjeni seji predsedstva pomur-skega medobčinskega sveta SZDL naglasil njegov predsednik Boris Prejac. Dodal je, da sta najprej mobilizatorska, takoj nato pa nad-®rna, kontrolna vloga frontne or &anizacije pri vsem tem nepogre-'W, vendar je treba jasno razme-l'ti njene pristojnosti in odgovornosti. Vsekakor SZDL ni poklica-10 za to, da bi operativno posegala Obvestilo pridelovalcem sladkorne pese pogoje in razvoj sladkorne pese »>o PO 10. juliju pričala pojavljati Pritttmhiiu a,i corcospora. Zato moramo organi- iL Ppoti listni ladranJu' hočemo doseči dober uspeh. kMenie -c?., P®9avosti ali cercospori priporočamo g ’ 1 n88,6dnj,mi 8r°dstvl a« nJI- + Enovit M 0,30 kB/ha u^^astn k9/ha + Enovit M 0,30 kg/ha v kombinaciji z Brestanom p* 0,40 kg/ha. Proti kn»o In «11^° “Porabili listje In glavo sladkorne n^P^Pori PriPoročamo, da prvo Škropljenje ’ “m”" Brastanom ali Betafe-B,i Benb«^ d™9° Škropljenje pa naj uporabijo ^d°zi °'60 kB/ha. •’ takai dyak^tno Škropljenje. Kombinati in *vstx®8baiobvA» nabavijo potrebna kemičma sredstva. 8n» sl^^° kmate kooperante, da je delavski Ormoi sprejel odločitev, da sred-**8«lJl»^ania in to za dvakratno Škropljenje Pod Kooperant bo torej dobil Škropiva 88 vključi * organizirano » Vu drSh " da to Škropljenje opravljeno najelo od napovedi roka Škropljenja. oporarjamo, naj sle- za zdrav pridelek Z plus zaščitno sredstvo—fungicid v prahu CUPRAFLOW 10 Sr©dstvo—fungicid v tekoči koncentrirani suspenziji učinkoviti sredstvi za škropljenje proti peronospori na elu 'n na vinski trti, proti kodravosti breskev (v času mirovanja), proti krompirjevi plesni in plesni na paradižniku. v žetvene opravila marveč za to da prek frontnih delov — tudi svetov za kmetijstvo, sekcij, odborov za rastlinsko proizvodnjo pri občinskih izvršnih svetih in ne nazadnje strokovnih, kmetijskih organizacij — zagotavlja nemoteno izpeljavo spravila vsega tistega, kar je za obči blagor ožje in širše družbene skupnosti. ,,Toda,” je bil previden Pre-jac, ,,ne smemo preveč posplošeno, aktivistično delovati, marveč izpostaviti nosilce, torej tiste, ki nosijo polno odgovornost in posledice celotne žetvene aktivnosti.” Se več — so večkrat pribili ostali razpravljal- Tovarna sladkoija Ormož ci — SZDL mora bdeti in beležiti primere, ki se čedalje bolj razraščajo in dobivajo ne le gospodarske, marveč tudi politične oznake, kar še bolj zaskrbljuje. Gre namreč za domala vsakodnevna prekupčevanja z živino, zdaj tudi pšenico, in drugimi poljščinami na območju sosednje Hrvaške, kjer so znatno višje cene kot v naši republiki. Nesporno je to za marsikaterega kmeta, ki ni brez lastne rečunice, (pre)velika skušnjava, da bise je ubranil in ker je znano, da ,.prilika dela tatu”, jo dodobra izkoriščajo. Seveda pa to ne velja zgolj za našo stran, ampak tudi sosednjo, hrvaško, kjer niso nič manj krvavi pod kožo. V tem pogledu so še podjetnejši, saj se — po beseadah Geze Farkaša — na terenu vse češče javljajo ogledniki in posredniki za sklepanje vsakovrstnih prekupčevalskih poslov, ki ponavadi potegnejo ,,mestne denarje” in pospešijo ,,pretok” živine, poljščin in še česa iz Slovenije na Hrvaško in obratno. Slavko Glinšek, član predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, je sodil, da so vsi ti in takšni pojavi posledica republiških ekonomij in torej razhajanj v jugoslovanski kmetijski politiki. ,,Že večkrat smo posredovali pri slovenski vladi, a tudi ta očitno ne more doseči, da bi v jugoslovanskem prostoru uskladili želje in interese,” je pojasnil. Se na nekaj so opozorili na seji: kmet zanesljivo ni sklenil pogodbe z zadrugo zaradi lepšega, marveč med drugim tudi zaradi odkupa. Če bo — in če je že doslej — spoštoval pogodbene obveznosti, bo tudi dobil, upoštevajoč seveda motnje v preskrbi z rezervnimi deli, zaščitnimi sredstvi in podobnim, kar mu gre. Razmer v katerih se ne vž, kdo pije in kdo plača, pa bi naj tudi v kmetijstvu bilo vse manj. Branko Žunec ŽETEV SE KONČUJE Le še kakšen dan in letošnji pridelek pšenice bo pospravljen. Za letošnjo žetev lahko rečemo, da je ena izmed redkih, ko je šlo skorajda povsem gladko. Vreme je bilo tokrat žanjcem izredno naklonjeno, saj do daljših prekinitev zaradi dežja ni prišlo, le tu in tam je manjša popoldanska ploha za kakšno uro prekinila žetev. V dveh tednih Kljub nižjim pridelkom se je večina pomurskih pridelovalcev odločila, da pšenico odda mlinskim organizacijam. V vseh zbirnih centrih v Pomurju je v teh dneh nadvse živahno, vendar pri odkupu letos do večjih zastojev ni prišlo. Foto: L. Kovač bo tako skoraj ves letošnji pridelek v skladiščih, na poljih sta ostala le oves in rž, vendar površine pod tema kulturama daleč zaostajajo za pšenico. V Pomurju namenjajo rži v zadnjem času spet nekoliko več pozornosti, zasejana pa je predvsem na površinah v zasebnem sektorju. Sicer pa so začeli to kulturo gojiti načrtneje, saj so v Kmetijski zadrugi Panonka zasejali nekaj površin kmetov z novo sorto danko, pridelek pa bodo uporabili za seme ob jesenski setvi. Medtem ko so kmetje letošnji pridelek pšenice v glavnem že pospravili, pa v teh dneh končujejo z žetvijo tudi v družbenem sektorju. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki je največji pridelovalec pšenice, so do začetka tega tedna poželi polovico površin, če se bo lepo vreme nadaljevalo, pa napovedujejo, da bodo z žetvijo končali še ta teden. Dosedanji rezultati kažejo, da je pridelek nižji od lanskega, saj se giblje v poprečju okrog 50 stotov po hektarju, večjih odstopanj od tega pa ne bo tudi na površinah, ki jih morajo še požeti. V teh dneh končujejo s spravilom pšenice tudi v Kmetijski zadrugi Ljutomer-Križevci, saj so do začetka tedna poželi že polovico pšenice, tudi tu pa je pridelek nižji od lanskega, saj se giblje od 40 do 50 stotov po hek- IZJEMNO USPEŠNE AGRARNE OPERACIJE V RADGONSKI OBČINI Kmetijska zadruga Gornja Radgona — pri tem ne pozabljamo tudi na že veliko opravljenega dela pri izboljšavi družbenih kmetijskih površin radgonskega kmetijskega kombinata — je uspešno položila tirnice vlaku, katerega končna postaja je pridelava toliko hrane, kot smo sije v republiki zadali. Najprej uspešna odvodnja in zložba zemljišč v Sl apt inčih in Lomanošah, predvsem pa še zadnji, po kakovosti in rekordnem .roku izvedbe dosežki na površinah kmetov v delu Apaške doline, so temelji in izkušnje, ki jih bodo še vnaprej s pridom uporabljali.. Ko so se delavci VGP Maribor TOZD Hidrogradnje zagnali v oktobru lanskega leta, da opravijo odvodnjo na 460 hektarjih polj na območju katastrskih občin Lutver-ci, Plitvice, Nasova, Črnci in Žepovci, je bilo precej črnogledosti, da bodo njive nared že do spomladanske setve. Kako tudi ne, saj so glavnino del opravljali pozimi, ko vreme takšnim opravilom zaradi razmočenosti terena ni naklonjeno. Pa so se izkazali. V novembru in decembru so izkopali vse melioracijske jarke, do konca februarja letos pa položili drene in splanirali zemljišča ter še opravili vsa ostala sočasna dela. Izvedbo agromelioracijskih ukrepov pa so prevzeli pri tozd Kmetijstvo Črnci. Tudi ti so pošteno zavihali rokave in v marcu in aprilu zemljo poapnili — v zemljo so spravili okrog 950 ton apna — in pognojili, 'tako, da so bila vsa zemljišča pripravljena na predajo lastnikom 1. maja. Vzporedno s tem pa je potekala akcija za zložbo 535 hektarjev. Tu tarju. Podobno je v delovni organizaciji Slovin, kjer so na polovici površin zabeležili poprečni pridelek 47 stotov po hektarju. Tu imajo s spravilom pridelka tudi nekoliko več težav, saj zaradi okvar in pomanjkanja rezervnih delov žanjejo le z dvema kombajnoma, niso pa dobili novega kombajna, čeprav so ga naročili in plačali pravočasno. Kljub temu pa računajo, da bodo do konca tedna ves pridelek pospravili. Tudi v Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona težav ne manjka, saj imajo na voljo pet kombajnov, ki zaradi okvar često stojijo, zaman pa čakajo na novi kombajn, ki so ga pravočasno plačali. Do nedelje so od 500 hektarjev do več in boljše hrane je bilo prisotno veliko dela za z odlokom imenovano občinsko komasacijsko skupino, ki je bila dobro povezana s terenskimi odbori in vsa odprta vprašanja reševala z njimi in lastniki zemljišč neposredno na terenu. Zatorej je priznanje, ki ga je vsem udeležencem ob sklenitvi velikega dela izrekel občinski izvršni svet, več kot upravičeno. Uspeh gre pripisati prav dobremu sodelovanju vseh sodelujočih, od celotne družbenopolitične, skupnosti in delavcev občinskih upravnih organov, občinske kmetijske zemljiške skupnosti, Kmetijske zadruge kot investitorja, komasacijske skupine, terenskih odborov in seveda izvajalcev: tozda Hidrogradnje, tozd Kmetijstvo Črnci in izvajalca zložbe — Geodetskega zavoda SRS. To pa je vsekakor vsem dobra izkušnja za naslednji poseg, za katerega se pri KZ Gornja Radgona že pripravljajo. Že v jeseni bodo pričeli z odvodnjo 250 hektarjev zemljišč na območju Črenšnjevec, poželi le 185 hektarjev pšenice, poprečni pridelek na požetih površinah pa znaša 46,5 stota po hektarju. Letošnje sušno leto pa občutijo tudi pridelovalci pšenice v zasebnem sektorju. Tu so pridelki od 20 do 30 odstotkov pod pričakovanimi in le malo je površin, kjer so kmetje s pridelki zadovoljni. