Kandidati se Ttilte gasilske vaje še ni bilo poiskali skupaj Teden otroka POSLOVALNICA DOMŽALE POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska 54a, Ljubljanska 80. 1000 Ljubljana 1230 Domžale. p.p 137 Tel 01 433 71 73 Tel.: 01/721 96 80 Fax: 01/433 62 05 Fax: 01/721 15 87 E-pošta E-pošta: into@goltturist.si domzale@golllunsi.si Vaš svelovalec za polovanja po naroiilu: • letalske vozovnice • holelske rezervacije • izposoja avtomobilov ■ počitnice. potovanja in izlali • sejmi in strokovna potovanja ■ jezikovni tećaji v tujím • zavarovanja za potovanja TURIZEM IN RENT AGENCIJA Trđinova 3. 1000 Ljubljana Tel 01/433 71 73. taks: 01/433 62 05 E-pošta into@goltturist.si Vabimo vas v frizer ski st u db '"pata Si Hrt* na Kidričevi 6 v Trzmu Ýintoa er za vas po zelo ugodnih cenah: i frizura 1900 S/T. iienje in frizura 3700 S/l tie ii frizura 4000S/T •o iasno kozmetike Schwarzkopf ter strokovnm znanjem poskrbino za vaš Obiščite nas iabko vsak dan od 8. do 19. ure. ob sobotah ob 8. do 12. ure. Maročite se po te/e fonu 04/ 302 /i Vab/Jek Ugodni plačilni pogoji za vsakogar! . ■ L-—L-- J SALONA (iiumitn i Pod.kr»,n ku)ODPRTA obdelovmk h:od 7 do 18 ,sob od 0 do 13 ure BREST- ^ Tapetništvo d.o.o Sedež: Jemčeva45A, 1238Trt* Proizvodnja: Podskrajnik 18,1380Carkn* tel.: 01 7090300,fax:01 70999° PRISLUHNIMO ŠE DRUGIM MELODIJAM G. _ ospodična Jesen je odprla vrata svoje hiše in vstopila v naše kraje z mrazom, dežjem in meglo. Orevesa v gozdu je poslikala s paleto najrazličnejših barv, od rdeče preko rumenkasto oran-/jie do rjave, po tleh je nasula koštanja in gob, vevericam je pripravila pojedino želodov, (astovkeje pregnala na jug. Pridne roke hitijo in obira jo jesenski pridelek, babice in tele pa že pletejo tople puloverje za zimo. Narava se počasi umirja in ni več daleč, ko bomo lahko opazovali padajoče jesensko listje. Jesensko vzdušje je lahko krasna prispodoba za bližajočo se volilno kampanjo in volitve. Kot listje bodo odpadli nekateri kandidati, kot gobe po dežju se bodo pojavili drugi. Pestrá paleta barv pa je pestrá izbira kandidatov, ki bodo kandidirali za občinske svetnikc in za župana občine Trzin. Čeprav je letošnja volilna tekma šele v prvih povojih, pa postaja nc-izogibno dejstvo, da je kar nekaj letošnjih kandidatov tokrat osamelcev. Bolje rečeno, ne kandidirajo na strankarski listi, temveč kot neodvisni kandidati. Prav zato se mi postavlja vprašanje, ali Ijudje vse manj zaupamo stránkám in strankar-skim Ijudem? Ali veliko neodvisnih kandidatov pomeni zgolj to, da ne želimo biti ka-korkoli ideološko oprcdeljeni? Ali pa sc morda v nas vse bolj naseljuje individualistični (ameriški) duh, v katerem ko-lektivnost nima več kaj iskali? Seveda ne pravim, da kandidatov na strankarskih listah ni ali pa da imajo ti kandidati kaj manj individualističnega duha v sebi, govorim le o povečanem številu neodvisnih kandidatov (v primerjavi s prejšnjimi vo-litvami), ki pa po drugi strani (če zmaga kolektivni duh) tve-gajo, da ne bodo izvoljeni, ker jih ne podpira nobena stranka. ODSEV -glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miroštebe Namestnik odgovornega urednika: MalejaErčulj Tehnlčnl urednik: Emil Pevec Urednik fotografije: lože Ujak trženje: Jožica Valení;ik Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lu kan Ostali člani uredništva: Tone Ipavcc, UrSa Mandeljc, Nu5a Matan, Pelra Musić. Viktonja Peimkar - Oblak, Tanja PrelovSek, Kalja Rebec, Mirjani štih, Mojca Triek, Peter Zalokar rlsk: Maiko Iiavnikar s.p.. Domžale "sklada: 1700izvodov Glasilo Odsev Uhaja enkrat mesečno ln ga dobilo brezplačno vsa gospodlnlstva ln podjetja v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. novembra 2002. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. novembra na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Trzin ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com m Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v Prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare , osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) (01)564 45 67 a: (01)564 45 68 "a naslovnici: e vol,lnl ^'rkus skoraj spominja na žongliranje teatra Cizamo. 'SSN1408-4902 (foto: Sašo Štih) Ker se svetu predstavljajo samo kot Ijudje s svojimi idejami in svojimi načrti. Toda tudi kandidati na listi stranke niso kar lako, tudi oni imajo svoje ideje in svoje nacrte, v njih paje včasih mogoče prepoznati težnje stranke, za katero kandidirajo, najsi bo to stranka LDS, SDS, ZLSD ali pa stranka Za zeleni Trzin. Ne glede na to, ali so kandidati pripadniki stranke ali pa so neodvisni kandidati, pa upam, da so se v volilni mlin podali iz pravih razlogov. Zame pravi razlogi ne vključujejo služenje denarja za opravl janje politične funkcije, temveč so pravi razlogi v vprašanjih, ki se nanašajo na to, kako izboljšati življenje v Trzinu, kaj omogočiti Ijudem, da jim bo v tu lepo in da se bodo radi vračali v svoj kraj, kako se znebiti klasifikacije o Trzinu kot o spalném naselju, kako obvarovati živalstvo in rostlinstvo (ali ga vsaj ohranjati tako, ka-kršno je) in navsezadnje, v kakš-nem stanju ohraniti Trzin zanam-cem (kot so ga za nas ohranjali naši predniki). Toda najti člověka, ki bi resnično dihal s krajem, je isto kot iskati iglo v senu. Tako lahko samo upam, da volilne obljube naših kandidatov nc bodo ostale samo neizpolnjene obljube in da bodo znali resnično prisluhniti želji in volji občanov Trzina. Tišti želji in volji, ki jih je postavila za svetnike in za župana. Mislim, daje v tem trenutku prav, da vam zaupam še zgodbo, ki sem jo zadnjič brala in ki se mi zdi zelo poučna: »Vsi prcbivalci nekega mesta so bili slepi. Nekoč pa pride na obisk v to mesto kralj z mogoč-nim slonom. Meščani so bili zelo vznemirjeni ob tem obisku, mučila pa jih je tudi radovednost, kakšen je slon, čemu je podoben. Zato so poslali tri slepe meščane, da bi razvoziali 10 uganko. Nihče od njih še nikoli ni imel slika s slonom, in so mogočno ži-val tipali z rokami, da bi si tako nabrali čim več podatkov o njem. Ko so se vrnili k someščanom, so jih ti spraševali, kakšen je slon. Mož, ki seje dotaknil ušesa, je rekel: 'To je ogromna, okrogla reč, debela kot preši ta odeja.' Drugi, ki je otipal slonov rilec, je rekel: " Ne, jaz poznam njegovo pravo podobo. Je kakor ravna in ozka pipa, strašna in razdiralna.' Mož, ki je otipal nogo, paje trdil: 'Mogočen in trden je kot steber.' Vsi .so po svoje imeli prav, a vsi so bili slepi in niso videli celovite podobe.« Nauk te zgodbe bo najverjet-neje odkrival vsak sam. meni pa povc, da ima prav vsak na tem svetu svoje mnenjc o do-ločeni zadevi (najsi bo to mne-nje o glasbi, o oblačilih, o hrani ...) in da bo vsak glasno za-govarjal to svoje mnenje. Mislimo si, daje naš pogled edino pravilen in da imamo samo mi prav. Prepogosto pa pozabimo prisluhniti mnenju drugih, ln največkrat se to 'pre-slišanje' mnenja drugih dogaja prav v obdobju volitev, ko vsak trobi v svoj rog, Ijudje pa poteni pritegnemo ženim, katerega melodija nam je najbol j všeč. Prisluhnimo kdaj še kakšni drugi melodiji in ugoto-vimo, zakaj je tako drugačna in ali nam morda ne razširja naših obzorij. Potem pa pojdimo na trzinsko šolo in obkrožimo številko pred imenom osebe, ki ima najboljšo melodijo (če nam bo seveda kakšna sploh všeč). Namestnica glavnega urednika Mateja Erčulj Spoštovani krajani! Vabimo Vas na komemoracijo, ki bo v torek, 29.10. 2002, ob 16. uri pred spomenikom padlih v NOB pred osnovno šolo Trzin. V želji, da s čim večjo udeležbo počastimo spomin nanje, Vas pričakujemo. A iin. r M a ZZB NOB Trzin SEJA OBČINSKEGA SVETA SKLEPNA SEJA DOSEDANJEGA OBČINSKEGA SVETA Zc vrabčki na strehi čivkajo, da smo v predvolilnem obdobju, in se tako morda ne bo zdelo čudno, če rečem, da so se svetniki tokrat morda zadnjič sestáli v taki ekipi, kot je bila na sej ah zadnja štiri leta. V tem času jim je uspelo pripraviti 43 sej (vključno s tokratno), kar nanese kar lepo število presedenih ur za dobrobit Trzina. Kljub temu daje tudi tokratna seja přinesla nekaj novih odločitev, paje bila nekoliko drugačna od vseh, na katerih sem bila doslej prisotna. Poseben ton ji je dajal svetnik g. Romeo Podlogar, ki je večkrat dvigoval svoj glas in se ni strinjal z drugi-mi. Njegov svetniški kolega g. Anton Ipavec je ob tem ocenil, daje občinski svet vsa štiri leta uspešno in plodno sodeloval, da pa so poteze g. Podlogarja očitno že usmerjene v predvolilno kampanjo in da si s tem očitno skuša nabrati nekaj političnih točk. Začelo seje že z dnevnim redom, koje g. Podlogar dal pobudo za umik točke o za-zidalnem náčrtu za OIC Trzin, ki naj bi jo po njegovem mnenju rajši obravnavali občinski svetniki v naslednjem mandatu. Županu Antonu Peršaku seje zdelo ne-smiselno umakniti (o točko z dnevnega reda, saj je njena obravnava dokaj nujna, poleg tega paje bil predlagatelj odloka župan in ne občinski svetnik in zato ludi prihajajoče volitve ne bi mogle bili vzrok za umik točke z dnevnega reda. G. Podlogar je predlagal tudi razširitcv dnevnega reda, vendar so drugi svelniki glasovali proti obema predlogoma. Svet je tako koi prvo točko dnevnega reda prvič obravnaval proračun občine Trzin za lelo 2003. Županov svetovalcc za finance Jorg Pelrovič je obrazložil zgodbo o DDV-ju in navede! vzroke, zakaj je dobro. daje občina davčni zavezanec za DDV. Trzinska občina je v preleklosti namreč izvedla nekaj inveslicij (projekti v T-3, načrti za prizidek k OŠ in podobno), ki ji omogočajo visoko kompenzacijo DDV iz leta 2002 in zmanjšajo obveznosti do države, morda celo v višini 40 do 50 milijonov lolarjev (kar pa ni malo). Pelrovič je nekaj besed spregovoril tudi o let-nem náčrtu, prodaji finančnega premo-ženja, načnu nabav in gradenj 1er o náčrtu delovnih mest v občinski upravi. Svetniki so za vsako posamezno točko proračuna glasovali in tako sprejeli 5 sklepov. Prav na hitro so sprejeli tudi odlok o izvrševan-ju proračuna, katerega pravila so ista kot doslej. Pri sprejemu vseh teh sklepov je bilo moč opaziti, da svetnik Podlogar ni glasoval za noben sklep, pa tudi pri nasled-njih točkah seje glasovanja vzdržal. Ob drugi točki seje razvila živahna razpra-va. Govorim o zazidainem náčrtu OIC-e, ki sta ga tokrat predstavila Patricija Vidic, ar-hitekika, in Borut Ulčar, direktor Regijske razvojne družbe (RRD). Ulčar je na náčrtu nakazal problematiko, kije v OlC-i precej pereča (v ostalem Trzinu pa ni nič bolje), in sicer parkiranje. Ulčar je pokazal možnosti za parkirišča, ki bi bile izvedljive in s katc-rimi bi lahko probleme s parkiranjem odpravili, vendar pa bo za dokončno izvedbo poirebno pridobili še soglasja lastnikov zemljišč. Tako naj na glavni prometni ulici Dobrave (pri piramidi) ne bi bilo parkirišč (tista, ki tam zdaj so, so po besedah župana nelegalna), bi pa povečali parkirne prostori na Blatnici. Na zazidainem náčrtu so projektanti RRD predvideli tudi Sirjcnjc OIC-c, in sicer v smer proti Mlakam. Prav tu pa se je postavilo vpraSanje, do kod naj še sega OIC in ali naj bo meja tam, do kjer so že sedaj zgrajene poslovne stavbě.Verjetno se bodo taka vprašanja porodila tudi najavni obravnavi načrla, saj so se svetniki s spre-jetim sklepom obvezali, da bodo pripravili osnutek odloka o zazidainem náčrtu, določili bodo morali čas javne razgrnitve in javne obravnave. Razprava pa seje vnela tudi pri sprejemu sklepa o imenovanju članov Sveta javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Trzin. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na svoji seji obravnavala tri predloge. Kandidatki ZLSD sta bili Marija Hojnik in Lilijana Smrckar, ki sta bili tudi potrjeni za članici sveta, kandidalure neod-visnega Romea Podlogarja pa Komisija ni sprejela inje predlagala, da o njegovi kandidaturi presodi še občinski svet. Med raz-pravoje Podlogar razložil, daje primeren kandidat, ker problemaliko v šoli zaradi šo-loobveznih otrok dobro pozna, poleg tega pa tudi vedno aktivno sodeluje na sestankih sveta staršev. Med svetniki paje prevladalo mnenje, da bi moral tretji predlagani član biti nekdo iz starega delà Trzina, da bi tudi ti otroci imeli svojega predstavnika v svetu. Svetniki so bili razdeljeni, toda odločilen je bil glas proti potrditvi Podlogarja za člana sveta, zato seje le-ta po tej točki zahvalil za sodelovanje in odšel s seje s pozdravom 'Srečno!' (Naj omenim tudi to, daje svetni-kom med to točko malce zavrela kri, saj so kar nekajkrat pokritizirali izjave drug dru-gega - česar po navadi niso počeli). Kljub odhodu svetnika se je seja nadaljeva-la s poročilom o delu nadzornega odbora, ki gaje povedal predsednik nadzornega odbo- ra gospod Andrej Senica. Nadzorni odbor je v letu 2002 opravil nadzore v irzinskem vrtcu, v turističnem in športnem društvu, delni nadzor pa so izvedli v proračunu občine. Nadzorni odbor ni imel večjih pri-pomb v zvezi z gospodarnostjo uporabni-kov proračunskih sredstev. Trzinski nadzorni odbor je sodeloval tudi pri nadzoru JKP Prodnik, Knjižnice Domžale in v Zdravstvenem domu Domžale. Popolnega poročila o nadzoru v teh treh ustanovah g. Senica ni mogel podati. JKi3 Prodnik seje na nadzor namreč pritožil, ponovni nadzor pa še ni končan. Prav tako je še v teku nadzor v domžalski knjižnici, nadzor v zdravstvenem domu pa se še sploh ni za-čel. Svetniki so bili nato obveščeni o přenosu sredstev z ene proračunske postavke na drugo, na koncu pa so glasovali še o zamenjavi direktorjev ZD Domžale (od 26.januarja 2003 naj bi to bil Janez Svolj-šak, dr. med., spec.)in o razrešitvi namest-nice predsednice občinske volilne komisije, gospe Jožice Valenčak. Svetniki so se odločali med dvema predlogoma za njeno zamenjavo, mesto Valenčakove paje za-sedel Ti motej Lapajne. Župan seje poslovil rekoč, da se naslednji mesec morda spet vidijo. V primeru, da se ne bi, pa se jim je tudi zahvalil za konstruktivno štiriletno delo. Mateja Erčulj C-Jlede na bližnje občinske volitve in čas predvolilne kampanje, tokrat Županov kotiček odpade, saj bi bilo kakršnokoli besedilo mogoče razumeti kot del predvolilne kampanje. Vse občanke in občane vabim k treznem" premisleku in čim večji udeležbi na volit- ; vah! Tone Peršak NAJBOUŠE REŠITVE BODO POISKALI SKUPAJ kako gledajo na predlog za ustanovitev četrtnega odbora v okviru občinskega sveta, ki bi reševal tovrstne probleme, anketa paje zastavljala tudi vprašanje o prednostnih nalogah pri urejanju življenja v občini. Iz odgovorov je videti, da prebivalci Mlak med naj-nujnejše probleme, ki bi jih bilo třeba rešiti na prvem mestu, postavljajo parkirišča v svoji soseski, vprašanje športnorekreacijskega parka in plinifikacijo naselja. Glede reševanja problemov in naložb v občini pa največjo težo dajejo vprašanju urejanja meteornih voda, izgradnji zdravstvenega doma, povezovalne ceste med industrijsko cono in ostalim delom naselja, kabelski televiziji, plinifikaciji, izgradnji doma za starejše občane, ureditvi parkiranja in ureditvi cestnc povezave med sosesko T-3 in parkiriščem pred osnovno šolo, da bi tako řešili jutranje prometne težave, ko starši vozijo otroke v šolo. V anketi zajeti občani so imeli tudi možnost, da predlagajo, kako bi řešili problem parkiranja v Mlakah. Med predlogi je treba omeniti tište, ki se zavzemajo za razširitev pasov med hišami, za ureditev parkirišč na Mlakarjevi cesti ob ograji vrtca, za dogovore s tistimi sosedi, ki imajo več parkirišč, za uvedbo enosmernega prometa, pa tudi za ureditev dodatnih parkirnih mest na obrobju naselja ali pa za postavitev parkirne hiše. Kot so povedali predstavniki iniciativnega odbora, pa se večino prebivalcev zavzema, da bi v naselju ohranili sedanje zelenje in sedanjo kakovost bivanja. Ob komentiranju rezultatov ankete, ki sojo pripravili člani iniciativnega odbora, je župan Anton Peršak ocenil, da zadnje anketno vprašanje kaže, da sestavljavci ankete doga-janj v občini ne spremljajo dovolj pozorno, saj so se na občini že lotili reševanja vprašanj, ki sojih v anketi postavljali v přednostní vrstni red. Nato pa je představil posamezna anketna vprašanja, ki sojih zastavili v občinski anketi. Tudi v njej so anketi-rance spraševal i o številu osebnih avtomobilov, kijih imajo, o številu zagotovlje-nih parkirnih mest, o tem, kako svoje avto- mobile parkiraj o in kje jih puščajo njihovi obiskovalci, o tem, kako pogosto dobiva-jo obiske, o tem, na kakšen način naj bi reševali problem nepravilnega parkiranja ter kaj menijo, če bi s preureditvijo nekaterih javnih površin zagotovili dodatna parkirna mesta. Vprašali pa sojih tudi o tem, kaj menijo o postavitvi garažne hiše na obrobju soseske, ali bi bili pripravljeni odkupiti parkirno mesto v njej in kolikšna bi bila zanje še sprejemljiva oddaljenost parkirne hiše od njihovega stanovanja. Rezultati ankete, ki sojo opravili po naro-čilu občine, kažejo, da v Mlakah manjka vsaj 60 parkirnih mest; 53 osebnih avtomobilov naj namreč ne bi imelo parkirne-ga mesta, vsaj 7 pa bi jih rabili Še za obis-kovalce. Gospod Jože Seljak je oporekal rezultatom občinske ankete, saj je opozoril, da so dekleta, ki so občane anketirala, v anketne liste odgovore pisala s svinčnikí, za vsakega anketiranca naj bi potrebovale le po 3 minute, medtem ko so člani iniciativnega odbora anketne vprašalnike pošiljali v dvajsetdnevni razmislek. Župan g. Anton Peršak je ponovil, daje bila anketa naro-čena pri zunanjem partnerju, ki se ukvarja s tovrstnimi opravili in da namigovanje na verodostojnost rezultatov ni povsem na mestu. Poudaril je, da je večina vprašanih soglašala, da problem obstaja, da določeno število parkirnih mest res manjka in da je problem treba rešiti. Razvila seje tudi krajša razprava med g. Miranom Šinigojem, g. Jožetom Seljakom in g. županom o nepravilnosti parkiranja po pločnikih in zelenicah. G. Šinigoj je menil, daje parkiranje neurejeno, ni pa nepravilno, g. Seljak je opozoril, da ni prometnih znakov, ki bi parkiranje tam prepovedovala, g. Peršak paje dejal, daje parkiranje po pločnikih in zelenicah na splošno prepovedano v zakonu o prometni varnosti in cestnem prometu. Poudaril je tudi, da je skupna ugotovitev obeh anket, daje dogovor o reševanju problema V četrtek, 26. septembra, je bila v dvorani KUD-a Trzin druga javna obravnava osnutka odloka o spremembah ure-ditvenih pogojev v naselju Mlake. Pogovora seje poleg predstavnikov Občine in projektantov udeležilo 45 občanov, predvsem prebivalcev Mlak. Župan občine Trzin g. Anton Peršak je med uvodnim pozdravom prisotne pozval, da naj zborovanje ne bi izzvenelo kot predvolilni shod, saj naj bi bilo namenje-no predvsem iskanju najprimernejših rešitev za probleme, ki sejih vsi zavedajo. Pojasnil je, zakaj so obdobje javne razgr-nitve podaljšali za dva meseca in pol in ob tem še povedal, da so nekatere probleme, ki sojih občani izpostavili na prvem zborovanju 15. julija, na Občini že začeli reševati. Občina je namreč pri zunanjem partnerju naročila izvedbo ankete, saj ni želela, da bi s tem, če bi predstavniki občine anketo izvedli sami, spodbudila očitke o pristranosti. Ker so prebivalci Mlak tudi sami izvedli podobno anketo, je župan predlagal, da si zborovalci najprej og-ledajo rezultate obeh anket. Najprej je anketo predstavi! član Iniciativnega odbora za zeleni Trzin g. Miha Mušič. Představil je tudi druge člane iniciativnega odbora in povedal, da njihova anketa ni bila anonimna. Za to so se odločili, da bi tako prav vsak predstavnik stanovai-cev hiš v delu naselja Mlake povedal svoje mnenje. Od 167 hiš, ki sojih vključili v anketo, so dobili 104 izpolnjene anketne liste. Iz njih je razvidno, daje na tistem območju 209 parkirnih mest, 215 osebnih avtomobilov. Potemtakem tam potrebujejo vsaj še 16 parkirnih mest, iz ankete pa izhaja, da si občani želijo še 33 dodatnih parkirnih mest. V anketi so občane spra-ševali o njihovi pripravljenosti za reševanje problema parkiranja na zelenicah in kakšne predloge imajo za rešitev tega vprašanja. Hkrati so spraševali tudi o tem. PREDSTAVITEV TELEKOMA IN NJEGOVE PONUDBE parkiranja nujen, predvsem pa nujen zaradi varnosti udeležencev v prometu. Zaradi zasedenosti pločnikov z osebnimi avtomo-bili morajo pešci hoditi po cesti, onemo-gočen pa je tudi odvoz komunalnih odpadkov, v zimskem času pa pluženje in posipavanje cest. G. Miran Sinigoj je nalo med drugim opozoril, da bi se bilo potrebno ukvarjati s ce-lostno podobo naselja in ne s petimi par-kirišči, predlagal pa je tudi uvedbo enos-mernega prometnega režima. G. Anton Peršak je pojasnil, daje celostni izgled naselja zajet v dolgoročnem planu, ki je bil sprejet leta 1980, še v domžalski občini, vendar pa načrtov niso uresničili. Glede enosmemega prometa paje menil, da bi bila ideja, kije sicer dobra, težko izvedljiva, saj je Mlakarjeva ulica zbirna ulica in kot taka ne more postati enosmer-na. Reboljeva ulica, kije zdaj pravzaprav šlepa ulica, pa težko postane enosmerna, razen v enem delu. G. Miha Mušič je menil, da bi bilo primer-neje spremeniti v parkirne površine le del zelenić in ne vseh možnih lokacij. Župan in predstavnik podjetja Locus d.o.o., kije pripravilo osnutek sprememb, g. Leon Kobetič, sta pojasnjevala, daje pripravljeni projekt še osnutek, saj želijo, tudi ob sodelovanju občanov, najti najustreznejšo rešitev, predvidena pa je fazna izgradnja parkirišč, in to najprej na tistih mestih, kjer bodo takšni posegi imeli najmanjše negativne posledice za prostor. Po dokaj živahni razpravi, v kateri so sodelovali tudi drugi občani, so se udeleženci srečanja strinjali, da naj podjetje Locus v sodelovanju s člani iniciativnega odbora pripravi rešitev, ki bi přinesla le manjše število novih parkirnih mest in bi bila za občane najmanj boleča. Ob tem je g. Karei Son predlagal, naj dajo poudarek predvsem večjim parkirnim površinam izven naselja. Ob tem je predlagal opuščeni del Ljubljanske ceste za lokali na Kidričevi cesti. G. Petrič je ob tem opozoril, daje bil že pristop k reševanju problemov v izhodiš-čih napačen. Menil je, da bi morali začeti z natančno analizo obstoječega stanja. Ocenil je, daje osnutek delan nenatančno in da ni nihče meril na samem mestu. Dejal je, daje v osnutku naštel vsaj 50 »kapitalnih« napak. G. Kobetič mu je pojasnil, da pri prostorsko- ureditvenih pogojih stvari ne določajo tako precizno, v kasnej-ših fazah postopka pa so natančne meritve nujne. Ker drugih tehtnejših predlogov in pripomb ni bilo, je g. župan sestanek po dveh urah zaključil. Splošna ocena je bila, daje bil sestanek precej bolj ploden in konstruktiven. kot pa so nekateri sprva pričakovali. Povzeto po uradnem zapisniku zborovanja K ot smo v prejšnji številki Odseva z zamudo napo- I vedovali, so predstavniki Te- I lekoma v piramidi pripravili informacijske dneve, na katerih naj bi pojasnili, kako je f zdaj s kabelsko televizijo v Trzinu. V svojem dopisu, ki smo ga objavili, so zapisali, da bodo informacijske dneve Î pripravili, ker želijo prisluh-niti potřebám in željam upo- [ rabnikov. Žal pa seje vse skupaj izkazalo za zgolj propagandno potezo, s katero so želeli pri Telekomu za svoje novitete pridobiti nove naročnike. Na vprašanje, kdaj bodo v posameznih delih naselja priklapljali kabelsko televizijo, strokovnjaki na predstavitvi niso vedeli odgovorov. Vse, kar so naredili, je bilo, da so tištim, ki so prišli na informacijsko srečanje, ponujali v podpis pogodbe za priključitev na kabelski sistem. Zraven so obiskovalci lahko dobili tudi programske sheme z naštetimi televizijskimi in radij-skimi programi, ki naj bi bili dosegljivi po Telekomovem kablu. Tisti, ki so računali, da se bodo lahko priključili na spletno omrežje preko kabla, so bili razočarani, saj so predstavniki Telekoma povedali, da jim ponujajo le priključek preko bakrene (telefonske) naročniške infrastrukture oz. ADSL linij. Predstavniki Telekoma so bili precej bolj dejavni pri prepričevanju obiskovalcev, da naj se odločijo za ISDN telefonski priključek ali pa za glasovno pošto, najbolje pa, da vse novosti naročijo kar v svežnju Nekateri občani, ki so obiskali predstavitev, so bili razočarani in so nam povedali, da bodo zdaj očitno prisiljeni vzeti nekaj drugega, kot pa so pričakovali, ko so se pred časom odločali za pogodbo s Telemahom. Andreja Š. Luin LOKALNE VOLITVE 2002 (obvestilo uredništva Odseva) Na straneh od 10 do 15 objavljamo reklamni material strank in sa mostojnih kandidatov, ki kandidirajo na letošnjih občinskih volitvah za inesto župana oz. Župan je in občinskih svetnikov oz. světnic. Vrstni red objav je enak, kot smo material dobivali v uredništvo Odseva. - Ne pozabite: > Lokalne volitve ter volitve predsednika države bodo 10. novembra (od 7.00 do 19.00) Drugi pomembni datumi: > 3. november: Volivci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo do tega roka viožiti zahtevo za glasovanje po pošti > 5., 6. in 7. november: Predčasno glasovanje. > 7. november: Volivci,ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. NOVO - LETOS PRVIČ V UPORABI PREFERENČNÍ GLAS (več o tem na strani 16) J. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE TRZIN oBjavlja na podlagi določil 74 člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 sklep US 70/1995 in 51/20021 61 člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. I. RS (44/92, 13/93 (ZOP), 60/95, 14/96 odi. US. 67/97 odi. US. 66/2000 (UZ 80) in 70/2000 (ZPo Š-Ali in zapisnika seje Občinske volilne komisije Občine Trzin, z dne 21.10.2002. naslednje potrjene Nste kandidatov za člane občinskega sveta Občine Trzin in W2002Ky 23 ® 2U0ana °bêine TrZin' Za VOlltve ra2P'sane 2 Razpisom rednih volitev v občinske svete in redne volitve županov (Ur. I. RS i. volitve župana 1. Natalija CHVATAL, roj. 8.5.1946, komercialistka - upokojenka, Ulica pod gozdom 10 predlagatelj: Janez Florjanc in skupina volivcev 2 Anton PERŠAK, roj. 2.1.1947, univ. dipl. prof, kompar. in univ. dipl. režiser - doc. za teorijo gledališča, Kidričeva ulica 63 predlagatelj: Valentin Kolene in skupina volivcev 3. Robert PANČUR, roj. 31.12.1963, avtokiepar - samostojni obrtnik, Jemčeva cesta 48 predlagatelj: NPS, Naprej Slovenija ii. volitve v občinski svet PRVA VOLILNA ENOTA 1. Lista za trajnostni razvoj Trzina - Tone Peršak in sokrajani št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja naslov 1 Valentin KOLENC 02/01/50 strojni tehnik - poslovodja Jemčeva cesta 12 2 Anton KRALJ 05/09/66 mizar - samostojni podjetnik Mengeška cesta 10 3 Lidija BABNIK 25/09/52 trgovski poslovodja - direktor Jemčeva cesta 21b 4 Miran ŽUPAN 13/11/59 elektrotehnik - samostojni podjetnik Za hribom 26 5 Zoran RINK 14/10/49 pravnik - upokojenec Jemčeva cesta 34b predlagatelj: Aleš Rink in skupina volivcev 2. SLS, Slovenska ljudska stranka št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja naslov 1 Jakob LOŽAR 21/07/41 kmet - kmetijstvo Mengeška cesta 15 2 Frančišek BANKO 05/10/37 usnjarski tehnik - upokojenec Jemčeva cesta 7 i Damjan JEMC 09/02/72 kmetijski tehnik - kmetijstvo Jemčeva cesta 9 4 Franci MUŠIČ 18/05/55 programer - kmetijstvo Jemčeva cesta 25 predlagatelj: 00 SI.S Slovenska ljudska stranka Trzin 3. ZLSD, Združena lista socialnih demokratov št_ 1 ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki aa opravlja naslov Jernej LENIČ 23/04/47 dr. vet. med. - svetovalec direktorja Ljubljanska cesta 12a predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov ZLSD 00 Trzin *;NPS, Naprej Slovenija 7P ime in priimek kandidata Robert PANČUR rojen/a 31/12/63 poklic in delo, ki ga opravlja predlagalelj: NPS, Naprej Slovenija ^LH^^iberalna demokracija Slovenije 5L '--- avtokiepar - samostojni obrtnik ime in priimek kandidata IvanNOVAK Jože SUŠNIK Marko GORŠIČ Wilan HABJAN rojen/a 23/07/39 24/03/55 30/09/46 08/04/43 16/03/25 poklic in delo, ki ga opravlja upokojenec - upokojenec komercialist - komercialist uslužbenc - upokojenec profesor - samostojni podjetu ik upokojenec Predlagatelj: 00 LDS Trzin naslov Jemčeva cesta < naslov Mengeška cesta 21 Jemčeva cesta 4 Jemčeva cesta 14d Mengeška cesta 49a Habatova ulica 10 6. NSi, Nova Slovenija - kršćanska ljudska stranka predlagatelj: N.Si. Nova Slovenija - kršćanska ljudska stranka 7. Jožefa Valenčak in skupina volivcev predlagatelj: Janez Florjanc in skupina volivcev DRUGA VOLILNA ENOTA 1- SDS, Socialdemokratska stranka Slovenije št. ime in priimek kandidata Matjaž ERCULJ Jože SELJAK rojen/a 05/09/78 23/08/50 poklic in delo, ki ga opravlja študent - študent ekonomske fakultete fotograf- samozaposlitev predlagatelj: Konferenca obljubljanske regijske koordinacije SDS 2. Mirko Štebe in skupina volivcev št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja naslov 1 Janez MUŠIČ 08/04/32 ekono. tehnik - upokojen Jemčeva cesta 15a 2 Lucijan ZGAJNAR 23/11/60 gim. mat. - vodja. Mengeška cesta 62 3 Marjana MUŠIČ 30/07/66 poslovni manipulant - zdr. administ. Jemčeva cesta 17 naslov Cankarjeva ulica 12 Prešernova ulica 17 predlagatelj: Tone Peršak in skupina občanov sopodpisnikov 4. Za zeleni Trzin št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Jožefa VALENČAK 28/02/42 pravnica - upokojenka Jemčeva cesta 39 8. Z predlagatelj: Jožefa Valenčak in skupina občanov a zeleni Trzin st. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Peter KRALJ 27/06/54 elektrotehnik - invalidski upokojenec Mengeška cesta 10a 1 Andrejka SMOLNIKAR PRAH 27/04/66 mag. farmacije - vodja poslovne enote Jemčeva cesta 43a J Milena PEROVSEK 29/10/53 gimnaz. maturantka - upokojenka Ljubljanska cesta 5a 4 Mojca CAMPLIN 10/10/64 gimnaz. maturantka - področni vodja Ljubljanska cesta 12d št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Mirko STEBE 14/10/53 novinar - novinar 3. L predlagatelj: Miro Štebe in skupina občanov ista za trajnostni razvoj Trzina - Tone Peršak in sokrajani št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Milan KARČE 02/03/48 univ. dipl. ing. strojništva- nadzor nad strojními instalacijami v novogradnjah Prešernova ulica 3 2 Franc PAVLIČ 03/11/31 ekonomist - upokojenec Najasi 5 3 Dubravka PORENTA 19/01/59 gimnazijska maturantka - poslovna sekretarka 4 Brigita DANE 19/02/72 študentka novinarstva - absolventka 5 Andrej KOVAČIČ 14/10/75 mag. univ. dipl.oec - operativni direktor 6 Simon GABERŠEK 13/06/66 univ.dipl.ing.materialov - prodajni inženir Motnica 1 7 Anton PERŠAK 02/01/47 univ.dipl.prof.kompar. in univ.dipl.režiser - doc. za teorijo gledališča Kidričeva ulica 63 št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Romeo PODLOGAR 02/01/66 ekonomist - področni vodja 2 Natalija CHVATAL 08/05/46 komercialistka - upokojenka J Drago KOSTEVC 04/07/49 dipl, ing. elektrotehnike - visokošolski predavatelj 4 Aleš DOLENŠEK 12/04/72 dipl. ekonomist - analitik Pernetova ulica 11 L 5 Blaž KRJVIC 09/03/50 dipl. geograf - vodja službe za mestno statistiko, in analize Prešernova ulica 10 5. predlagatelj: Janez Florjanc in skupina volivcev anez Znidar in skupina volivcev št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Janez ZNIDAR 28/08/34 oblikovni tehnik - upokojenec 6.1 predlagatelj: Janez Žmdar in skupina volivcev Liberalna demokracija Slovenije št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Franc MUŠIČ 04/02/36 v.k. livar - smostojni podjetnik 2 Branimira SEBELA 21/12/51 upravni uslužbenec - direktor i Brane LAP 15/03/58 tesar - samostojni podjetnik Peské 13 4 Smajo FETAH 14/08/50 pravnik notranjih zadev - upokojenec i Jurij Marko ČERČEK 29/12/47 komercialist - samostojni podjetnik Dobrave 7a 6 Martin OSTRBENK 16/11/40 voznik - upokojenec Ulica Rašiške čete 1 7 Ivan SOLCE 23/09/26 orodjar - upokojenec Zupančičeva ulica 8 7. Z predlagatelj: 00 LDS Trzin LSD, Združena lista socialnih demokratov št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Marija HOJNIK 09/11/50 ekon. tehnik - samostojni strok. sodelavec 2 Iztok LAJOVIC 04/07/44 univ.dipl.ing.el. - direktor 3 Lilijana SMREKAR 08/01/45 univ.dipl.kemije - upokojenka 4 Silvo HARTER 07/12/53 strojni tehnik - direktor Reboljeva ulica 33 5 Stanislav DROBNIČ 09/05/47 višji upravni dclavec - sekretar predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov ZLSD 00 Trzin 8. SLS, Slovenska ljudska stranka št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja Marko BREGAR 01/10/41 univ. dipl. ing. - upokojenec 2 Jože KAJFEŽ 25/06/73 lesarski tehnik - kontrolor i 4 Marjan TEKAVEC 08/06/57 tehnik - podjetnik Zdenka GLAVAN 04/06/49 ekonomski tehnik - uslužbenka Mlakarjeva ulica 64 6 Janez ZVAB 26/12/53 mag. univ. dipl. ing. - uslužbenec Kidričeva ulica 76 9. IV št. Marta BREGAR-RIZNAR 26/01/39 spec. spi. medicine - spec. spi. medicine Prešernova ulica 22 Prešernova ulica 54 predlagatelj: OO SLS Slovenska ljudska liha Mušič in skupina volivcev stranka Trzi i 1 10. Miha MUŠIČ 27/05/62 univ. dipl. ing. strojništva - direktor tehnične podpore prodaje sistemov naslov Reboljeva ulica 15 predlagatelj: Miha Mušič in skupina volivcev VSi, Nova Slovenija - kršćanska ljudska stranka 1 ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja naslov 2 3 Judita PETERLIN 28/03/81 Studentka Mlakarjeva ulica 41 Mihael KREJAN 21/04/51 samostojni podjetnik Brodišče 21 Predlagatelj: N.Si, Nova Slovenija - kršćanska ljudska stranka Štev.: 0VK-29/2002 Datum: 21.10.2002 Predsednica OVK Biserka ČIČEROVI. r. Ker pa tudi mi živimo na zemlji in ne v oblakih, vemo, da so nekatere stvari danes neizogibne. Zato srno tudi za primerno število parkirišč na primernîh lokacijah. In za skladno in postopno širitev Trzina, ki ne bo sionela na interesíh denarja, temveč na interesih krajanov. Za zeleni Trzin Živimo v zeleni oazi sredi gozda in mokrišč, le streljaj od Ljubljane. Seveda so to opazili tudi drugi. Kapital steguje kremplje po tem gozdu, zamlkal gaje velik zaslužek z gradnjo na enkratni lokaciji. Svoje interese skriva za napredkom, za tolažbo nam obljublia drobtinice! igg • 1: Trzinci ne doigujemo ne kapitalu in ne napredku ničesar, edini, ki jim kaj doigujemo. so naši otroci in njihovi otroci. Od njih imamo sposojen ! ta svet, in najbolje se jim bomo oddolžili tako, da jim ga bomo prepustili čimbolj neokrnjenega! Zato odločno