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da je vzroke za nižje pridelke iskati predvsem v spomladanski suši, deloma pa tudi v neugodnih razmerah ob jesenski setvi ter v spomladanskem dognojevanju. Kjer dognojevanje ni bilo opravljeno pravočasno, so tudi pridelki nižji. L. Kovač Orehovec, Zbigovec, Melov in Šratovec. V ta namen so že ustanovili melioracijsko skupnost in nanjo se pripravljajo zelo intenzivno, po svojih močeh pa že sedaj pomagajo lastniki zemljišč, ki so organizirani v treh terenskih odborih. Tudi pri tem projektu je cilj, da ne bi prišlo do izpada niti enega kolobarja. Na zadnji seji pa je izvršilni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti prav tako podprl njihovo spodbudo za uvedbo novega melioracij sko-komasacijskega postopka na skupni površini 300 hektarjev v katastrskih občinah Selišči in Kupetinci, s čimer se bo dopolnil družbeni plan razvoja občine za leti 1985 in 1986. Skratka prava pot do boljših pridelkov. Ob tem pa je potrebno poudariti še za radgonsko občino najpomebnejše območje — dolino Ščavnice. Na Kmetijsko zemljiški skupnosti vztrajajo, da mora regulacija Ščavnice potekati, kot tudi uresničevanje vseh ostalih nalog, v okviru začrtanih srednjeročnih operacij. Tako da bo vse pripravljeno kasneje za dokončno izboljšavo teh okrog 2.000 hektarjev, na katerih bi se naj pričelo z deli v naslednjem srednjeročnem obdobju. V. Paveo STRAN 9 ODKRIVANJE PRETEKLOSTI w Se je življenje ustavilo? Ko se kazalec termometra v avtomobilu ustavi na številki 50, se človeku ne zljubi sesti za volan. Je pa tako, da je voljo treba podrediti obveznostim in čeprav bi se v tem trenutku bolj prilegel vrček hladne pijače kot vožnja v poletni pripeki, sem odrinil na pot. Zamikala me je gorička pokrajina in življenje ljudi v krajih, kjer so hiše raztresene po okoliških gričih. Ratkovci in Lon-čarovci so bili moja končna postaja. Če sem še pred poldrugim desetletjem zapisal, da se je življenje v teh krajih ustavilo, danes takšna trditev ne bi več povsem veljala. Zunanja podoba naselij se v tem času sicer ni bistveno spremenila, le nekaj novih in obnovljenih hiš sem lahko opazil, pa tudi kakšna počitniška hišica je med njimi. V kraje, ki so še vedno odmaknjeni od mestnega vrveža, se zatekajo tisti, ki si želijo mir in počitek ter svež gorički zrak. Oba kraja povezuje z občinskim središčem še vedno prašna makadamska cesta in davna želja po asfaltu se jim še ni uresničila. Kljub temu da je nekoliko otiplji-vejša, saj je asfaltna prevleka že speljana do Berkovec, pa kaže, da bo spet obšla oba kraja. Danica Ozvatič iz Ratkovec, ki sicer obiskuje center poklicnih šol v Murski Soboti, je že lani med počitnicami obirala višnje, zato tudi letos ni izpustila te priložnosti. Pet dinarjev dobi od kilograma in če nabere dnevno okrog 180 kilogramov, zaslužek ni ravno slab. Ana Kolar iz Ižakovec obiskuje šolo za laboratorijske tehnike v Ljubljani, za obiranje višenj pa je zvedela prek študentskega servisa. S plačilom je zadovoljna, dobijo tudi toplo malico, denar pa bo porabila za šolske potrebščine. Večina mladih še vedno odhaja iz teh krajev in doma ostajajo le redki. Skopa je ta gorička zemlja, tisti, ki so se nanjo navezali, pa znajo iz nje iztisniti čim več. Nekaj trdnih in predvsem v živinorejo usmerjenih kmetij je najboljši dokaz za to, da življenje tudi tu ni slabo. Volje do dela tem ljudem ne manjka, ponosni so na vsako še tako drobno pridobitev, veliko pa bi še radi postorili. Toda želje so eno, možnosti pa drugo. S krajevnim samoprispev- L. Kovač praznik. Cela vas je bilav cvetju. V dolgih povorkah so uprizarjali nekdanja kmečka opravila. Najbolj sva bila presenečena nad mlatilnico na parni pogon, kar naju je spominjalo na lepe čase iz rodnega Prekmurja. ODPARi?^ 14 Nekako odsotno jemljemo v roke škatle zdravil in prebiramo ime in kraj, v katerem je proizvajalec, ne da bi si od vsakega kaj zapomnili. Tako nevede prihajaš v mesto in zdi se ti povsem običajno, da so ravno tukaj takšne tovarne. Drugič Po mestu sva se arzaia smeri, kjer je pisalo Frankreich, in kar na lepem sredi ulice zagledava zapornice in francoske carinske organe, ki sem jih takoj spoznal po temno modrih uniformah in značilnih pokrivalih. Zdelo se mi je, da niso bili preveč navdušeni, ko so sprevideli najino nakano, da • hočeva v Francijo. Niti opozoriti, da naj ugasneva luči na avtu, ki sva jih prižgala zaradi vožnje v tunelu, se jim ni dalo. Vstopila sva v Francijo in iz švicarskega Ba-sela nadaljevala po isti ulici v francoski St. Luis. Zdaj se je začela cesta neusmiljeno vijugati, pa tudi luknje sva občutila. Prečkala sva Vogeze in se spustila v pravo francosko kmetijsko pokrajino. Po valovitih pokošenih njivah So samevale bale slame, vmes po travnikih pa so se leno pasle črno-bele krave. Vasi so dajale videz, da jih je načel zob časa. Novih gradenj ni bilo videti. Tako sva se premetavala po slabih cestah, ki pa so bile skozi naselja tlakovane. V obcestnih jarkih so se veselo namakale gosi in race. Tudi midva nisva imeja več težav z namakanjem grla. Če‘bi imel za nekaj metrov daljšo roko, bi lahko kar iz avtomobila na cesti segel na Sank. Tako blizu so bile namreč obcestne gostilne. Stare vasi in mesta s temnim zidovjem so se kar vrstila. Pozno v noč sva prispela v zgodovinsko francosko mesto Auxell, ki pa se ponaša z več starimi cerkvami, od katerih je kom se ne nabere veliko, večino sredstev pa namenjajo za komunalne potrebe. Obremenjuje jih predvsem urejanje vaških poti, v Rat-kovcih pa so dobili letos nekaj solidarnostnih sredstev iz sklada za Pred leti je kmetijska zadruga Panonka v Ratkovcih in Lončarovcih uredila sodobne višnjeve nasade, načrtujejo pa še nove. Zemljo, ki za druge namene ni ravno najprimernejša, so tako koristno izrabili. manj razvite, ki jih bodo namenili za ureditev cestne povezave proti Fokovcem. Tisti, ki je odrinjen od središča, mora pač sam prenašati posledice, pravijo v Lončarovcih, kjer povedo tudi marsikatero pikro na račun poštne službe. V vasi nimajo telefona, ob nujnih primerih morajo v Ratkovce, pa tudi z dostavo poštnih pošiljk niso zadovoljni. Dogaja se, da pride pismonoša v vas le dvakrat tedensko in tako se najveličastnejša gotska katedrala iz XI, stoletja z nedograjenimi zvoniki. Kako značilno je to s cerkvami. Nedograjeni zvoniki noterdamske cerkve, ta tukaj itd. l/se fo govori o čudni zagnanosti graditeljev, ki so hoteli več kot so zmogli. Tisto kar cerkev najbolj dela cerkev, zvonik, so preprosto pustili! Kot nekoč Babilonci... Dvajset kilometrov južno od Auxerra pa leži sredi obširnih polj majhna vasica Mery sec, kjer živita Lujzova teta in stric. Naenkrat se je pred nama pojavil problem, kako sedaj ponoči najti to vasico. Če uspeva, bo to vsekakor podvig, sva si po tihem mislila. Skoraj tipala sva v temni noči od vasi do vasi. Za visokimi ograjami pa so razjarjeni psi napenjali verige, češ kdo nas nadleguje ob tej uri. Pomisli I. sem, da psi, ki si v svoji stražarski čuječnosti ustvarijo svojo podobo noči s koraki domačinov in njihovim vonjem, tujca močneje čutijo. Posebno, če prihajaš od daleč, iz drugega območja. V pasji glavi mora to pomeniti resničnega tujca, res nekaj kar se vsiljuje v njihov svet. In človek — popotnik v tujem svetu to prav posebej občuti. Nekako se v takih trenutkih zaveš zgodovine davnih potovanj, selitev in. spoznani. Noč, pes in tujca. In nekje daleč rojstni kraj in psi, ki ne lajajo, v svarilo ampak v pozdrav. Takrat doživiš domovino posebno inti- nemalokrat zgodi, da dobijo kakšno obvestilo tudi prepozno. Nekaj pa so v zadnjih letih v teh krajih le pridobili. Za zemljo, ki je ostajala neobdelana, se je začela zanimati Kmetijska zadruga Panonka, ki je pred leti tu uredila 9 hektarjev sodobnih višnjevih nasadov. Ti so lani in letos že bogato obrodili, naključje pa je naneslo, da je bilo ob mojem obisku v nasadu nadvse živahno. Kar 40 obiralcev se je zbralo in tisti, ki so nalagali višnje naj prikolico, so imeli polne roke dela. Prišli so dijaki in študentje, pa tudi domačini so si z obiranjem lahko prislužili nekaj denarja. Ni sicer veliko, saj traja obiranje le nekaj dni, vendar v tem času delo na kmetijah ne priganja in ob napornem kmečkem delu je za marsikoga obiranje višenj prijetno razvedrilo. Čeprav je bila žetev na višku, ta kmetom ne vzame veliko časa. Ročno delo so zamenjali kombajni in v enem dnevu je tako pridelek pospravljen. Ljudje so ponosni na sodoben nasad, v Panonki pa že načrtujejo nove. Zanimanje za višnje je med kupci izredno, ti kraji pa so kot nalašč za tovrstne nasade. Na 15 hektarjih so lani pridelali 23 ton višenj, letos pa predvidevajo od 40 do 50 ton. Ko sem se poslavljal, se mi je pogled ustavil na okoliških gričih, in sem se zamislil. Le kakšni bodo ti kraji spet čez poldrugo desetletje? Ljudje so optimisti in zaželimo jim le, da bi se jim želje tudi uresničile. mno, kot celoto vsega, kar človek kadar koli imenuje. Uspelo nama je, teta in stric Antonio, ki je po-rtugalec po rodu, nista mogla verjeti, da sta tako pozno dobila obisk iz Jugoslavije. Ne bodi len se je Antonio potrudil v klet po steklenico bordojca. Dostojno smo proslavili srečanje in srečen . prihod, nato pa sva do smrti izmučena zaspala in se zbudila v deževnem dnevu. Tu sva se zadržala tri dni. Vas je bila strnjena in je štela le nekaj deset hiš, bolje rečeno kmetij. Pokrajina je zelo enolična, valovita, na nebu pa se zmeraj podijo oblački, pa čeprav poleti je bilo ozračje pomladno sveže. Tu sva se zares odpočila, saj razen mukajočih krav in rahlega vetra, ki prinaša oblake z Atlantika; nihče ne kali miru. Obiskali smo več okoliških mestec, ki so si močno podobna in zelo stara. Novih hiš tod zares ni videti. Ceste so ravne in široke ter večinoma obdane z drevoredi. Zemlja je zelo rodovitna, pravijo, čeprav sem, mislil ravno nasprotno, saj je močno posejana s kamenjem in je posebne rdeče barve. Ob neki priliki sva pomagala tudi pri spravilu krompirja, ki ga tam pridelujejo samo za domače potrebe. Največ gojijo žitaric, pa tudi živinoreja in mlekarstvo sta pomembni panogi. Počasi sva se navadila na njihova vina, saj so nama začela čedalje bolj prijati. V eni od bližnjih vasi Valzy smo naleteli na kmečki Na severovzhodnem robu Šafarskega v ljutomerski občini v vročih julijskih dneh arheologi košček za koščkom spet trgajo pozabi zanimive najdbe, s katerimi bodo obogatili arheološko zbirko pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, sistematična izkopavanja pa sodijo v okvir republiškega projekta Raziskovanje neolita in eneolita v Sloveniji. Arheološka izkopavanja vodi kustosinja-arheologinja Irena Šavel. ,,Že pred leti smo poudarili pomen tega prostora za našo ožjo in širšo domovino in uspeh v teh letih ni* izostal,” pravi sogovornica pred odprto sondo na nekoliko privzdignjeni terasi koruznega polja. Svojčas je bil za domačijo Konrada Bogdana v Šafarskem 8, kjer arheološka izkopavanja potekajo, travnik. Zdaj raste koruza in res je bilo potrebno veliko razumevanja domačinov, da so rodni košček zemlje odstopili arheološkemu izkopavanju v času, ko je vsak plod dragocen. Dragocene pa so tudi najdbe in prav zaradi njih so arheologi dobili tudi republiška sredstva za nadaljnje izkopavanje. bile, ker občinske kulturne skupnosti niso prispevale sredstev za arheološka izkopavanja. Denarne težave je premostila dr. Tatjana Bregant, Ti je nosilka republiškega projekta. Odmerjena sredstva v višini 50000 dinarjev so sicer pičla, so pa le in tako se da ob dobri volji marsikaj narediti. O tem priča delovno vzdušje na terenu, kjer so arheologinji v pomoč še trije študentje (Jože Varga iz Murske Sobote, Zdenko Roškar iz Gornje Radgone in Teodor Hari iz Lendave) poleg domačina Mirana Bogdana in učencev soboškega srednješolskega centra. Očitno Natalija Bencak, Tatjana Pihler in Mitja Budna znajo prijeti za lopate, če je treba, Nataša Camplinova in Saša Šavel pa kar na licu mesta izpirata najdeno. Seveda bo poglavitno delo še sledilo, za sestavljanje najdb pa bo dovolj časa pozimi. Zdaj poleti je pod vročo ,,Poleg zelo lepega izkopanega materialnega gradiva (ki je delno že razstavleno v arheološkem oddelku soboškega gradu) so se zdaj pokazala še raznolika vplivanja tako panonskega kot centralno slovenskega sveta. Košček za koščkom odpiramo nanose zemlje, da bi za hip pokukali v notranjost naselbine, da bi samo za hip doživljali preteklost življenja ljudi, ki so bili tukaj pred nami,” se je poetično izrazila arheologinja, ki ima rada svoj poklic in ji odkrivanje daljne preteklosti pomeni delovni užitek. ^Z omejevanjem sredstev za tovrstno kulturno dejavnost pa je veselja nekoliko manj, saj perspektive niso ravno svetle. Tudi letos ne bi MURSKA SOBOTA asfaltirana cesta bota. Vrednost znaša blizu 335 milijo”8 pri čemer so občani dodatno prispevali še po dinarjev od hiše v naselju, sredstva pa je P tudi kolektiv Intesa, ki omenjeno cestišče P° za prevoz prehrambenih izdelkov. . tlHjj z Otvoritev asfaltirane ceste so povez zanimivim kulturnim programom, v aa nastopili pionirji in mladinci. jyl. J Ob dnevu borca so v naselju Prekmurske brigade v krajevni skupnosti Lendavska v Murski Soboti s priložnostno slovesnostjo proslavili otvoritev asfaltne ceste. Kot je poudaril slavnostni govornik, predsednik gradbenega odbora Peter Gumilar, so z združenimi sredstvi in solidarnostjo ostalih krajevnih skupnosti v mestu Murska Sobota uspeli asfaltirati 560 metrov dolg cestni odsek, katerega izvajalec del ie bil tozd Gradbeništvo nrutietia Brigita Ba* kamene do^e šredTt^^^ S so<,elavci tudi letos odkriva naselbino iz sredi koruznega polja - Gradišča na Šafarskem. c Foto: Štefan ul V največjem mestu Evrope Ponedeljkovo jutro je bilo, ko sva se namenila v Pariz, saj je bilo do tja le slabih dvesto kilometrov. To je bilo najino drugo srečanje s Parizom. Ni mi bilo vseeno, saj sem bil sedaj v vlogi voznika in v Parizu najti ulico, katero iščeš, res ni mačji kašelj, sem si mislil. Spomin izpred sedmih let, ko sem bil prvič v Parizu, je res zbledel, to sem se prepričal šele sedaj, ko me je zajel prometni val. IZse je hitelo v službo, torej prva napaka, izbrala sva nepravi čas. Po pariški obvoznici sva vozila, sončno pripeko kar naporno in prijetni sečnik je premajhen za vse, da bi si pod njim poiskali Madu za predah med zahtevnim delom. ,,Nekako v negotovosti smo, ali bomo lahko Je raziskovali. Kadi pa bi z gotovostjo odgovorili na vrsto vprašanj: ali je imelo naselje, ki ga odkrivamo, utrdbeni sistem, svojo urbanistično zasnovo — načrtno gradnjo in s tem povezano enotno arhitekturo,” glasno razmišlja Irena Savel. Izrekla pa je tudi modro misel, ki se ne naflaša le na arheologijo, ampak kulturo nasploh in si jo velja zapomniti, da bi ločiti se od kulture pomenilo izgubiti človeško naravo, ni mogoče ostati človek zunaj zgodovinskih izročil, saj je prav prevzemanje teh izročil tisto, kar oblikuje človeštvo! dokler nisva priš/a do odcepi Port Daphin. Na slepo sva se odcepila in nekaj časa tavaN Najin citjje bi!najti bratranca VUK* na Rue Bassano. V neki ulici s v čez avtomobil razprostrla mesta in iskala točko, kjer sev nutno nahajava. Nakar neka dama in naju vpraša, 1 iščeva. Brez zadrege p zdeti naslov. rV - ./ isto nama je samo je izgubila v morju avtomoDi^- Elizejskih poljanah. Vilko je b" doma. Nastanila sva se udobnem stanovanju na same Etoilu, v strogem pariškem cene Tri dni sva se sprehajala po m std ki se razprostira na taki p vršini, da s svojim vplivom sp minja podnebje, čeprav lezi . sto po zemljepisni širim v v Prage, v Parizu komajda po^J leto, ko je zapade! zadnji s Sicer pa je bilo za ta čas P . sveže, skoraj hladno. Mest / bHo polno turistov, domač m so se kopali na ažurni obal' ^g planinarili nekje v Alpan'.fj. konca avgusta je vg^J^st skih podjetjih kolektivni dop^ Imenitno seje bilo v vecern sprehajati po mestu, bm e skrbi. Pariz je bil razsvetljen^ bilo videti kot podnevi- b.g 2 m bilo opaziti, da v^r Ij jtam elektriko. Zakaj bi p? 