nasprotujemo brezglavemu širjenju zazidalnih površin, predvsem pa pozidavi zelenega pasu med obrtno industrijsko cono in naseljem Mlake. Pač pa se zavzemamo za otroška igrišča in za zeleniće, za pločnike in umiritev prometa, za nekomercialni športni park, za zdravo pitno vodo. Natalijo Chvatal. Ce je Vaš pogled na razvoj Trzina enak našemu, potem na občinskih volitvah podprite nestrankarsko listo Za zeleni Trzin in našo našo kandidatko za Županjo il NATALIJA CHVATAL - KANDIDATKA ZA ŽUPANJO Spošlovane občanke. spoštovani občani, biižajo se volitve in s lem Irenulek. ko bomo volivci oddali svoj glas tistim, za kalere menimo, da so vredni našega zaupanja in da bodo deiovali v dobrobit nas vseh. ietošnje volitve bodo za prihodnost naše občine velikega pomena, saj sta v Trzinu v tem trenutku dve smeri. Prva se nagiba k povezavi s kapitalom in s tem množični pozidavi, druga se bori za ohranitev zelenih površin. Trzinci v tem predvolilnem času razmišljamo in se pogovarjamo o našem kraju več kol običajno O takšnem kot je, pa ludi o tem, kako naj bi izgleda/ v prihodnje, kaj vse naj bi nudil svojim občanom. Ker se bo v naslednjem mandatu odločalo o usodi Trzina, sem se po tehtnem premisieku odločila, da tudi sama kandidiram za Županjo. Sem Trzinka in mi ni vseeno, kam bo šel razvoj Trzina; v kvantiteto ali kvaliteto, y zadnjih letih se je Trzin močno razširi! z obrtno industrijsko cono, s stanovanjskimi ter poslovno slanovanjskimi objekti Posledice hitre širitve se že čutijo na vseh področjih: pomanjkanje prostora v šoli, v vrtcu, pomanjkanje parkirišč... Nadaljnja nepremišljena pozidava bo samo povečala ie obstoječe probleme. Postoj mo in zamislimo se, spošlovane občanke in občani. Ne uničimo zelene dediščine Ohranimo jo za naše otroke. Trzin Je bil vedno del neke druge občine in nikoli nismo imeli možnosti vpliva na njegov razvoj. Danes pa imamo možnosti in sredstva. da oblikujemo podobo kraja po naši meri. Vtisnimo kraju dušo! Poskrbimo za urejene zelene površine, za otroška igrišča, za šport-norekreativne dejavnosti, uredimo pločnike, parkirišča, omogočimo enoizmenski pouk našim šolarjem. naši najmlajši pa si zaslužijo dodatni paviljon v vrtcu Žabica, v zelenem in varném okolju. Poskrbimo ludi za primeren prostor za razvoj kulturnega življenja. Dom upokojencev pa umestimo v mirno in zeleno oko/je. Zaščitimo gozd. mokrišča in bajer! To dolgu-jemo našim otrokom, k lemu nas zavezuje tudi mednarodna konvencija o zaščiti mokrišč, katere podpisnica je tudi Slovenija Zagotavljam vam, da imam voljo, energijo in sposobnost, da ob podpor i občinskega svela m vas soobčanov izpeljem navedeni program, kl ne temelji na visoko donečih frazah. temveč na reševanju konkretnih, naših prob-emov Da to zmorem, dokazuje naše uspešno urvžmsko podjetje ORTOSANA, kjer sem začela praktično iz nič, vendar z izdelano vizijo.trdim delom in vztrajnostjo. 1er glede na aejavnosi podjetja, močno sociálno noto. Dragi občani, če sle ludi vi podobnega Z« V soboto, 05.10., pa sta Društvo prijateljev mladine in Mladinski odsek PD Onger Trzin organizirala izlet na Lov-renškajezera (1529m). Prijavilo seje za poln avtobus Ijubiteljev narave, ki so s svojo radoživostjo pregnali deževne oblake in tako preživeli lep jesenski, son-čen dan, ki ga je popestrilo potepanje po Pohorju. Ogledali so si 21 Lovrenških jezer, ki so sestavni del Lovrenškega barja. Izlet sta zelo dobro pripravila in tudi vodila Irena Mučibabić in Emil Pevec. > V torek,01.10., je v prostorih osnovne šole potěkala likovna delavnica, ki jo je vodila ga. Breda Podbevšek. Steviini udeleženci, tudi starši, so pridno ustvarjali oz. oblikovali nakit iz umet-nih mas. > V sredo, 02.10., so se predšolski otroci, osnovnošolci in srednješolci »od-rolali v jesen«. Na igrišču pred osnovno šolo je Strokovna šola rolanja in drsanja Luke Klasinca pripravila pravo zabavo na osmih koleščkih ob glasni glasbi. Najmlajši udeleženci deiavnice so se učili korakanja, malo večji so se preganjali in igrali, najsta-rejši udeleženci pa so svoje spretnosti pokazali na hokejskem turnirju. Udeleženci so přinesli opremo s seboj. Kdor je ni imel, si joje lahko izposo-dil. Udeležba športne deiavnice je bila velika, še več paje bilo smeha in zabave. > Četrtkovo popoldne, 03.10., je minilo v znamenju košarke. Športno priredi- tev sta na igrišču pred osnovno šolo vodila Aleš Kosmač in Gorazd Gorupič. Udeleženci so bili učenci predmetne stopnje (od 5. do 8. razreda), igrali pa so po sistemu ŠKL. > V petek, 04.10., so mladi igralci KUD-a Trzin pod vodstvom režiserke > Ponedeljek, 07.10. To dopoldne smo v goste povabili gledališ-ko skupino »PRO FORTIS«. Za učence predmetne stopnje je odigrala zanimivi in poučni predstavi s sodobno problematiko (nasilje, spolnost, spolne zlorabe, odvisnos-ti), ločeno za deklice in dečke. Prepričana Ksenija I.agoja in Jana Golob, 7.b y Predstava skuša na najmanj zastrašujoč način razložiti problematiko današnjega časa, kot je tudi nasilje in spolne zlorabe, j Humor in skoraj ne-verjetne zgodbe gle- j dalca enostavno po-tegnejo v zgodbo. Vmesne pripom- ; be še popestrijo zgodbo. Po drugi strani zgodba ponuja tudi nasvete in nas še malo pouči o vsem skupaj j K prijetnemu vzdušju pripomoreta tudi igralca in pripovedovalca sa- ; ma, Tudi oder je bil odlično pripravljen. Anja Bavčar, 6.a > Ko smo odšli v dvorano KUD-a, i sem si mislila: » Spet ena dolgočas- i -j na predstava!« Ko pa sem nekaj sa sledila prizorom, sem ugotovila- • daje predstava zelo poučna. Izve" : dela sem marsikaj novega. Če po- [ vem po resnici, meje zgodba o Ka- „■'; tarini, Urši in očetu zelo pretresla. f sem, daje bila gledališka predstava res pravi pristop fc : obravnavanim temam. O te® ; pričajo predvsem vtisi in mnenja mladih gledalcev » V ponedeljek, 07.10, smo se učenke predmetne ' stopnje naše šole odpravi- ' le v kulturni dom. Imele i smo predavanje o spolni zlorabi in spolnem nasil- ' ju. »Oče in hči« sta nam skušala prikazati primere spolnih zlorab in njihove posledice Te probleme sta nam prikazala skozi { seminarsko nalogo, ki joje hčerka dobila v šoli. Oče nam je sporočil tudi žrtvine misli in • občutke. V trenutkih, ko žrtev o sebi misli najslabše in misli, da se to dogaja samo njej, se mora zaupati mami, očetu, prijatelju, šolski svetovalki ali pa kateri drugi osebi, ki ji zaupa. Najbolj grozljivo paje tudi to, daje storilec največkrat tisti, ki mu zaupaš in te zelo dobro pozna. Pa naj bo to član ožje ali širše družine. Veliko-krat pa se žrtve komu izpovedo, vendar jim te osebe ne verjamejo. Zgodi se tudi, ! da jim te osebe verjamejo in storilca raz- j krijejo. Ta dan je bil za nas nekaj poseb- J nega, saj smo dvorano zapustile z veliko i novimi informacijami, ka- i ko pomagati sebi in drugim ; v takih ali drugačnih primerih. pohvalim naj tudi igralca. Rada bi si ogledala še več takih představ. \ina Jerak, 5.b predstava mije bila zelo všeč. Upam, da so si starejši učenci za-pomnili, da se ne smejo nasilno vesti do mlajših, kajti to so do sedaj pogosto počeli. Igralcc seje zelo dobro vživel v različne vloge. David Cajhen, 5.b > Fantje iz naše šole (višja stopnja) smo si šli ogledat predstavo o nasilju, ki je bila v trzinskem kulturnem domu. Igralca sta pripravila zanimi-vo in celo smešno predstavo o nasilju. Tam sta zelo dobro razložila, kako prisotno je nasilje med mladimi, čeprav se veliko ljudi tega sploh ne zaveda. Tukaj je napisano bolj okvirno, o čem sta sploh govorila. Nekateri starši se sploh ne zavedajo, kakšno nasilje je prisotno na šolah, čeprav so oni eden glavnih vzrokov za to. Kaj naj si pa misli zmeden prvošolček, če ga pa njegov oče (mama) včasih kar tako mahne po glavi, čeprav ni storil ničesar? Po navadi si misli: »Če mene oče kar tako, bom paše jaz sošolca, ki je manjši od mene! Saj to ni nič narobe!« In to tudi stori. Vname se pretep in po možnosti, ko učiteljice to povejo staršem, oče sina pohvali. češ - DOBRO SI GA! Dogaja pa se tudi to, da se veliko starejši >pravljajo na mlajše. Ko hodijo po hodniku in srečajo mlajšega, mu hitro prisolijo eno, samo zato, da se ve, kdo je glavni FRAJER na šoli. Ponovno je prišlo do situacije, ko si mlajši misli: »Ko bom pa jaz tako velik kot on, bom pa jaz tako »ta male« tepel. In to se nadaljuje in nadaljuje in nadaljuje... Obstaja pa tudi nasilje med sovrstniki. Je «cer bolj redko, saj nima veliko ljudi toli-'»o poguma. Iz tega pa sledi, da tisti, ki je ""il prizadet v takém pretepu, zbere prija-'-'Jje in skupaj pričakajo tistega pred šolo Hierkoli in ga skupaj pretepejo. Kaj lahko iz tega ugotovimo? NASILJE RODI NASILJE! Posilstvo je tudi nasilje. Večina punc si ne upa povedati, da so bile posiljene. Tako nasilje, stoijeno nad njimi, jim pusti psihične težave za celo življenje! Zato fantje-jasen NE, pomeni NE! Mladih ne moremo prijeti za roke in jih voditi skozi življenje, lahko pajih naučimo nekaj o življenju in jim pustimo živeti. Zato smo popoldan istega dne v avli osnovne šole pripravili tudi za starše predstavo že omenjene gledališke skupine z naslovom »Naučimo jih in pustimo jim živeti«. Vzgoja otroka v današnjem časuje težka naloga, za katero staršev nihče posebej ne pripravlja. Vsi si želimo, da bi bili naši otroci uspešni in zadovoljni, a hkrati pozab-ljamo, da zadovoljne otroke lahko vzgojijo samo starši, ki so tudi sami zadovoljni. Otroci se vedno bolj zgodaj srečujejo s šte-vilnimi preizkušnjami, tudi nevarnostmi, pred katerimi jih ne moremo obvarovati. Lahko jih skušamo pripraviti, da se bodo znali pravilno odločati, še bolje paje, da jim z lastnim zgledom pokažemo, kako se to pravilno počne. V času sodobne potrošniške družbe našim otrokom običajno ne manjka materialnih dobrin. Zato pa toliko bolj pogrešajo našo prisotnost, pogovore, brezskrbne trenutke, ki bi jih družina preživljala skupaj, pogrešajo naše iskreno zanimanje za njihove težave ... V želji, da bi za svojo družino zadovoljili kar največ včasih povsem umetno ustvarje-nih potreb sodobne družbe, staršem pogosto zmanjkuje časa - predvsem zase in za part-nerja. Prezaposleni, utrujeni in napeti starši kaj hitro pozabijo na razumevanje, vzajem-no spoštovanje, izkazovanje naklonjenosti in Ijubezni s poljubom, objemom, drobnitn darilcem. Namesto topline družinskega gne-zdeca otroci hitro začutijo napetosti in odtu-jenost med staršema. Otrokom se zdi, da tako pač mora biti in si kasneje v svoje življenje prenesejo vzorce, ki so jih dobili v svoji družini. Tudi tište, ki niso prav nič prijetni. Ustvarimo našim otrokom topla gnezda, kjer se bodo počutili varno in kamor se bodo radi vračali. Čeprav potujoča gledališka skupina »PRO FORTIS« v svojih predstavah obravnava teme, ki niso prijetne in o katerih mnogi še vedno ne želijo govoriti, pa so njihove predstave optimistične. Igralca sta posebno pozornost namenjala temu, da so se starši sprostili, se nasmejali lastnim napa-kam in v sproščenem vzdušju spoznali, kaj bi lahko v svoji družini še spremenili. S predstavo smo dali staršem in otrokom možnost, da tudi doma spregovorijo o »prepovedanih« temah. Jezik je bil pre-prost in razumljiv, podajanje pa sprošče-no. Starši so s predstave odhajali zelo zadovoljni. V krajših razgovorih po predstavi smo od staršev slišali mnoge pohvale o odlični, zabavni in zelo poučni predstavi in da si česa podobnega še želijo. Predstava je bila kar dobro obiskana, čeprav smo pričakovali glede na aktualnost teme večje zanimanje s strani staršev. Kljub temu paje bil namen predstave dosežen, kar nam dokazuje nekaj razmiš-ljanj zadovoljnih staršev. > V ponedeljek sva se z možem udelc-žila že omenjenega predavanja v OŠ Trzin. Bilo je nadvse zanimivo, ker je bilo prikazano kot pogovor med očetom in odraščajočo hčerko. Zajela sta vse teme, s katerimi se starši naših odraščajočih otrok spopadamo vsak dan. Tudi otroci, ki so dopoldan poslušali isto temo, prirejeno njim, so bili izredno navdušeni, in kar je najpomembnejše, veliko so si zapom-nili. Zato vsa pohvala igralcema, preda-vateljema, posebno pa avtorju te vse-binske teme in še vseh ostalih, ki jih je napisa!. Upamo samo, dajih bomo slišali ludi mi. Helena in Silvo Habal > Predstava je bila posrečena in je ne-vsiljivo izpolnila in dosegla svoj namen, prav tako, kot je bilo obljubl jeno v vabilu. Izbrane teme je predstavila na priljuden in duhovit način. Mislim, da ni gledalea, ki bi lahko rekel: »Meni pa ni dala ali ponudila ničesar«. Dokaz za to je bilo celih 90 minut popolne tišine in vines nekaj nevsiljivega smeha ter obotavljajoč odhod domov, koje bilo predstave naenkrat konec. Pa še o igralcih: težko je verjeti, da je imela ta predstava že toliko pono-vitev (če sem prav slišal, naj bi jih bilo že okrog 900), kajti igrala sta s takšnim dobrovoljnim zanosom, kot je to po navadi pri prvih nekaj predstavah. Z veseljem jo priporočava vsakomur! Sonja in Blaž Mihelič Za DPM: Petra RAZISKOVALNO - NARAVOSLOVNI TABOR KANDRŠE V letnem delovnem nacrtu Osnovne šole Trzin je za učence tretjih razredov predvidena izvedba raziskovalno - naravoslov-nega tabora. Cilji tabora so: oblikovanje vsestransko razvite osebnosti, opazovanje in seznanjanje z življenjem v naravi in oblikovanje pozitivnega odnosa do nje, spoznavanje širše okolice domačega kraja in njenih zgodovinskih značilnosti, oblikovanje telesnokulturnih navad in razvijanje pozitivnih osebnost-nih lastnosti. Glavne dejavnosti na taboru so: opazovanje, do-živijanje in oblikovanje pozitivnega odnosa do narave, športne dejavnost, pouk, družabne igre in prosti čas. Učenci spoznavajo in doživljajo novo okolje (orientacija, živalstvo in rastlinstvo gozda, člověkovo življenje in delo nekdaj in danes, člověkova skrb za življenje v sožitju z naravo). Naše delo je dokumentirano v delovnem zvezku, ki si ga učenci shranijo za trajen spomin. Pouk poteka krajši čas med posameznimi dejavnostmi. Zabavna večera sta prijetna zaključka dneva. Športne dejavnosti, pohodi, igre z žogo se prepletajo med ostalimi dejavnostmi. V letošnjem šolskem letu smo tabor izvedli že četrtič po vrsti v sodelovanju z gostilno Vidergar iz Kandrš. Potěkal je od 16. -18. 9. 2002 in so se ga udeležili vsi letošnji tretješolci. Program smo uskladili s ponudbo omenjenega gostišča. Učence smo že nekaj dni pred začetkom tabora natančno seznanile z vsebino dejavnosti, tehnično izvedbo tabora in jih razdelile v raziskovalne skupine. Posamezne skupine smo vodile učiteljice spremljevalke: Marta Gerbec, Dragica Delavec in Božena Opara. V ponedeljek, 16. 9., smo se že ob 8.00 odpeljali izpred šole. Ob 9.00 nas je pred Osnovno šolo Vače sprejela ravnateljica šole in nam predstavila zgodovino in znamenitosti kraja. Ogledali smo si famo cerkev z unikatnim božjim grobom, starim 200 let. Po ogledu smo se peš napotili do vasi Klenk, kjer je bila izkopana znamenita vaška situla. Med potjo smo si ogledali dobro ohran-jeno peč za sušenje lanu in pokrajino, po kateri smo hodili. Ko smo se vrnili do avtobusa, smo z velikim tekom pojedli malico. Odpeljali smo se do GEOSSA- a (geometričnega središča Slovenije) in se s prstom dotaknili središča svoje domovine. Komaj smo čakali, da smo přispěli v Vidergo, kjer smo se lahko takoj namestili v sobe. Kmalu smo odšli na kosilo v gostišče, kjer so nam vse obroke stregli prijazni natakarji, kuharji pa pripravljali okusno hrano. Po kosilu smo domaćim napisali razglednice. Popoldne nas je obiskal čebelar. ki nas je odpeljal do čebelnjaka, kjer nam je pokazal pripomočke, ki jili čebelar uporablja pri delu s čebelami, in razložil, kako je potrebno skrbeti za čebele, da ohrani zdrav zarod in pridela kakovosten med. Proti večeru smo obiskali kmetijo, kjer smo opazovali molžo mleka, se nav-duševali nad prašički in se s kmetom pogovarjali o kmečkem delu. Dan smo zaključili s SPOZNAVN1M VEČEROM. Okrog 22.00 smo se odpravili spat. V sredo, 18. 9., smo se že ob 8.30 odpravili na Zasavsko goro Spremljal nas je gozdar. Med potjo nam je pokazal in razložil veliko novih stvari o rastlinstvu in živalstvu gozda. Na vrhu se nam je odprl čudovit razgled na bližnjo in daljno okolico S seboj smo vzeli malico, ki nam je na cilju zelo teknila. Hitro smo se spustili v dolino, saj nas je že čakalo kosilo. Po kosilu smo pospravili prtljago, se poslovili od prijaznih gostiteljev jn se z avtobusom odpeljali v vas Kolovrat, kjer smo si ogledah jelene v ogradi. Bili so plašni in so se zadrževali na robu gozda, tudi hranajih ni privabila. Mi pa smo morali hitro v avtobus, ki nas je odpeljal nazaj v Trzin, kjer so nas že čakali starši. Na taboru smo se imeli res lepo. ZAPISI OTROK: LARA MATAN: V Kandršah mije bilo zelo všeč. Kuharji in natakarji gostilne Vidrgar so se zelo potrudili pri pripravi hrane in obrokov. Zelo zanimivje bil ogled čebelnjaka, ki nam gaje pokazal gospod Vidrgar. Sveta gora nam je nudila tako lep razgled, da sem pozabila, da me bolijo noge. Sobe so bile ravno prav velike in udobne. V sobi sem bila skupaj s Karin, Anjo in Nives, kar me je zelo veselilo. SILVO KOMATAR: V Kandršah sem se imel zelo lepo. Tam zelo dobro kuhajo. Všeč mi je bilo, daje imela vsaka soba kopalnico. Ko smo se vzpenjal na Zasavsko goro, so me močno bolele noge. Ob opa-zovanju okolice sem videi mavrico. Doma so me zelo pogrešali. NANA GORJUP: S sošolci sem tri dni preživela v Kandršah. Prvi dan smo viděli vaško situlo, prst smo držali na sredi Slovenije. Drugi dan smo šli z lovcem na sprehod. Povedal nam je, kako privabijo jelene in lisice. Splezali smo na opazovalnico. Zadnji dan smo šli na Sveto goro. Zelo sem bila utrujena. Spala sem v redu, hranaje bila okusna in soba lepa. Bilo je lepo. Zapisala: Božena Opara V torek, 17. 9., nas je že po zajtrku obiskal lovec, ki nam je povedal in pokazal marsikaj zanimivega o lovu, gojitvi in skrbi za živali. Peš smo se odpravili v lovišče, kjer smo si ogledali lov-ske preže, krmišča... Po kosilu in popoldanskem počitku smo imeli pouk, popoldne pa medrazredno tekmovanje v igri Boj med dvěma ognjema. Obe ekipi sta se športno borili do konca, a zmagala je ekipa 3. b razreda. Po večerji smo zapeli in zaplesali ob tabornem ognju in se zabavali ob družabnih igrah. Okrog 22.00 smo utrujeni zaspali. SLAVNE OSEBE NA TRZINSKEM ODRU ^íekateri smo že prav živahno zakorači v novo šolsko leto. Včasih, kakšno leto nazaj, je dramski krožek začeli tako, počasi. Imeli smo čas za uvodne ure, za l^akšne zabavne igrice in daljše bralne «je pa tudi za različne tehnične napotke, ki jih igralec mora obvladati. Letos naš začetek ni bil niti najmanj podoben temu opisu. Z dramskim krožkom smo začeli ie takoj v septembru. Za uvod, vzpodbudo in potrditev nadarjenosti dvanajstih mladih starih mačkov trzinskega odra je bila ponovitev predstave Pepelka, ki smo jo premierno odigrali v mesecu juniju, čisto pravšnja. Tako seje začel dril besedila in zabavno ponavljanje predstave. Brez smeha ne gre (še posebno brez Evi-nega, ki nas na koncu spravi že ob živce). Večkrat pomislimo, da bi bilo imenitno, če bi imeli videokamero in bi se posneli. V dvorano vsak prinese svoje veselo raz-položenja, katerega se v dobri uri vsi na-KZemo, poleg veselja pa svoje naredijo tudi kostumi in vloge, ki jih morajo otroci "digrati - iz vsega naredijo zabavo. In tako smo 4. oktobra, ob tednu otroka, odi->Tali predstavo Pepelka za učence nižje «opnje osnovne šole Trzin ter za otroke male šole. Navdušenje gledalcev je bilo 'ílo dobro, še boljša paje bila klima za 'drom - vsi od prvega do zadnjega brez weme. Ob koncu so otroci navdušeni od-•^rakali iz dvorane, igralci pa so z nasme-iom do ušes in najbolj pozitivními bese-"Jmi ^mučeni odkorakali domov. Ena od 'gralkje řekla, daje bila to najboljša "edstava vseh představ, ki smo jih kdaj ■•'U odigrali! Vse to navdušenje smo po->'aveli zopet čez en teden, 11. oktobra, lako v dopoldanskem času, koje Pe-še enkrat stopila na oder za otroke i/d Trzin. Vsakič bolje ... Ko bi . "eva v dan rasli v profesionalne igral-•.-S pustijo se več motiti: če manjka ker je po nesreči pádel za klavir ali pa so ga pozabili v garderobi, se znajde-jo brez jecljanja in nelogičnih izgovorov. Kojih poslušamo, se večkrat vprašamo: 'Le od kod so se vzeli vsi ti talenti? In da so se znašli ravno tu, v Trzinu! Res imamo srečo!' Pepelko bomo še zadnjič v Trzinu odigrali v decembru, v pozni popoldanski uri, z željo, da nas vidijo prav vsi, stari in mladi, Trzinci in Trzinčani. In še preden smo zaključili s Pepelko, smo si razdelili vloge za naslednjo predstavo: Miklavž prihaja. Moramo omeniti še, da se nam je v tem šolskem letu pridružilo tudi nekaj novih igralcev: Tim, Patricija, Urša in Črt, ki bodo ob tej priliki prvič stopili na oder. Predstavo bomo v trzinski dvorani odigrali 5. decembra. Najmlajši (starost od koliko do koliko let bomo še objavili) bodo obdaijeni ob 17. uri, malo starejši pa ob 18.30. Tako kot sedaj že nekaj let, bo tudi letos darila financirala Občina Trzin. Prijave za obdaritev bomo zbirali kot vsa leta doslej. Sveti Miklavž pa bo otroke obiskal tudi na trzinskih ulicah. Več informacij bo objavljenih v naslednji številki Odseva ter na barvnih plakatih, ki bodo viseli na oglasnih deskah. Naj omenim še ostale dejavnosti. ki nas čakajo v tem šolskem letu: do naslednjega meseca moramo pripraviti kratek prizor za naslovom Nasilje, ki ga bodo učenci predstavili na otroškem parlamentu. Spomladi nas že četrtič po vrsti čaka tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava, ko se z učenci turističnega podmladka Trzin odpravimo na preizkus sreče. Čisto za konec nam ostane predstava, ki jo pripravimo za konec šolskega leta. Tokrat smo se odločili za zahtevno igro Josipa Vandota Kekec nad samotnim breznom. Upam, da se še spomnite prvega črnobelega Kekca ter Bedanca, Mojce, Tinkare, Rožle-ta, Kosobrina in ostalih. Tokrat bo vlogo Matije Barla prevzel Sašo Štih, Bedanca pa, upam, vsaj tako mi je obljubil, Jane Mušič. Iščemo pa še Kosobrina!!! Želimo, da bi predstavo odigrali v čim bolj naravnem okolju, da bi bilo vse čim bolj podobno pravému Kekcu, se pravi v naravi. Bomo videli. Za tokrat bo to vse. Pozorni bodite na barv-ne plakale, ki bodo viseli po Trzinu, in zvěděli boste še več! (UM) Kakor hitro si pridobimo slavo, že je več ne zaslužimo. Kamniško - domžalska liga Rezultati 2. kola ŠD Bor B Dob 3 : 1 ŠD Trzin Rezultati 3. kola Komenda Bilbija 2:2 ŠD Trzin Rezultati 4. kola ŠD Trzin 1.5 : 2.5 ŠS Bor A Dob Rezultati 5. kola Komenda 3 : 1 ŠD Trzin Kozarski Po 5 krogih igra ekipa ŠD Trzina bistveno slabše kot v preteklih sezonah. Kapetan Grega Bamfi ima stalne težave s postavit-vijo ekipe. Ker potekajo tekmovanja v ligi med tednom popoldne, je vsakič nekdo od ekipe službeno zadržan ali pa ima Studijske obveznosti. Na žalost pa se že