'Ntridesel cosko omrežje napaja kt1 ^0 atomskih central, daneO.. gs!ih o hidro in termo dan francoske energetike- -g„/ret smo obiskali agencijo / je Vilko imel tam °PfaV„ni/ice, sSl zvedela sveže spodaj. ^esN0 francoski tisk niporoč3 košarkaškem svetov”8^ stvu v Kolumbiji, kje J. bigos^ odličja potegovali tu vani. NADA STRAH 10 Radijski in televizijski spored od 15. do 21 .julija PETEK Radio SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK i RADIO RADIO Mlin n.,. i nHUlU KAUIU MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 16.30—Vrtiljakpopev-karsKih novosti, 17.00 — Aktualno v petek, 15. julija, 18.00 - Najlepše želje s čestitkami in pojavi,19.00 — Vključitev ostednjega slovenskega sporna-. 16.30 — Giasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v petek, 16. julija, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA «.10 Poročila. 18.15 Čez W gore Ljubljanski oktet. «50 Tarzan, ameriška risa-serija. 19.15 Risanka. «24 TV in radio nocoj. «26Zmodozrna. 19.30 TV dnevnik 1. 19.55 Vreme. «•51 Propagandna oddaja. 20.00 Rockfordovi Dosjeji, ameriška nanizanka. 20.49 Propagandna oddaja. 20.50 «calo tedna. 21.10 Nočni kino: Bye, Bye Brazil, bralki film. 22.50 TV dnevnik Wdajniki II. TV mreže: «.00 TV dnevnik. 18.15 «avica, otroška oddaja. Narodna glasba. 19.30 D dnevnik. 20.00 Koncert ^rebške filharmonije na Ohorovruških poletnih pri-^*83. 20.45 Poročila. «050 Vidiki , dokumentarna ^ja. 21.40 Najboljši jugoslovanski filmi iz Pulja: '8rani film (do TV LJUBLJANA 16.40 Poročila. 16.45 Tarzan, ameriška risana serija. 17.10 Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje. 17.40 Dolgo iskanje: Zahod se sreča z Vzhodom, angleška dokumentarna serija. 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vfeme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Kartum, ameriški film. 22.00 Propagandna oddaja. 22.05 Željoteka, zabavnoglasbena oddaja TV Novi Sad. 23.00 Poročila. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Posebna oddaja — Predstavljamo pobratene občine iz SR Hrvaške in Slovenije, 15.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 18. julija, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda, 16.30 — S popevkami po svetu, 7.00 — Aktualno v torek, 19. julija, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 20. julija, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 21. julija, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. Oddajniki II. TV mreže: TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 15 sn Slrani- 1600 18.00 15.20 Silverstone: avtomobilske dirke za VN Velike Britanije, prenos. 17.00/30 Ponovitev otroške predstave. 18.00 Najlepša otroška predstava. 19.00 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavnoglasbena oddaja. 20.30 Poezij a. 21.05 Poročila. 21.10 Človek in čas. dokumentarna oddaja. 21.40 Športna sobota. 22.00 Najstarejše evropske Univerze: Krakov, dokumentarna serija TV Skopje (do 22.40). 9.40 Poročila. 9.45 Živ žav, otroška matineja. 10.30 V. Kovačevič-I. Ivanec: Kapelski kresovi, nadaljevanka TV Zagreb. 11.45 625. oddaja za slik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 15.50 Gospa ministrica. jugoslovanski film, 17.20 Poročila. 17.25 Slovenci v zamejstvu. 17.55 Športna poročila. 18.10 Spomini na Sutjesko, zadnji del dok. serija. 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Stanovanjska zgodba, češkoslovaški film. 21.35 Izviri — Istra: Popotniki od daleč, dokumentarna serija TV Zagreb. 21.55 Športni pregled in reporaža s hitrostnih avtomobilskih dirk na Lov-čen (Tg). 22.40 Poročila. 18.15 Poročila. 18.20Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje. 18.45 Pop godba: Vis »SRP« (za JRT 1). 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik 1. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 T. Storm: Na sivega morja sivi obali, vzhodnonemška drama. 21.35 Slovenski baletni večer — A. Srebotnjak: Trobenta in vrag. 22.10 TV dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: . 18.00 TV dnevnik. 18.15 Slovenske ljudske pravljice, lutkovna oddaja TV Ljubljana. 18.30 Bosanskoherce-govski pesniki za otroke. 18.45 TV plošča: Marjan Smode.(samo za Lj 2). 19.00 Telešport. 19.30 TVdnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.45 Poročila. 20.55 Plesni orkester RTV Sarajevo. 21.45 Pot svobode, ameriška nadaljevanka (do 22.45). TV ZAGREB TV ZAGREB PRVI PROGRAM 14.35 Kritična točka, 15.05 Otroški festival, 16.05 Poročila, 16.10 TV koledar, 16.20 Poletno popoldne, _ 18.15 Mali koncert, 18.30 Živeti v naravi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakaj te očka pušča samo? (film), 21.35 Dnevnik, 21.50 V soboto zvečer, 23.20 Poročila TV AVSTRIJA t °-d TV MADŽARSKA TV KOPER 4 2245 Zeit Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Mednarodni turnir v PRVI PROGRAM 17.50 Video strani. 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. vaterpolu Jugoslavija- Avstralija, prenos. 18.40 Zakopana ometača. oddaja iz kulture. 19.10 Turistični kažipot. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Operni večer ,— G. Pucini: La Boheme. 22.30 Poročila (do 22.35). 18.15 Slovenske pravljice, otroška (Lj). 18.30 Otroški (Sa). 18.45 Pop ljudske oddaja pesniki parada. TV ZAGREB mladinska oddaja (Lj). 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. . 20.00 Mrožek: Emigranti, drama (Zg). 21.50 Izbrani trenutek (Bg). 21.55 Meridiani, zunanjepolitična oddaja (NS). 22.25 Številka iz svetlobe, dokumentarni film (Zg). 22.40 Dnevnik — do 23.00. Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.00 Opoldanska redakcija, 14.20 Menjava izmene (film), 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Risanke, slikanje, oblikovanje, 17.30 Potovanje na Atlantido. 17,55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Cirkus, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Blatnojezero — Wolfgangsko jezero, 21.55 Šport, 22.15 Burke in skeči. Drugi program 15.30 Športno popoldne, 17.45 Praznik narodnih noš, 18.35 Tedenski TV spored. 19.00 Filmske novosti. 19.30 Čas v sliki, 20.15 In žensko vedno vabi (film). 21.50 Detektiv (film). 8.05 Spored za otroke. 11.05 Ponovitve. 14.20 Mali nogomet. 15.00 Dean Reed shov. 15.45 Modrooki, nadaljevanka. 16.50 Otroški zbor. 17.30 Vas na pusti. 18.25 Kuhajmo. TV lonec. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Balaton-Wolf-gangsee. 21.40 Pod pariškimi strehami, francoski film iz serije Rene Clair. 23.10 TV dnevnik. 15.30 Avtomobilizem: Silverstone: Velika nagrada Anglije, 17.30 Dokumentarna oddaja. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Ryan — serijski film. 20.45 Velika dolina — serijski film,- 21.30 Vaterpolo: Novi Sad — mednarodni turnir. 22.30 TVD danes. 22.40 Zeit im Bild — Cas v sliki. PRVI PROGRAM 11.50 Poročila, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Veliki podvig malega detektiva. 14.25 Glasbeno popoldne, 15.55 Galaktika, 16.40 Narodna glasba, 17.10 Sestre z odra, 19.00 risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Gospodična Reventolw, 21.15 Potovanja, 21.45 Športni pregled, 21.15 Šport, 22.30 Dnevnik ZO ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura, 15.00 Flipper. 16.30 Burleska. 16.45 Pravljica, 17.15 Mojster Eder, 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Narodna glasba, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mučmanova pot, 21.45 Šport. TV MADŽARSKA 8.35 Spored za otroke. 11.15 Folklora »Sibirija«. 14.30 Pesem doni. .1. Doczy. 14.55 Češkoslovaške komedije. 16.50 Priporočamo naše sporede, spored prihodnjega ledna. 17.25 Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Podvajsetih letih, ameriški film. 22.05 Šport. 22.15 Tina Turner v Budimpešti. 23.05 Poročila. Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV všoli, 10.30 Kavboj (film), 12.00 Izparlamenta, 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Billy, 15.50 Pink Floydi v Pompejih, 16.30 Gibanje je vse. 