pozna tudi očitna, nekajmesečna nedejavnost dela vodstva Športnega društva (predvsem predsednika); zaradi neplačevanja raču-nov grozi naši ekipi izključitev iz lige. Predsednik ŠD Trzin Lenarčič Janez je 14. oktobra sporočil, da so poravnane vse obveznosti šahovske sekcije. Šahovske novice ŠAHOVSKA OLIMPIADA na Bledu Na Bledu bo od 25.oktobra do 10.novembra 2002 šahovska olimpiada. Na njej so-delujejo moške ekipe iz več kot 130 držav kot tudi ženske ekipe iz več kot 80 držav. Več lahko poizveste na web strani Šahovske zveze Slovenije na naslovu www. sah-zveza@.si Na evropskom prvenstvu, ki je bilo v Špa-niji od 29.septembra do 8.oktobra, je Domžalčan Luka Lenič dosegel v kategoriji do 141et odlično 6.mesto. V 9 partijah je dosegel 6,5 točk, samo 1 točko manj kot zmagovalec. Na ženskem Mitropa pokalu, ki je bil v Italiji, je naša ženska ekipa zmagala. Dekleta so premagale Hrvaško, Italijo-1, Italijo-2,Francijo-2, Švico ter remizirale z Nemčijo, Francijo-1 in Češko. Na 2.deski je bila Kapš Darja najboljša igralka s 6,5 točkami iz 7 iger, kar je lepa vzpodbuda pred olimpiado. pripravi! Župane Rado Kolikor večja pamet, toliko krajši jezik. Danski planinski krožek Planinski krožek na OŠ Trzin letos »prazriuje« petnajstletnico. Vabimo osnovnošolce, da se nam pridružijo. Planinski krožek »do-muje« vsako sredo ob 15. uri v učilnici zem-ljepisa. Vsi člani PD Onger Trzin si lahko izposodijo čelade, plezalne pasové, vponke, pomožne vrvice, cepine in dereze,... Pogoj 2a uveljavltev vseh ugodnosti |e potrjena članska Izkaznica za leto 2002. Pokllčlte Emila (031) 570 • 533 ln se dogovori te za izposojo. ŮĚ ONGER . PD TRZIN . AAi PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN MLADIHA TRIGLAVU Petek, 13 (septembra) - za vražever-ne nič kaj prijeten dan, za najbolj aktivne Člane MO našega društva (ker se je naša mladina v pre-teklih letih izkazala na vseh mogočih področjih je obljuba delala dolg) pa dan, ko smo se odpravili na Triglav. Zvečer smo se dobili v Vratih, zjutraj čez Prag prišli do Kredarice, zgodaj popoldne pa po »rekordno« dolgem času vzpona stopili na njegov vrh. Čez Hribarice smo na Prehodavce sestopili že v temi. Spodnji del poti skozi Dolino Triglavskih jezer nam je »popestril« dež - zato smo jo v dolino ubrali mimo Komne. Triglav, gora, ki jo »nosi« v srcu vsak Slovenec, nam je postregel z vsem mogočim - tudi z vnovič potrjenim dejstvom, daje gora v zadnjih dcsellet-jih do konca razvrednotena - in da tja hodi vse več ljudi, ki tam zares nimajo kaj iskati. (EP) Člani MO na Triglavu NOVI GASILSKI AVTOMOBIL GVC 16/25 prejšnji številki Odseva smo poro-čali o slavnostni predaji novega kombini-ranega gasilskega vozila GVC 16/25 v uporabo gasilcem, tokrat pa naj novo vozilo, kije članom PGD Trzin in tudi drugim Trzincem v ponos, nekoliko podrob-neje predstavimo. Vozilo se odlikuje z veliko okretnostjo in smotrno razporeditvijo orodja in opreme, kije porazdeljena po sklopih, tako da omogoča pregleden dostop do posameznih kosov opreme, ki jo gasilci med akcijo v določenem trenutku potrebujejo. Nadgradnjo vozila je izdelal Marjan Pušnik iz Črešnjevca, ki se s tovrstno spe-cializacijo in predelavo uspešno ukvarja že deset let. Vozilo je opremljeno s 3000 litrsko cisterno. To pomeni, daje vozilo lahko na kraj požara pripelje začetno količino vode, zraven pa vso ostalo tehnično in reševalno opremo, ki jo gasilci rabijo za reševanje. V vozilu je črpalka za visok in srednji tlak, kar gasilcem omogoča dva izliva za klasični trodelni napad in dva visokotlač-na napada na razdalji 50 in 100 m. Pri 50 metrskem navij aku imajo tudi možnost podaljšanja. Cisterno lahko napajajo z vodo iz naravnih virov, vendar tega v praksi ne počno, saj imajo v njej pitno vodo, ki jo po potrebi, na primer ob suši, lahko razvažajo ljudem, ki ostanejo brez pitné vode. Cisterno zato polnijo iz hidrantnega omrežja ali pa iz drugih cistern. V vozilu je prostor za 7 članov posadke, ki imajo na razpolago zadosti prostora, da se med vožnjo lahko opremijo z naprava- rni za zaščito dihal, ročnimi radijskimi pos-tajami in baterijskimi svetilkami. Za osvetlitev okolice ima vozilo pnevmat-ski vrtljivi stolp z dvěma reflektorjema z močjo lkW. Vozilo je opremljeno tudi z napravo za pranje cestišča, ki jo voznik -strojnik v celoti krmili iz kabine. Ta naprava omogoča čiščenje cestišč po prometnih nesrečah, v vozilu paje tudi sklop opreme za tehnično reševanje (hidravlične škarje, razpiralo, valj), prvo pomoč, cevne armature, oprema za srednjo in težko peno, razni absorberji, potopna črpalka, elektroagregat itn. Medtem koje vozilo parkirano v garaži, se mora neprestano napajati z zrakom in elektriko, kar omogoča takojšen izvoz ob prihodu intervencijske skupine. Naprava za samodejno napajanje se avtomatsko odklopi v trenutku, ko voznik zažene motor. S tem se čas izvoza vozila še skrajša, saj ročno odklapljanje ni potrebno. Novo vozilo je postalo za Trzin že nujna potreba, saj je v industrijski coni vse več industrijskih obratov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, pri kateri lahko hitro izbruhne požar, zraven pa v svojih prostorih hranijo velike količine lahko vnetljivih snovi. Ob takih požarih je potrebno čim hitrejše ukrepanje. Naši gasilci bodo tako zaradi hitrejšega posredovanja in dobre opremljenosti lahko že takoj omejili požar in do prihoda še drugih eno! praktično že opravili večino delà. Treba paje še zapisati, da se z nakupom takega vozila in razvojem novih tehnolo-gij v vsakem društvu poveča potreba po strokovnosti, saj le ta lahko omogoči ustrezno in najbolj učinkovito uporabo opreme ob posameznih posegih. PGD Trzif m 00SïV TAKE GASILSKE VAJE NA NAŠEM OBMOČJU ŠE NI BILO V, petek, 4. 10., seje nekaj minut po 17 uri oglasila sirena na trzinskem gasilskem domu, nekaj sekund za tem pa še širena novega avtomobila trzinskih gasilcev GVC 16/25. Oznanili sta začetek velike praktične gasilsko-reševalne vaje, ki so jopoimenovali »T-3 Trzin center 2002«. Ćlani trzinskega društva so vajo pripravili ob začetku meseca požarne varnosti, z nj o pa so želeli tudi obeležiti prevzem novega gasilskega vozila s cisterno. V vaji je sodelovalo preko 250 gasilcev iz 34 gasilskih društev, zraven pa še dve enoti predstavnikov sistema za zaščito in reševanje. Z opazovalci in drugimi, ki so tako ali drugače sodelovali pri vaji, je bilo na njej skoraj 300 udeležencev. Vajo so pripravili v sodelovanju z Gasilsko zvezo Domžale, nanjo pa so poleg Trzincev pri-hitele enote iz občine Domžale: dve enoti iz mesta, zraven pa še enote iz Depale vasi in Stoba, Stude, Rodice in Jarš, Ihana, Pšate in Dragomlja, Homca, Radomelj, Rov, Vira, Doba, Studenca in Žej. Iz mengeške občine sta prišli dve ekipi iz Mengša ter gasilci iz Loke in Topol, občino Komenda sta predstavljali ekipi PGD Komenda in Moste, iz Kamnika so prišle kar tri enote, občino Lukovica so predstavljali Prevojčani, iz občine Moravče je prišla ena ekipa, iz Mestne občine Ljubljana pa dve ekipi iz Črnuč in gasilci iz Vadgorice, zraven pa so na vaji sodelovali tudi poklicni gasilci, in sicer iz Centra požarne varnosti Domžale in poklicna gasilska enota tovarne Helios Količevo. Gasilska vozila so prihajala na prizorišče xaÍe oz na območje T- 3, centra Trzina, kjer naj bi se ob namišljenem katastrofal-nem potresu zgodilo več nesreč. Posamezne gasilske enote so prikazovale raz-l'ine načine posredovanja. Z dihalnimi ■iparati opremljeni trzinski gasilci so pohiti v notranjost bodočega polkrožnega občinskega objekta, pred stolpnicami je •na enota prikazala reševanje ponesrečen- iz razbitin avtomobilov, mengeški •»«Ci so pokazali, kako bi z višjih nad-r°P'J teševali prebivalce s pomočjo to-■°gana oziroma drsnice, nekaj ekip je prikazalo reševanje iz visokih stavb s pomočjo lestev in vrvne tehnike, precej pozornosti paje pritegnila kar 30 m visoka raz-tegljiva lestev s košaro, s katero so na vaji sodelovali Kamničani. Za stanovalce v T-3 je bil tudi zelo zanimiv prikaz reševanja iz kletnih prostorov parkirišča pod T-3, saj so videli, da imajo gasilci izdelan načrt tudi za tovrstna posredovanja. Ob dimu dimnih bomb pa so tište popoldanske ure v T-3 za-znamovali tudi curki vode iz gasilskih briz-galn. Na nekaterih mestih so gasilci svoje motorke priključili na vodovodno omrežje preko hidrantov, drugje pa so vodo črpali kar iz Pšate. Akcija je potěkala zelo usklajeno in dobro, ekipe so prihajale na prizorišče v zelo ena-komernih presledkih, njihovo delo paje bilo dobro usklajeno, zato so Trzinci od svojih kolegov iz drugih društev prejemali celo vrsto pohval, še zlasti dosti priznanj paje bil deležen poveljnik akcije Andrej Grilj, ki si je ob pomoči kolegov iz društva zamislil celotni scenarij prikaza in potek akcije. Gasilci so opozorili le na to, da so nekateri betonski stebrički v soseski ovirali dostop vozilom do nekaterih objektov. Prav bi bilo, da bi projektanti že v naprej razmišljali o tem, da bi bili vsi objekti enako dosegljivi za reševalna vozila. Gasilci so se ob tem le pošalili, da za zdaj naj še bo, če bi prišlo do prave akcije, pa bi bili stebrički hitro odstranjeni. »Če bi tu kje zares gorelo, bi te stebričke v hipu potolkli z macola-mi!« smo slišali komentar. Splošna ocena vaje je bila zelo ugodna in vsi so bili enotni, da takšne vaje na našem območju še ni bilo. Trzinski gasilci pa so s ponosom prijateljem iz drugih društev pokazali tudi svoj novi avto. Opaziti je bilo kar nekaj skoraj zavistnih pogledov: »Lahko vam, ko ste v bogati občini!« Resnici na ljubo paje treba reči, da to ni-kakor ne bi zadostovalo. Brez prizadevne-ga dela vseh članov gasilskega društva in posluha sokrajanov za gasilske potrebe, takšnega vozila gotovo še ne bi dobili. Po končani vaji so udeleženci pred gasil-skim domom še dolgo v noč razpravljali, ocenjevali, delali náčrte in se pogovarjali o bolj vsakdanjih stvareh, gostitelji pa so vsem postregli z malico in pijačo. Tudi ob lični stojnici je marsikdo od obiskovalcev pokimal, saj so se Trzinci izkazali tudi kot dobri gostitelji. za PGD Trzin Jože Kajfež - predsednik PGD AU BO TRŽNICA DOMAĆIH PRIDELKOVZAŽIVELA? P JL rvo soboto v oktobru smo organizirali prodajo in nakup domaćih pridelkov na stojnicah pred Vinotočem Uršič. Ali bo tržnica - občina namerava kasneje prostor za trgovino s temi pridelki urediti v pros-torih T3 - zaživela, bo vsekakor odvisno od ponudbe. Po povprašcvanju po domaći zelenjavi in ostalih pridelkih sodeč, bo. Le daje bilo tokrat ponudbe premalo. Vrtnine, mléko in mlečni izdeiki so hitro pošli, tudi sadjevec in domaće pecivo. Obiskovalce smo razveseijevali s pečenim koštanjem in seveda moštom, ki so ga obiskovalci lahko pokušali in kupovali v Vinotoču Uršič. Ob tem se člani Turističnega društva po-sebej zahvaljujemo ge. Zvonki in g. Jane-zu Žnidaršič za prijazno ponujen prostor na njunem dvorišču. Tržnica bo tudi v soboto, 19. 10., in pred martinovim. PODJETNA REGIJA GRE NAPREJ -zlasti na področju turizma Gostiteljica tokratnega srečanja predstav-nikov turističnih društev in občin "Podjet-ne regije", ki so se sredi septembra 2002 srećali na turistični kmetiji "Pri Lukatije-vih" Imenje 21, je bila občina Moravče. Srečanje je bilo namenjeno pregledu do-scdanjega dela, predvsem pa dogovoru o skupnem delu v letu 2003. Ob tem je treba povedati, da so prav skupne aktivnosti občin iz Podjetne regije na področju turizma najbolj konkretne in vidne. Prvi del sestanka je bil namenjen oceni uspešnega skupnega nastopa na cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok, največ časa pa so namenili financiranju turističnega delovanja v "Podjetni regiji" v letu 2003. Dogovorili so sc za najosnov-nejše skupne dejavnosti. Te bodo: skupna nastopa na sejmih Alpe Adria turizem ter na cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok, organizirano usposabljanje turističnih vodnikov, izdelava logotipa "Podjetne regije" za področje turizma, proučitev možnosti izdelave koledarja prireditev za vseh osem občin ter izdaja vodnika po kole-sarskih poteh. Pripravo vodnika po kolesar-skih poteh bodo usklajevali s podobnimi vodniki, ki že obstajajo v posameznih obči-nah, predvsem pa z vodnikom, ki ga pripra-vljajo v okviru t.i. "Urbane regije". Dogovorili so se, da bo izračun deleža pris-pevka posamezne občine temeljil na številu prebivalcev v posamezni občini, za projekte se bodo dogovarjali posebej. Predstavniki posameznih občin so se zavezali, da bodo z dogovori seznanili vodstva občin in potrebna sredstva za skupno delo na področju turizma po-izkušali zagotoviti v vseh proračunih občin za leto 2003. Posebna pozornost je bila namenjena XXXVIII APIMONDII - medna-rodnem čebelarskem kongresu, ki bo od 24. do 29. avgusta prihodnje leto, zato seje srečanja udeležil tudi tajnik Če-belarske zveze Slovenije. Strinjal se je s sogo-vorniki, daje omenjeni kongres tudi priložnost za "Podjetno regijo" in povabil vse občine k sodelovanju. Na področju turizma naj bi tako v okviru možnosti za udeležence kongresa pripravili enodnevne izlete po območju občin, pri tem pa naj bi se povezova-li s čebelarskimi društvi. Sprejet je bil tudi dogovor o srečanju predstavnikov občin s področja turizma v Čebelarskem centru v Lukovici v oktobru 2003. To srečanje z vodstvom Čebelarske zveze Slovenije naj bi prispevalo k uspešnejšemu celovitemu sodelovanju čebelarskega centra in posameznih občin. Na srečanju sta Igor Kuz-mič, predstavnik občine Domžale, ter Miran Jercb, predstavnik občine Kamnik, poročala o prizadevanjih za postavitev reklamnega pa- noja na počivališču v Lukovicu. Na pano-ju naj bi uporabnike avtoceste opozarjali na najpomembnejše turistične znamenitosti občin ter jih hkrati vabili, dajih obis. čejo. Zbrani predstavniki pa so se dogovorili tudi za nadaljevanje aktivnosti pri pridobitvi logotipa "Podjetne regije za področje turizma". Pregledali so tudi novosti in dogodkes področja turizma, ki so se zgodili v obdobju zadnjega srečanja. Pri tem so posebno skrb namenili seznanjanju občanov in občank o delu "Podjetne regije" na področju turizma, za kar je bilo tako v okviru poletnega festivala Studenec 2002 kot HIT-ovega sejmarjenja postavljena posebna stojnica. O posebni zloženki, ki naj bi bila namenjena informiranju javnosti o delu Podjetne regije na področju turizma in jo je představil g. Kuzmič, naj bi razpravljali na naslednjem srečanju. Tokrat so opozorili na problematiko turistično propagandnega gradiva, ki gaje vedno premalo, priprava in izdajanje posebnih zloženk, prospektov ter drugega materials pa zahteva znatna finančna sredstva, ki jih navadno v občinah za to področje vedno primanjkuje. Ob koncu so se udeleženci srečanja seznanili s ponudbo turistične kmetije "Pri Lukatijevih". P.s. Navedeni prispevek s srečanja je na željo pri-sotnih za lokalna glasila pripravila ga. Vera Vojska, in ga v celoti objavijamo. Naj dodam, daje Turistično društvo Tr»r o skupnih aktivnostih že razpravljalo ins-dela že tudi lotilo. Preko podjetne regije naj bi v prihodnje poskušali spodbuditi občine in druge odgovorne za zaščito JtW jinskih značilnosti tega območja Tudi srečanje s predstavniki čebelarskih društev, ki se gaje z naše strani udeležil g-Stane Mesar, je za nami. Već v následuj' številki Odseva. (JV) sor. Na to kmetijo smo prišli zaradi ličkanja. LiCkanje, to so listi okrog ko-ruznega storža, potrebujemo za izdelavo kit. Iz pletenih kit pa bomo naredili copate. Bilo nas je kar veliko: Tima, Nina, Neja, Katja, Meta, Tadej, Matic in Matic Golobič. Nabrano ličkanje smo spravljali v vreče. Na storžih pa smo pustili po tri liste, tako da smo lahko med seboj zvezali po dva storža. Nabrano ličkanje se mora sušiti na soncu najmanj en dan, potem pa bomo spletli kite. Za eno copato moramo narediti približno štiri metre dolgo kito. Preden bomo iz kit pričeli šivati copatc, moramo kite namakati v vodi najmanj pet minut, tako da sc lažjc šiva. Z nami so šli še Jožica Valenčak, mentor Rado, fotograf Jože in šofer Fredi. Tam smo za posladek pojedli še ja-bolčni závitek, ki gaje v krušni peči spekla naša prijazna gosti-teljica gospa Jožefa. Nina Jerak mladi folkloristi si izdelujejo obuvala iz ličkanja MANJŠINA KOT MOST Folklorna skupina intenzivno nadaljuje s svojim delom. Nekaj fantov sicer še ne ve, ali bi plesali ali pa igrali nogomet, ki je v istem času, kot so naše va-je. Nekako bomo to uredili tako, da bodo nekateri na vajah samo 1 uro, skupina paje ob-stala. Pričeli smo se učiti tudi dva nova plesa, to sta Grabčcv ples (ples z metlo) in Šuštarski ples. Da bi lahko nastopili v popol-nih narodnih nošah, smo se odločili izdelati tudi obuvala iz ličkanja. To, že skoraj pozabíjeno domačo obrt, nas jc pričcla učiti gospa Jožefa Lavrič iz Krašnje. Učitelja Osnovne šole {"rzin ga. Šipič Nena in g. Aleš Spom pa sta s privolitvijo vodova šole prijazno priskočila na Pomoč. Pri učiteljici Neni otro- Pndno pletejo kite. Lič-^je smo si nekega petka sami nabrali, kar je opisala učenka 5. «Wreda, fotografije pa sta pri-jPevala njen sošolec Tadcj m naš fotograf Jože Se- **>!' smo na kmetiji Lavrič, po -«mače pri Mikelenovi. Rodo-- ina Lavrič jc stara 400 let. petlja je v Krašnji, pod Kemijskim gradom. Tega gradu ni O njem je pisal tudi Valva- lO.t.m.je občina Mengeš v sodelovanju z Uradom za slovensko narodno skupnost pri Koroški deželni vladi pripravila delovno srečanje občinskih zastopnikov t.i. Podjetne regije in Južne Ko-roške, kije bilo namenjeno iz-menjavi izkušenj med obema regijama. Pripravili so dve delavnici, vendar so morali zaradi slabe udeležbe slovenskih pred-stavnikov delavnici združiti v nekakšno okroglo mizo, med katero so obravnavali vprašanje komunalnih storitev in infrastruktur, zelo zanimivo paje bilo tudi slišati koroške izkušnje pri pridobivanju denarja iz pod-pomih skladov v EU. Iz osmih občin, ki so združene v Podjetno regijo, so na srečanje poleg do-mačinov - Mengšanov prišli le predstavniki Lukovice in Moravč, vseh drugih, vključno s Trzi-nom, pa te teme očitno ne zanimajo. Mogoče paje bilo slabi udclež-bi krivo tudi to, daje bilo srečanje prav v času, ko seje začenjal predvolilni cirkus. Res škoda, saj so udeležen-ci slišali marsikaj za-nimivega. Nesporno je, da so Avstrijci in tudi Korošci na področju komunalne ureditve pred Slovenijo, zato bi lahko dali kakšen korišten nasvet tudi našim predstavnikom. Povedali so, da Korošci precej bolj koristijo možnosti, ki se jim ponujajo v različnih skla-dih Evropske unije. Izvedeli smo, daje bilo lani kar precej predlogov in prošenj za ta denar zavrnjenih, ker niso bili ustrezno pripravljeni. Kar se tiče komunalnih storitev, pa smo izvedeli, da v Avstriji zdaj že dosledno ločujejo meteorne in fekalne od-plake, saj se tako izognejo tudi neljubim poplavam iz kanaliza- cij. Avstrijci so tudi dosti manj strogi pri priključkih na osrednji kanalizacijski sistem. So-razmerno hitro dovolj uj ej o gradnjo manjših čistilnih naprav za objekte, ki so oddaljeni od zgoščenih naselij. Opozorili so, da na kakovost pitne vode odplake ne vplivajo tako usodno kot drugi viri onesnaževanja, še zlasti uporaba umetnih gnojil v kmetij-stvu, zato je treba tem vpra-šanjem nameniti veliko pozornosti. Po pogovoru so srečanje z zamejskimi Slovenci zaključili s Koroškim večerom v men-geškem kulturnem hramu. Tudi na tej prireditvi je bila udeležba dokaj slaba, čeprav je tistih nekaj gledalcev, ki so se potrudili priti v Mengeš, lahko uživalo v izjemno uglašenem večglasnem petju prelepih ko-roških narodnih pesmi. Buren aplavz so poželi tudi štirje pevci, sicer člani kvinteta Smrtnikovi fantje, med kateri-mi je še zlasti pritegoval po- zornost vodja Urada za slovensko narodno skupnost mag. Vladimir Smrtnik, ki seje iz-kazal tudi kot izjemen pevec. Prej paje bil med pogovorom eden najbolj zavzctih razprav-Ijavcev. Korošcem pa so ena-kovredno stopili ob bok tudi plesalci mengeške folkornc skupine Svoboda, svoj delež pa so dodali tudi člani Ritem sekcije mengeške godbe. Bil je lep večer, žal le za par iz-brancev, ki bi le želeli, da bi bila manjšina most med narodi. Tanja Prelovšek Za izdelavo enega para copat potrebujemo kar dve kiti po štiri metre. Poleg tega potrebujemo še čcvljarsko kopito in dre-to, o tem pa več drugič. Župane Rado Mengšu seje pred mnogimi leti vsako leto zvrstilo tudi po sedem sejmov. Najbolj slovesno je bilo vedno na Mihael-ovem sejmu, 29. septembra, ko goduje mengeški zavetnik sv. Mihael. Sejmarji so v mesto prihajali z vseh koncev Slovenije že par dni pred uradnim začetkom sejma, na sejmanji dan pa je bilo sploh praznično. Barantalo, mešetarilo, kupovalo in prodajalo seje po dolgem in počez. Pred desetimi leti so sejme ob koncu septembra oživili in tudi zdaj v Mengeš prihajajo sejmarji od blizu in daleč. Kulturno društvo si prizadeva, da bi Mi-haelovemu sejmu, ki ga že vrsto let neut-rudno vodi g. Štefan Borin, vtisnili še drug, ne le kramarski značaj. Vedno sku-šajo vsaj nekoliko pokukati v preteklost, pa naj si gre s starimi običaji, s prikazi nekdanjih opravil ali pa starih strojev in naprav. Tudi letos so temu posvetili precej pozornosti. Na igrišču ob mengeškem vrtcu so pripravili prikaz starih opravil, kot so tkanje na statvah, skodlarstvo, pletenje kit, peka v krušni peči in podobno. Na tem razstavišču so svoj delež prikazali tudi Trzinci. Kruh je v krušni peči pekel novi trzinski mlinar in pek g. Krejan, med rezbarji pa so se predstavili tudi mojstri nožičev in diet iz Trzina. Različna stara kmečka opravila in stare stroje so tokrat predstavili tudi na paradi, predstavili pa so tudi različne konjske vprege in mengeška društva. V sprevodu pa smo Trzinci s ponosom mahali trzinskim narodnim nošam in konjski vpregi g. Franca Florjančiča. Kot je v zadnjih letih že običaj, paje bila tudi letos na sejmu precej pozornosti deležna stojnica trzinskega turističnega društva. Na njej so tokrat predstavljali različne izdelke iz Trzina. Obiskovalci so spet lahko okušali in tudi kupili trzinske klobáse, domači Krejanov kruh in žemlje iz pekarije Kralj, zraven pa se tudi niso branili Šilca medice ali žgan-ja. Na ogled so bili postavljeni tudi različ-ni volněni izdelki, stojnico paje poleg občinskega grba, simbola turističnega društ- va in trzinske sekirice, krasila tudi velika, približno 70 kg težka buča, ki je zrasla na njivi ge. Rezke Zupančič. Z njoje na tekmovanju v Cerkljah osvojila tretje mesto, o čemer bomo poročali še v prihodnji števili, Stojnico sta uredila člana TD ga. Metoda Uršič in g. Stane Mesar, pomagal paje tudi g. Tomaž Kralj. Na sejmu pa seje predstavilo še nekaj drugih turističnih stojnic in stojnic z izdelki umetne obrti, ki jih večkrat srečamo na podobnih prireditvah. Na otvoritvi sejma je poleg županov sosednjih občin Trzin predstavljal podžupan g. Valentin Kolene. Prireditelji pa so želeli sejmu dati tudi zabavno in predvsem glas-beno obeležje. Mengeš je, kot se vsi strinja-jo, vse bolj prepoznaven kot glasbeno mesto, zato je v zabavnem programu, ki je trajal skoraj nepretrgoma, sodelovalo res veliko glasbenikov. Vrstili so se nastopi različnih godb in ansamblov. Godbeniki so prišli iz različnih slovenskih krajev, družbo pa so jim delali tudi godbeniki iz Avstrije in iz Dalmacije. Sploh je petkov, prvi večer sejma, minil nekako v znamenju Dalmatincev. Nastopila je namreč godba iz Stona, program pa so popestrili tudi pevci moške klape Subrenum in Ženska klapa Stonke. Ker pa je bil sejem jubilejní, so prvi večer pripravili tudi zelo lep ognjemet. Naj za konec še omenimo, daje v času sejma po Mengšu vozil turistični vlakec. Organizatorji so nam rekli: »Pravi vlak se Mengšu izogiba, tokrat pa smo v Mengeš pripeljali kar poseben, električen vlakec! Pa naj kdo reče, da v Mengšu nimamo vlaka!