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Prometna vzgoja, 17.30 Medvedki so prosti. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Dogodivščine v divjini. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.10 Doktor Te-yran. 22.00 Večerni šport. Drugi program 18.00 Vidiki, 18.30 Bonanca. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Korenine. 21.10Musolini,21.50 lOpred 10. 22.20 I + 1 = 3 ( film). /© ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA IS. julija — ponedeljek: Ni sporeda TV KOPER 17.25 Vaterpolo: Novi Sad — Mednarodni turnir. 18.30 Španske operne zvezde — Vincente Sarutnero. 19.30 Občan Urban — kratkometražni film, 19.45 Velika dolina — serijski film. 20.30 Ob skodelici kave — glasbena ixldaia, 20.45 Pokončevalec barbarov — celovečerni film — igrajo: Ken Clark, Moira Orfei — režija: Piero Regnoli. 22.00 Sedenj dni. 22.25 Festival S. Vito di Cadore, 23.05 Zeit im Bild — Čas v sliki. TV KOPER 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Ryan — serijski film. 20.45 Salut. Champion - serijski film, 21.30 TVD da-' nes. 21.45 Španske operne zvezde — Vincente Sardinero. 22.45 Zeit im Bild — Čas v sliki. 18.15 Poročila. 18.20 V znamenju dvojčkov: O dveh ježkih. 18.40 Duo Madras, folklorna oddaja TV Novi Sad. 19.05 Srakanjani. slovenski kratki fdm, 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26Zrnodozrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 G. Markov: Strogovi, sovjetska nadaljevanka. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Skupno, oddaja TV Zagreb in drugih jugoslovanskih studiov. 21.55 TV dnevnik II. 18.10 Poročila. 18.15 Prijatelji glasbe: Srečanje v Hrvaškem zagorju. oddaja TV Zagreb. 18.45 Mostovi. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Prisluškovanje. ameriški film. 21.50 Nekaj domačih popevk. 22.05 TV dnevnik II. Oddajniki 11. TV mreže: 18.00 TV dnevnik. 18.15 Pustolovščina, otroška oddaja. 18.45 Pop rock, glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Naši ljudje, dokumentarna oddaja. 21.35 Poročila. 21.40 Knjige in misli (do 22.10). Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik. 18.15 Alice in njena druščina, otroška nadaljevanka, 18.45 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naša krajevna skupnost: Podnajemnika. humoristična serija TV Ljubljana. 20.55 Večer jugoslovanskih baletnih prvakov. 21.40 Poročila (do 21.45). TV ZAGREB TV LJUBLJANA ZO ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB PRVI PROGRAM 17:50 Video strani (Zg). 18.00'‘Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Pustolovščina. otroška oddaja (Bg). 18.45 Glasba popa in rocka (Pr). 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Skupno, notranjepolitična oddaja (Zg) 20.50 Nekdo me opazuje, ameriški film 22.20 Dnevnik — do 22.40 . ZO ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Flipper, 12.00 Burleska, 12.10 Šport v ponedeljek, 13,00 Opoldanska redakcija, 15.00 Billy, 15.45 Zgubljene tradicije. 16.35 Umetniška pavza. 16.45 Risanka. ,17.00 Eci peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Risanka. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Potopis, 21.00 Edvardovi filmi. Drugi program 18.00 Usmeritev, 18.30 Bonanza. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dunajske anekdote in pesmi. 21.03 Monaco Franze. 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2. TV MADŽARSKA 15.55 Dekle iz Trappeja. nemški TV film. 16.36 Risanka. 16.55 Ne le za žene. 17.15 Se še spominjaš? Operete. 17.55 Športni muzej. 18.15 Izgradnja skupne atomske centrale, neposredni prenos. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Šanjski trgovci, ameriška nadaljevanka. 20.55 Studio 83. kulturni tednik. 21.55 Gana Jerrvja Rawlingsa. reportaža. 22.45 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 18.00 Salut. champion — serijski film. 19.00 Obzorja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Ryan — serijski film. 20.45 Morilčeva sled — čelov, film — igra: Zbignjew Cvbulski režija: Aleksander Sci-. bor Rylski. 22.25 TVD danes. 22.40 Žeit im Bild — čas v sliki. PRVI PROGRAM 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar, 18.15 Alice in prijatelji, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmska glasba, 21.00 Tretji človek (film) 22.30 Dnevnik 17.40 Poročila. 17.45 Mogočno morje: Poslednji vir, angleška dokumentarna serija, 18.45 Glasba starega Jadrana: Split. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19,57 Propagandna oddaja, 20.00 J. Cooke-B. Mortimer: Dick, Tom in Harriet, angleška zabavna serija, 20,25 Propagandna oddaja, 20.30 Mogočni mikro: Politična revolucija. angleška poljudnoznanstvena serija, 20.55 Iz koncertnih dvoran — S. Šu-lek: Koncert za orgle. M. Lipovšek: Pozabljene pesmi za mezzosopran in orkester, 21.45 TV dnevnik II, 22.10 Odmevi 60-tih let. ponovitev 2. dela angleške zabavnoglasbene oddaje. Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik. 18.15 Nadloge nekega Branimira. otroška oddaja. 18.45 Yu rock portret. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Prostovoljci za pot v neznano, italijanska drama,21.15 Povodi in sledi. 21.45 Poročila (do 21.50). TV ZAGREB p mm PRVI PROGRAM 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar. 18.15 Nezgode nekega Branimirja. 18.45 Portret Yu-rooka. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Velo misto, 22.20 Dnevnik TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Diamanti kralja Salamona (film), 12.15 Potopis, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Billy, 15.50 Burleska, 17.00 Lutke. 17.30 Čebelica Maja, Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Naš šef je ženska (film), 12.00 Znamenitosti Bolgarije, 12.10 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Billy. 15.45 Ut it be. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Prometna vzgoja. 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski maga-cin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vrtnice iz Dublina. 21.10 Naše vesolje, 21.55 Večerni šport. ZO ljubljanska banka- Pomurska banka 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Oh. ljubi oče, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Naš šef je ženska (film). 21.45 Šport. Drugi program 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Bonanza. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ženske zgodbe. 21.00 Moč zmaja. 21.50 10 pred 10. 22.20 Umetnine. Drugi program 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.00 Bonanca, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pesmi so najboljše prijateljice, 21.5010 pred 10.22.20 Klub 2. vsak četrtek VESTNIK TV MADŽARSKA Tv MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 10.10 Ponovitve. 15.55 Za naše zdravje. 16.05 Poletne počitnice, angleški glasbeni film. 17.45 Dva milijona, reportaža. 18.20 Vsi Kubanci so mi prijatelji; Ernest Hemingway, dokumentarni film. 19.30 'TV dnevnik. 20.00 Modra luč. kriminalistične reportaže. 21.15 Cha-cha-cha. TV film za starejše od 18 let. 22.40 TV dnevnik. 16.40 Poročila. 16.45 Kotiček v gozdu, nemški TV film. 17.15 Cezar in detektivi, češkoslovaški igrani film. 18.05 Telešport. 18.35 Korekcija trase: ledine. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Lulu v Dubavju. angleški glasbeni film. 20.55 Ozadnje vesti. 21.45 Narodne zaorkester. Bela V avrinec: Šomogvska frula. 21.50 Voščene figure. TV igra. 23.00 TV dnevnik. TV KOPER TV KOPER I4.000dprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Ryan — serijski film. 20.45 Novo vznemirja - dokum. oddaja. 21.45 TVD danes. 22.000bskodelici kave — glasbena oddaja, 22.15 Zeit im Bild — Čas v sliki. 14.00 Odprla meja — oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks. 17.30 Odprla meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 18.00 Novo vznemirja — dokument. oddaja. 19.00 Angelo Ba-iruera — glasbena oddaja. 19.30 fVD Stičišče. 19.45 Ryan — serijski film. 20.45 Velika dolina — serijski film. 21.30 TVD danes. 21.45 Komike. 22.00Zeit im Bild STRAN 17 tedenski koledar PETEK, 15. julij — Vladimir SOBOTA, 16. julij — Dan tankistov NEDELJA, 17. julij — Aleš PONEDELJEK, 18. julij — Miroslav TOREK, 19. julij —Zlata SREDA, 20. julij — Marjeta ČETRTEK, 21. julij — Danijel kino »PARK« MURSKA SOBOTA 15. julija ob 19. in 21. uri ter 17. julija ob 17., 19. in 21. uri hong-kongški barvni kinemaskopski film: » ZADNJE SPOROČILO BRUCE LEEJA«; 18. in 19. julija ob 19. in 21. uri ameriški barvni vistavisionski film: »ATLANTIC CITY»; 20. in 21. julija ob 19. in 21. uri jugoslovanski barvni vistavisidn-ski film: »HAJKA«. LENDAVA 16. julija ob 18. in 20.30 uri francoski film: »RAJ ZA AVTO-MOBILISTE»; 17. julija ob 18. in 20.30 uti italijanski film: »JAZ IN NILSKI KONJ«; 21. julija ob 18. in 20.30 juri jugoslovanski film: »VONJ PO KUTINAH«. LJUTOMER 16. julija ob 20. uri ter 17. julija ob 18. in 20. uri ameriški film »MEGLA«; 20. julija ob 20. uri ter 21. julija ob 18. in 20. uri italijanski film: »TAKSISTKA«. ČRENŠOVCI 16. in 17. julija ameriški barvni film: »EDEN PROTI VSEM«. GORNJA RADGONA 15. julija ob 18. in 20. uri nem-ško-francoski film: »SPIM S SVOJIM MORILCEM«; 16. in 17. julija ob 20. uri italijanski film: »ŽENA NA DOPUSTU, LJUBICA V MESTU«; ogled filma otrokom ni dovoljen. 17. julija ob 18. uri ameriški film: »ALI JE PILOT V LETALU«; 20. in 21. julija ob 20. uri avstralski film: »PACIFIK BANANA«; ogled filma otrokom ni dovoljen. prodam SPAČKA, letnik 1974, prodam. Ogled vsak dan po 19. uri. Dušan Godina. Dolnja Bistrica 92. Le-258 HLADILNIK, 60 1, električni štedilnik Gorenje in dve teleti prodam. Forjan, Mlajtinci 20. M-2476 TERANO V A (1,5 m3), prodam. Moravci 5. p. Martjanci. M-2477 PSA BOKSERJA (treniranega) prodam. Naslov v upravi lista. M-2482 VW 1600 PRODAM. Tišina 21. M-2483 DVA JOGIJA IN HRASTOVO POSTELJO (poročno) prodam. Šebjanič. Vaneča 14, p. Puconci. M-2486 OSEBNI AVTOMOBIL FORD TAUNUSXL 1600.spredaj malo karamboliran. prodam. Ogled možen v večernih urah. Feliks Topolnik. Križevci 66, p: Križevci pri Ljutomeru. In-370 GOZD z mešanim lesom, 18 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-2466 KUHINJSKO KREDENCO, hladilnik Gorenje, pomivalno korito, električni štedilnik, pohištvo za spalnico in TOMOS AVTO-MATIKprodam. Murska Sobota, Kocljeva 17. M-2468 ZASTAVO 750 PRODAM. Cena 33.000.00. Ogled vsak dan. Franc Flinčec. Veržej. M-2480 FIAT 124 PO UGODNI CENI PRODAM. Marjeta Horvat. Kupšinci 3. M-2481 'POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO UGODNO PRODAM. Cankarfjeva 24. Informacije po telefonu 22-260. M-2462 BALIRANO SLAMO Z NJIVE PRODAM. Ida Kučan. Kupšinci 18. M-2466 MALE PUJSKE PRODAM. Vaneča 62. M-2473 VINOGRAD (šmarnica), na lepi sončni legi v Dolini, približno 6 arov, prodam. Vaneča 84/A. M-2473 KAROSERIJO ZA 101 M. novo, prodam. Informacije po telefonu 22-735 ali Razlagova 2. Murska Sobota. M-2475 FOTOAPARAT ZENIT TTL IN TELEOBJEKTIV PENTAGON AVTO MC 4/200 mm zelo ugodno prodam. Ljubo Maroša. Odranci 381. p. Črenšovci. M-2463 RENAULT-J2. letnik 1974. registriran do konca leta, prodam. Prekmurske čete 3. telefon 23-335. M-2222 IRAJNOGOREČO PEČ. vrata za ograjo (5+1 m) in cros kolo prodam. Bratonci 54/A. M-2487 AVTO VAUKHALL VIVA, registriran. prodam. Informacije po 16. uri. Naslov v upravi lista. M-2488 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK UGODNO PRODAM. Moščanci 62/A. M-2489 MALE PUJSKE PRODAM. 'Krog 122. p. M. Sobota. M-2493 MALI. PUJSKE PRODAM. Rakičan. Panonska 66. M-2494 TRAKTOR S PLUGI PRODAM. Naslov v upravi lista. In-373 KOMBAJN EPPLE 211. v dobrem stanju, prodam,- Horvat. Ša lovci 207. M-2496 AVTO RENAULT 16 PRODAM PO DELIH. Galunder. Veržej 28. M-2499 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI prodam. Naslov v upravi lista. M-2500 ZASTAVO 750. registrirano do marca 1984. prodam. Bodonci 17. M-2501 KNJIGE ZA II. LETNIK usmerjenega izobraževanja, program kov i na r-s troj ni k. prodam. Kup-šinci 52. M-2502 AVTO GOLF, letnik 1980. prevoženih 24.000 km, ugodno prodam. Kelemen. Gregorčičeva 46. Murska Sobota. M-2503 SEME RDEČE DETELJE PRODAM. Krog 165. M-2506 HARMONIJ, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-2507 TRI BREJE KRAVE, brejo telico. 2 leti starega bikca. 5 mesecev staro teličko in 4 svinje za nadaljnjo vzrejo prodam. Krnci 26. p. Martjanci. M-2508 NEDOGRAJENO MARLESOVO HIŠO, v okolici Radenec. zaradi bolezni prodam. Naslov v upravi lista. M-2511 SVEŽO SVINJSKO MAST. 30 kg. prodam. Lukač. Krog 5/D. M-2511/A OSTREŠJE Z OPEKO, staro, prodam. Informacije: Predanovci 14. M-2513 TRAKTOR DEUTZ. 40 KS. prodam. Krog 78. M-2514 TRAKTOR IMT 533 PRODAM. Ivan Holer. Dražen vrh 32. p. Zgornja Ščavnica. M-2469 OBRAČALNIK SIP PRODAM. Skakovci 36. M-2470 KRAVO, brejo z drugim teletom, kontrola A. prodam. Bokrači 14. p. Puconci. M-2471 VINO in železno balkonsko ograjo prodam. Krog 30. M-2515 • GRADBENO PARCELO v lepem kraju v bližini Murske Sobote, prodam. Prednost imajo zdomci. Naslov na upravi lista. M-2516 GUMI VOZ in prikolico za živino prodam. Krog 10/C. M-2519 ZASTAVO 101 — letnik 77 in kombinirani otroški voziček pro-dam. Informacije tel. dopoldan 22-127. popoldan 24-259. M-2521 KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Pečarovci 78, Mačkovci. M-2523 SEME REPICE (nps) prodam. Farkaš, Zvezna 15, Rakičan. M-2524 ŠKODO 105 L — letnik 1978 prodam. Franc Gaberc, Banovci 2/c. M-2525 PUJSKE, male, prodam. Ve-ščica 19. M. Sobota. M-2526 Dne, 28. 7. 1983 ob 9. uri prodajamo najboljšemu ponudniku hišo in gospodarsko poslopje na Tišini 6 (Hrenovo). Predmet prodaje so tudi dbločena zemljišča, in sicer: KO Tišina, KO Sodišinci in KO Murski Črnci. Prodaja bona Tišini 6. Informacije pri Francu Kodili, Prešernova 63, Murska Sobota. M-2344 WARTBURG osebni avto, prodam. Cankarjevo naselje 40, M. Sobota. M-2345 TOVORNI AVTO MERCEDES L -207, letnik 1975, prodam. Adanič, Boračeva 44, Radenci. M-2346 TRAKTORSKI NAKLADALEC za gnoj in zemljo ip stroj za oranje krompirja prodam. Karol Bertalanič, Šratovci 17, Radenci. M-2528 PUJSKE, male, prodam. Panonska 19, Rakičan. M-2530 NAKLADALEC, 1,7 ccm, na gumijastih kolesih z delom v Pomurju, in MAGIRUS DEUTZ, 3-osovine z betonskim mešalcem ali brez, prodam. Informacije po telefonu (062) 32-380 od 20. do 21. ure. M-2531 WARTBURG caravan — letnik 1973 v dobrem stanju, prodam. Olas, Lendavska 19/a, M. Sobota. M-2532 KADET, starejši letnik, ugodno prodam. Lipovci 216. M-2342 ' VOLVO 144 — letnik 1972, registriran do junija 1984, prodam. Hozjan, Veržej 61. M-2337 TAM 6500 kesoner in TAM 4500 kipec prodam. Naslov na upravi lista. M-2338 VINO, jurko klinton, večjo količino prodam po 20 din. Kovač, Drobtinci 2, Apače. M-2534 _ PEČ za centralno kurjavo 25.000 kal. po ugodni ceni prodam. Partizanska 45, M. Sobota. M-2535 NSU 1200 C dobro ohranjen prodam. Milan Makovec, Grlava 15, Križevci pri Ljutomeru. M-2536. 5 KRAV in 2 TELICI prodam. Panonska 40. Rakičan. M-2339. TRAVO za košnjo in drva prodam. Naslov na upravi lista. M-2341 ZASTAVO 101 prodam. Mladinska 70, Bakovci. M-2347 R 4 — letnik 1975, SPAČEK — letnik 1974, prodam. Kerin, Frana Kovačiča 20, Ljutomer. IN-380 CITROEN GS CLUB, letnik 1973,na novo registriran prodam. Ogled Kumin. Lendavska 23/B. M-OP OPEL ASCONA , letnik 1978, prodam. Tel. 22-466 ali popoldan Tišinska29/a. M-2549 FIAT KOMBI 430 K, prodam. Fotivec Bernard, Lendavska 23/B. M. Sobota. M-2556 TRAKTOR FERGUSON 35 KS, prodam. Jablanovec, Plitvica 9. Apače. M-2557 kupim HARMONIKO MELODIJA, 60 ali 80-basno. kupim. Naslov v upravi lista. M-2491 ZASTAVO 750 ali 101, karam-bolirano, staro do štiri leta kupim. Telefon 74-576. M-2465 sobe MANJŠO KUHINJO in SOBO V LENDAVI vzamem v najem. Ponudbe po telefonu 75-066 — vsak dan od 7. do 15. ure, razen sobote. M-OP SOBO, opremljeno, s posebnim vhodom oddam samskim. Partizanska 50, M. Sobota. M-2340 zaposlitve DEKLE ZA DELO V PRALNICI in likalnici, po možnosti z znanjem šivanja, zaposlimo. Angela Kolosovski. Jamna 14. p. Videm ob Ščavnici. M-2392 GOSTILNA GERGYEK - TIŠINA sprejme v redno delovno razmerje KV NATAKARICO ALI KUHARICO, ki ima veselje do dela v gostilni. Oglasite se od 14. do 18. julija v dopoldanskem času. M-2497 GOSTIŠČE PRI ŠTEFANU. Ribno L sprejme v redno delovno razmerje KV natakarico. OD dober. stanovanje in hrana v hiši. Telefon. 