« Marija Klopčič VABILO Dragi otroci. leto je naokoli in sveti Miklavž vas bo ponovno obiskal. Vse, pridne in malo manj pridne, vabi, da se srečate z njim 5,12.2002 v KUD-u Franca Kotarja Trzin. Otroke, stare od 1-4 leta bo obdařil ob 17.00 uri, starejše, to je od 5-8 let, pa ob 19.00 uri. Tudi igrico si bomo lahko ogledali, peli pesmice in se kaj pogovorili. Otroci, povejte staršem, da vas lahko prijavijo vtrgovlnah Pri Jurju, Fils in v vrtcu Žabica. ŽERJAVČKI V HRVAŠKEM ZAGORJU 17.9. seje domala poln avtobus žerjavčfa. podal preko Trojan, Rogaške Slatine in Rogatca v sosednjo Hrvaško. Dobro razp,.. loženi smo se najprej ustavili v Trakošča-nih. Mlada lokalna vodička nam je podroh-no razkazala ta res lepo urejen dvorec iz 13. stoletja, ki je bil najprej last celjskih grofov. Po kar napomem ogledu dvorca smo si malo oddahnili v bližnjem gostišču in se nato podali v Krapino. Pot nas je vodila po slikovitem Hrvaškem Zagorju in naš vodič Tone je imel veliko povedati o krajih, skozi katere smo se peljali. V Krapj. ni smo si ogledali muzej in arheološko nav dišče krapinskega pračlověka. Tam imajo shranjenih in predstavljenih mnogo doka-zov - predvsem kosti pračlověka in tudi živali, ki so živele na tistem območju pred približno 130.000 leti. Pot smo nadaljevali preko Krapinskih Toplic, Tuheljskih Topi:, in Klanjca do Kumrovca. Rojstno hišo nekoč našega skupnega predsednika Tita sm' vsi že videli, a smo si jo zopet z zanimanjem ogledali. Prijetno smo bili presenečen nad postavitvijo celega niza kmečkih hiši zagorskem slogu. V vsaki »hiži« pa so predstavljene stare obrti z originalnim orodjem in inventarjem. Prikazano je delo in življenje kovačev, kotlarjev, pekov, les-tarjev, lončarjev, mlinarjev in drugih nekdanjih kmečkih ljudi. Bližala se je ura poznega kosila na turistični kmetiji Gubenšek na Virštanju. Po okus-nem in obilném kosilu paje sledila zabav. Izleta seje udeležila večina pevk in pevcc našega zbora, zato po okusni hrani in iz-vrstni vinski kapljici veselja in pesmi ni manjkalo. Ob izdatni pomoči gospoda Pavliča je izle; pripravil Franci Bardorfer. P.p.: To je bil zadnji izlet žerjavčkov v lastm reí ji v tem ietu. S Turisličnim društvom smo Sli na trgatev v občino Sv. Jurij ob Ščavnici, sredi novembra bomo 5li skupaj na martinovanje, Vílja tako za individualne kot za komercialne odjemalce. V ceni a priključek ni vključen plinomer in regulator tlaka, ki sta kot del interne instalacije strošek uporabnika. Tako določena cena i fiključka bo veljala samo v fazi izgradnje osnovnega omrežja. •» cena bo v tej fazi veljala tudi za priključke, ki se bodo navezo-3,1 na že obstoj ečo plinovodno omrežje. Za priključke, ki bodo r«alizirani po izgradnji osnovnega omrežja, se bo cena obliko-iđla na podlagi dejanskih stroškov izvedbe. POTabnik se s pogodbo o izvedbi plinskega priključka obveže, • bo v roku treh let od pridobitve uporabnega dovoljenja za pli-*°dno omrežje pričel z odjemom zemeljskega plina. Po prete-;-fitS!Ust ima koncesionar pravico mesečno zaračunavati del - "lair16 mesečne Porabe zemeljskega plina, to je 30 m3/mesec 'takrat veljavnem ceniku, za pokritje fiksnih stroškov distribuuj Zemeljskega plina (sedaj bi to znašalo cca. 2.400 SIT/mesec). mesečrle porabe se mesečno zaračunava, dokler bmk ne PriCne uporabljali zemeljskega plina. Ko uporabnik prične uporabljati zemeljski plin oziroma ko se mu namesti plinomer. se mesečni strošek sestoji iz fiksnega dela (to je tako imenovana »števčnina« oziroma vzdrževanje plinomera, ki trenutno znese 600 SIT/mesec za individualne uporabnike) in variabilnega dela (to je znesek porabljenega plina). Torej če povzamemo: ko bo plinski priključek zgrajen in bo za njega tudi pridobljeno uporabno dovoljenje (oziroma bo po njem že tekel plin), ima uporabnik tri leta časa, da prične uporabljati zemeljski plin. V tem času uporabnik nima nobenih stroškov in obveznosti. Po preteku treh let ima koncesionar pravico mesečno zaračunavati pavšalni znesek (sedaj bi to znašalo cca. 2.400 SIT/ mesec), saj je koncesionar delno financiral (subvencioniral) hišni plinski priključek. Ko pa se uporabniku namesti števec, uporabnik mesečno plačuje vzdrževanje plinomera (trenutno znese 600 SIT/mesec za individualne uporabnike) in porabo plina po števcu. OBSTOJEČI UPORABNIKI PLINA V prejšnjem članku in tudi v obvestilih, ki so jih obstoječi upo-rabniki UNP-ja přejeli po pošti, so že bile navedene posamezne aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru zamenjave energenta (namesto UNP bo zemeljski plin). O terminih posameznih aktivnosti ter o točném datumu prehoda na zemeljski plin (po koncu kurilne sezone 2002/2003) bodo uporabniki še pravočasno obveščeni. Vse obstoieče uporabnike še prosimo, da v primeru zamenjave lastništva to takoj sporočite na naslov: PETROL PLIN d.o.o., Dunaiska 50. Ljubljana. POSVETO VALNA ENERGETSKA PISARNA Pisama bo še naprej delovala, ampak v spremenjenem terminu, in sicer vsak delovni torek med 17.00 -18.00 uro v prostorih stare šole v Trzinu (Mengeška cesta 22). Vsak prvi torek v mesecu bo naš predstavnik na voljo za splošne informacije, ostale torke v mesecu pa bodo vabljeni lastniki objektov z določenega področja, ki bo trenutno v fazi trženja hišnih plinskih priključkov. Seveda so dobrodošli tudi vsi ostali, ki so željni informacij o plinifikaciji Trzina. V pisarni bomo svetovali tako občanom, ki so že priključeni na omrežje UNP, kakor tudi novim interesentom. Svetovanje se ne bo zaključilo pri zunanjem hišnem plinskem priključku, ampak bo zajemalo celotno plinsko napcljavo, vključno s plinski-mi trošili (izboljšave, zamenjave ...). V pisarni bodo občanom na voljo vsi obrazci, potrebni za izvedbo priključka, in tudi prospekti proizvajalcev plinske opreme in naprav. PETROL d.d. mšmmmm Tostenova 69, 1234 Mongoš Tel. 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 e-mail: elshop@siol.net http://www.elshop-sp.si SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA AVTOMATSKA VRATA Z DALJINSKIM ODPIRANJEM Crawford GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA. NAKLADALNEPLOSČADl VftOČÁ STRAN X&U sce M-D mwaym® v wimm v mm^BM^am «ssxêcçj Ker v uredništvu Odseva ne ve.no za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, k, pripravljaj« kako prireditev da nas o tem obvest.jo. Vročo síran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel šl 564 18 73) Pokličite lanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! 31.10. 12.11. November Druga pol. novembra November PD Onger Trzin - Mladinski odsck Društvo upokojencev Žerjavčki Društvo prijateljev mladine Turistično društvo Trzin NAPOVEDUJEMO: Spominski vzpon na Okrešeli Martinovanje Delavnice za osnovnošolce v jesenskih počitnicah dclavnica: Druženje in povezovanje ljudi, ki žive v Trzinu, za izdelavo SPOMINKOV, ki identificirajo kraj in njegovo okolico PD Onger Trzin - Mladinski odsek Izlet v neznano Obvestila: > Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek Planinski kroiek za osnovnošolce vsako sredo od 15. do 16. ure (učitnica zemljepisa), srečanja za dijake in studente vsak prvi četrtek v mesecu od 20. do 22. ure v društveni hišici. > Žerjavčki vabijo vse, ki bi se jim radi pridružili v njihovem društvu, vsak ponedeljek ob 16. uri v Bar REPEK. ČISTILNI SERVIS! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! • ČIŠĆENJE STEKLA - JALNIH OBLOG • OBLAZINJENECA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE. STOLI, JOGIJI...) » GlOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL ' STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA • STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA. IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! • LAM. ZAVĚS IN ŽALUZlJ • ROLOJEV • ZATEMNITVENE TERMOREKLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE SLIKOPLESKARSKE STORITVE! clean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671 e-mail: samo.music@siol.net r^elektrotehna JO Mengeš SPECIALIZIRANA PRODAJALNA BELE TEHNIKE in ELEKTRO MATERIALA Çjg/uù// H3 Flectrolux Bosch gorenje AKCIJA pomlvalnl stroj BOSCH 10 % gotovinski popust brezpiačna dostava! Delovni čas: pon. - pet. od 8.30 do 18.30 ure Sobota od 8.30 do 12. ure UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Telefon: 01/ 72 37 051 Dobeno 75,1234 Mengei Telefon : Dl / 723 09 00 www.hp-commerce.si Čist ni servis Pnmoz 2oi Oepalavas domžale 657,041/695 339,01/ 72 42 489 Čistimo: • vrste oblaćil. tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste aves Ituc -ine zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Pnflemo na Čistilni serv Odprto ima- po dogovonj lahko tudi ob vikendih in praznikih. íamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkirišćem. 'sak dan od 7h do I9h, ob sobotah od 8h do 13h Čistilni servis Zorec SLAŠČIČARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE :ASA POSEBNA ZELJ57 Vi přinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Fino presejani komposti, zemlje in zemljske meèanice za vrtove, zeleniće, grmovnlce, tople grede, lončnice ln druge namene, PRIČAKUJEMO VAS OB DISKONTU VELE V JARftAH PRI DOMŽALAH (Mi/66-sa-aa TRGOVINA ZASTOPNIK FELIX TRADE d.o.o., ul. Pod gozdom 2, Trzin, Tel.: 01/564 - 43 - 81, Fax: 01/ 564-12-67 ANBECO d.o.o. RE. TRZIN, GSM: 041/ 61ó - 496 VIDEO M AT OBIŠČITE AVTOMATSKO VIDEOTEKO 24 ur dnevno v Trzinu Kaj vam nudi? Najnovejše lilme in nsanke r.a DVD in VHS tormatu. Kako deluje? Na magnetno kartico ko! báněni anomal Kdaj obratuje? 24 ur dnevno, takial kadar imate VI čas za vaš iilm. N Kje je možen vpis za brezpiaćno članstvo? a zgoraj navedenem naslow med deiovnikom od llhdo 19h. sobota od 8hdo 12h Katere so prednosti? Možnost hiirega pregleda nc ekranu o vrstah tilmov (naslov, vsebina, režiser, fotografija vsakega tilma, ..) Kaj lahko še dobim? ooiskovclci aviorr.alske videoteke imale vedno možnost sodelovati v nagradnih igrah. Ugodne cene Velika izbira Stalne akcije Vedno kaj novega ODKUP IN PRODAJA CARINSKO ZASEŽENEGA BLAGASODNI INDAVČNIRUBEŽI Pri nas dobite vse mogoče: • Tehnika • orodje • drogerija • nakit • oblačila • obutev • papirnica • avdio in video kasete • tilmi • baterije • karnise,... Odprto imamo vsak delavnik od llh do 19h, ob sobotah od 8h do 12h. ob nedeljah zaprto. Prinesitelju tega oglasa priznamo 15 % popust ob nakupu našega blaga.