064-78-340. M-2550 razno FANT, star 28 let, z manjšo govorno napako, želi spoznati dekle, primerne starosti, za skupno življenje: Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod »GOVORICA SRCA«. M-2461 PREKLIC! Preklicujem veljavnost izgubljene hranilne knjižice št. 00547-0, izdane pri KK Gornja Radgona. Karel Žagovec; Plitvički vrh 38 P- Gomja Radgona. M-2492 SLOVENEC SREDNJIH LET, rojen v okolici Murske Sobote, že dalj časa živeč v Avstraliji, z lastno hišo, dvema avtoma in malim podjetjem, samski, brez otrok, želi spoznati domače dekle ali žensko, staro do 36 let, e® otrok ni ovira, samo, da je poštena, dobra žena, dobra mamica in skrbna gospodinja. Zaze-Ijene ponudbe pošljite s sliko in življenjepisom na upravo Zaželjene oseba mora biti pripr^ vij en a priti v Avstralijo, kjer si bova ustvarila srečen skupen dom. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »LEPO JE DOMA, kdor ga ima«. M-MM cenjene STRANKE OBVEŠČAM, DA BO GOSTILI™ GERGYEK NA TIŠINI ZAPRTA OD 18. JULIJA DO J-AVGUSTA ZARADI KOLEK TIVNEGA DOPUSTA. M-249’ OBVESTILO! Obveščam F' nost, da Janez Horvat iz 26, ni upravičen prodajati no nih premičnin z domačije Krncih in bom vse morebi kupce sodno preganjala. Ua Horvat, Krnci 26, p. Mart]^ M-2509 M OTROKA sprejmem v varst^ Naslov v upravi lista. M-25N avtoklepar*tvo avtoličarstvo ravna!na nii:a-kpnwra zaščita vozil-vltčna služba ABC POMURKA Veletrgovina »POTROŠNIK« n. sol. o. MURSKA SOBOTA V skladu z določili statuta delovne organizacije in delovne skupnosti delavski svet delovne organizacije razpisuje naslednja dela in naloge delavčeve posebnimi pooblastili in odgovornostmi v delovni skupnosti »Skupne službe«: direktor razvojno-planskega sektorja (reelekcija) Pogoji za zasedbo: — visoka šolska izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Od kandidatov zahtevamo moralno-politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja ter organizacijske sposobnosti za opravljanje del in nalog. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Veletrgovina »POTROŠNIK« Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2 — za razpisno komisijo. Razpis velja 8 dni po objavi. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 68. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast Ernest Krčmar iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijate Je. , 0^a na dom. Posebna zahvala družini Pihler, ki nam je v najtežjih trenutkih Prl ceIJi za pomoč. Zahvala g. kaplanu Srečku za pogrebni obred in obisk na domu, P gobOti odpete žalostinke ter celotnemu osebju Očesnega oddelka bolnice v M ^arova[i v ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter druge dobrodelne namene. M. Sobota, Pula, 6. 7. 1983 Žalujoči: VSI NJEGOVI Vigred se p°vrn vse spet ožtv'’ 6, a naš oče se ne ZAHVALA dragj Nepričakovano in brez slovesa nas je v 57. letu zapustil mož, oče in tast Matija Gider i omagali,daf°va11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so nam p vence in nam izrekli sožalje. _ tinke, 'Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete za o .[ne bese Radenske. TOZD MURA Perilo in Težka II. konfekcija, govorniku za p°s odprtem grobu. ^nnhdneh^' Posebna zahvala zdravniškemu osebju, ki mu je lajšalo bolečine v zadnj iz Boračeve Vsem še enkrat — iskrena hvala! _ Boračeva 29. 6. 1983 alujoci: žena Marta, sin Ran in hčerki Jožica ter Milena z možem Mirkom ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage sestre VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj. Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232. 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna haročnina 470.00 din, polletna 235.00 din. letna naročnina za inozemstvo L 100,00 din. celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. STRAN 18 Ančke Skledar i iF ali ob se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji v najtežjih trenutkih in?seSed’ ozdravljivi bolezni, posebno osebju doma oskrbovancev v loškega inštituta iz Ljubljane. Iskrena hvala č. duhovščini za P z3*ialiverl Dominku in pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS toy. D - jaro govor ob odprtem grobu ter vsem, ki ste jo spremljali na zadnji p°l ’ in cvetje ter nam izrekli sožalje. Žalujoči: bratje Štefan, Franc in Alojz z družinami, sestra Marta sorodstvo Če bi solza mrtvega zbudila, tebe dragi mož in očka ne bi črna zemlja krila ... V SPOMIN 15. julija mineva žalostno leto, polno bolečine, odkar nasje zapustil naš dragi mož. oče. brat in zet Franc Šebjanič iz Sebeborec si odšel, a niti slutili nismo, da se ne vrneš več med nas. Odkar veliko nr/6 Z1V Jenie3renko. pusto in prazno. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih ga še snom11100 'n krula je. resnica, da te ne bo nikoli več med nami. Hvala vsem, ki se 1 mjate, se ustavite ob njegovem preranem grobu in na njem prižgete svečo. ŽALUJOČI: VSI TVOJI ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Marija Hozjan roj. Gelt iz Velike Polane ZAHVALA Nepričakovano nas je v 61. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra Matilda Bokan roj. Šandl iz Jurja Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI ZAHVALA Nismo še dojeli resnice, da ni več med nami naše ljube mame, babice in prababice Frančiške Lukman iz Murščaka ki smo jo imeli tako radi. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti ter vsem, ki soji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Ose zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence Posebm k 'n cvetJe’ nam Pa >zrekli sožalje. Slavniku k Va'a župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. pred-'khza izrečene poslovilne besede, dr. Hauzerjevi in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči: hčerki Jožica in Franja, vnukinji Majda in Anica ter vnuk Milan z družino Velika Polana. 2. 7. 1983 j°či. sinovi Jožko, Naci in Alojz z družinami ter vsi, ki so jo imeli radi ZAHVALA Neusmiljena in težka bolezen nam je v 51. letu starosti vzela dragega moža, očeta in starega očeta Franca Petka iz Melinec ZAHVALA V 76. letu starosti nasje za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Iskreno se zahvalj ujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivoma IMP Panonija in ABC Pomurka za darovane vence, duhovniku za pogrebni obred, predstavniku KS za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Janez Sukič iz Martinja boleli • P°spre lz?u^‘se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so *na Pikovi zadnji poti, ter mu poklonili številne vence in cvetje. Mesecih i Va^.as°sedom za pomoč in zdravnikom za lajšanje bolečin v zadnjih vvenja, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ln govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu. * Martinje, 3. 7. 1983 a Marija, sin Jože z ženo Marijo, vnukinja Vlasta, hčerka Hilda s Francem, bratje, sestre in ostalo sorodstvo Ni več tvojega smehljaja, pozdrava ne, ne toplega pogleda • • ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi dobri oče, stari oče, sin, brat in zet Alojz Magdič kurjač iSrčnos iz Turnišča 248 ki ste Ujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, botrini Poseb' P°kojnika adnLv ležkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, sočustvovali z deiOvna žahvala ^sPrenj'h na njegovi zadnji poti, ter mu poklonili vence in cvetje. °rganizat.;Zl' ^'niškemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, u Za Pogrej1- junika TOZD Turnišče in oktetu Planike. Iskrena zahvala g. j/ ni °$red. pevkam za odpete žalostinke ter govornikoma Dravcu in renu za tople poslovilne besede ob odprtem grobu. klitij,Turnišče. 7. 7. 1983 Ka?0'? Alojz z družinama, sestre Marjeta, Marta, Julka in ‘ a- brata Štefan in Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo ________ ^^^Ska’iS?00 OBJAVLJENI ŠE ISTI TEDEN, SPREJEMAMO AVI DO 13. URE. NAROČNIKI VESTNIKA IMAJO PRI OB-OGLASOV IN ZAHVAL 20-ODSTOTNI POPUST. Žalujoči: žena Terezija, sinova Mirko in Franc z družino, hčerki Marija in Nada z družinama, sin . ) Marjan, hčerka Slavica in ostalo sorodstvo Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, - kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Nepričakovano nasje komaj v 68. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Regina Bočkor roj. Bedek iz Šulinec Odšla si brez slovesa, vendar v naših srcih še živiš in boš živela. Povsod sta praznina in bolečina, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok. Prisrčna zahvala vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč ter darovali vence in šopke. Posebna zahvala duhovnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter Zdravku za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat — iskrena zahvala! Šulinci, Švica. Kranj, Kanada, 30. junija 1983 Žalujoči: sin Štefan z ženo Marto ter otrokoma Darkom in Štefanom, hčerke Anica, Marija in Irena z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nasje v 75. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Štefan Tibaut s Hotize Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom inznancem.ki ste.ea pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke ter nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala dr. Arpadu Norčiču in dr. Ludviku Norčiču ter osebju moškega oddelka kirurgije v M. Soboti, kolektivom kirurškega oddelka soboške bolnišnice, OŠ Turnišče in IN A-NAFTE Lendava, učencem 7. b razreda OŠ Turnišče in NK Turnišče. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Hotiza, 12. 6. 1983 Žalujoči: žena Terezija, sinovi Ludvik, Ivan, Stanko, Jože, Štefan in Matija z družinami ter hčerki Kristina in Ivanka z družinama STRAN 19 v besedi in sliki iz naših krajev —BAKOVCI LIPOVCI Nov dom in pionirski gasilski prapor Ves teden so Bakovčani posvetili prireditvam ob tretjem prazniku krajevne skupnosti. Športne prireditve, koncert godbe na pihala ob 55-letnici, vaja gasilske ekipe in civilne zaščite. Vse se je odvijalo tako, kot so predvidevali, le žensko odbojkarsko popoldne in družinski tek sta v torek odpadla. Nič zato, pravijo. Obe prireditvi bodo pripravili kdaj pozneje, ko jim bo vreme bolj naklonjeno. Osrednja slovesnost ob prazniku krajevne skupnosti je bila v nedeljo popoldne, ko so ob razvijanju pionirskega gasilskega prapora odprli tudi gasilski dom, kjer je zdaj dovolj prostora tudi za potrebe civilne zaščite. Okrog dva milijona je vreden nov prepotreben objekt. Skoraj polovico je zagotovila krajevna skupnost, krajani so opravili nad 2.000 prostovoljnih delovnih ur. ,,V slogi je moč”, so napisali nad slavnostno tribuno, na kateri se je zvrstil mikaven in skrbno pripravljen kulturni program. J. Stolnik 60 let gasilstva V Lipovcih so minulo nedeljo slovesno proslavili 60-letnico delovanja gasilskega društva. Na slovesnosti so se zbrali številni gasilci iz beltinskega sektorja, prišli pa so tudi gasilci iz Veržeja in Cerkvenjaka. Gasilsko društvo Lipovci ima sodobno gasilsko vozilo, sireno, obnovljen gasilski dom in ostalo opremo. Poleg članske desetine pa imajo v Lipovcih že več let tudi desetino deklet in pionirjev. O šestdesetletnem razvoju društva je spregovoril predsednik Jože Erjavec, slavnostni govornik pa je bil Stanko Erjavec, sekretar OK ZKS Murska Sobota. Pripravili so tudi bogat kulturni program, v katerem so nastopili domači moški pevski zbor, recitatojji, ritmična skupina in ansambel mladih fantov. V imenu OGZ Murska Sobota je gasilcem čestital Konrad Vučak, ki je društvu in posameznikom, tudi podelil priznanje za večletno uspešno delo v tej humani organizaciji. _ „ ° J T. Horvat VEČER KULTURE Prihodnji torek, 19. julija, se v Radencih obeta zanimiv kulturni večer. Med 19. in 20. uro bo otvoritveni ogled razstave slikarja Kolomana Bezneca iz Murske Sobote. Ogled bo v razstavnem salonu hotela Radin, ob 20.30 pa bo v kongresni dvorani nastopila Akademska folklorna skupina Žikica Jova-novič-Španac iz Beo da. Tako bodo v Rad cih kljub poletni suši ponudili obilo kulture. Julij je čas žetve in dopustov, vendar je julij tudi čas, ko se mladi fantje, letos prvič pa tudi dekleta, odpravljajo na služenje vojaškega roka. Kakih sto fantov je bilo prejšnjo sredo in četrtek na soboški železniški postaji. odpravljali pa so se v razne kraje naše domovine novim spoznanjem, izkušnjam in prijateljstvom naproti. Svojci so tvorili pisano množico, kise je s solzami v očeh poslavljala od svojih sinov, bratov in prijateljev, -sp- 9ore% lendava SUPE* TOMBOLO DESETLETJA GLAVNI DOBITKI: VABLJENI! 1. 1,000.000 dinarjev 2. kombajn DKO 5.500 3. traktor IMT 577 4. traktor IMT 577 5. kombajn EKO 3500 6. Lada 1300 S 7. Zastava 101 GT 8. Zastava 101 GT Prireja dne 17. julija 1983ob 13. uri vPetišovcih in še mnogo drugih dobitkov v skupni vrednosti 1,680.00 din. Cena tombolske karte je 150 din. Tombola bo ob vsakem vremenu! 9. Zastava 101 GT 10. Zastava 125 PZ 11. Zastava 125 PZ 12. Zastava 125 PZ 13. Zastava 125 PZ 14. Zastava 125 PZ 15. Zastava 125 PZ Mešani pevski zbor n j koncertni dvorani v Je 2S- juniJa trajajočem koncertu a ^’’"/uredu na Madžarskem. V uro in P* prisotne. Gostovanje^ petnajst Pesmi, s katerimi so navdub kajšnjim pevskim ziL na^ Peycev sodi v okvir sodelovanja s tam litetnejše), zato so s/a"1 ”a Madžarskem ga uvrščajo med najV• pevci gostovali pri n dogovorili, da bodo prihodnje leto madžar p as- BOjan Peče* Foto: A. Abraham Spodbudna priznanja Ob 30-letnici prostovoljnega krvodajalstva je KO RK Cepinci pred kratkim podelila značke rednim krvodajalcem. Bariča Gorza iz Cepinec je za 25-kratno darovanje krvi prejela še plaketo RK Slovenije, 15 najbolj aktivnih članov KO RK Cepinci pa je za posebne zasluge, ki jih imajo v organizaciji RK, prejelo republiška priznanja RK Slovenije. Podobno priznanje so prejeli tudi predsednica KO RK Cepinci Anica Curovija in športno društvo Cepinci. KO RK Cepinci pa je bogatejša za 10 novih članov, saj so 10 učencev prvega razreda sprejeli med mlade člane RK. Sicer pa je KO RK Cepinci ena izmed najaktivnejših na tem delu Goričkega. Člani izvajajo med letom številne akcije. Tako so letos med drugim že očistili, okolico šole, zbirali staro železo in odpadni papir. Sodelovali so vaščani iz Markovec in Cepinec, denar, ki so ga prejeli za staro železo in odpadni papir, pa so namenili učencem COŠ Markovci za izlete in za šolo v naravi. —BANKOVCI Drago Jakič 90 let gasilstva Visok jubilej, 90-letnico uspešnega dela, so proslavili člani gasilskega društva Bankovci. Ob slavnosti so pred domom pokazali, da so sorazmerno dobro opremljeni, svojo usposobljenost pa so člani dokazali že mnogokrat. Slovesnost, popestreno s kulturnim programom, so združili s praznovanjem dneva borca. F. K. SEKTORSKE VAJE Na nogometnem igrišču v Motvarjevcih so bile sektorske vaje, ki jih je organiziralo gasilsko društvo iz tega kraja. Tekmovanja so se udeležile desetine iz Fokovec, Prosenjakovce, Cikečkevasi, Motvarjevec ter drugih krajev, ki so se pomerile v štafetnem teku, tridelnem napadu. . . Najboljši so bili gasilci iz Fokovec, ki so zasedli prvo mesto. K. Ščavničar —FILOVCI ŠE ENA PRIDOBITEV ZA GASILCE Prijetno slovesnost s kulturnim programom, nastopili so domači gasilci, pevski zbor osnovne šole Bogojina in otroci iz filovskega vrtca, so ob prevzemu motornega vozila pripravili gasilci v Filovcih. Za novo pridobitev so ob posodabljanju ostale opreme precej časa skrbno zbirali denar. K. S. Športno-rekreativne igre OO ZSMS Sebeborci je v nedeljo, 10. 7. 1983, priredila športno-rekrcativne igre KS, katerih so se udeležile 3 ekipe, in sicer: ekipa Andrejec, ki je osvojila prvo mesto, ekipa Sebeborec, ki je osvojila drugo Ščavniški žaniice / kot I nekoč / Okrog tisoč obiskoval-I cev od blizu in daleč je / prišlo na svoj račun v I nedeljo dopoldne v Spodnji Ščavnici. Tu- / kajšnji aktiv kmečkih že- / je namreč ponovno pripravil dan žetve, kru- / ha, pogač in ostalih do- I mačih jedi. Seveda je I bita največja zanimivost I tekmovanje žanjic. Cez I 20 jih je s srpom v roki / dokazalo, da ta sicer star način dela, ki ga je / tudi v tem koncu radgon- j ske občine strojno spravilo zlatega zrnja že odri- I niio močno ob stran, še 1 ni izumrl. Kako tudi bi, , saj je med 40-desetletm- / cami in starejšimi upo- / gnila hrbet in žela kot v / mladih letih tudi ena 78-letnica. I No, pa vendarle so / žanjice najštevilnejše v / Polenšaku, kjer že mnp' / go let negujejo to tradi^ / jo. Zato so tudi na ščavcl niški preizkušnji zenen od tod zmagale P^ / ekipo z Orehovskega i vrha in domačinkam1’ / med posameznicami P / prav tako Rezika Man i iz Polenšaka pred doma / činko Kampuševo. / Prizadevne organic / torke so pripravile ku / turni program, v katerem / so zapele. Vse tekmovat ke je popravila pre / sednica sekege Ma > / Gamzer, o pomenu rai stave pa je spregov J dr. Lojze Slavič. 1 mesto in ekipa Martjanec, ki je bila tretja. F. Simona STRAN 20