[Največji slovenski dnemil^^
F Združenih državah V«Iia za vae leto ... $6.00
!
Velja sa vae leto . • . $6.00
Za pol leta.....$3.00
New York cdo leto -	$7.00 Za inozemstvo celo leto
GLAS NARODA
Listisloyensldh .delavcev y Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
ivy day except Sundays and lecal Hobdays. 78,000
TELEFON: CHdsea 3—3878	Entered a	s Second Cl&ss Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. J, under Act of Congress of Much 3, 187«	TELEFON: CHelsea S—387S
NO. 247. — &TEV. 247.		— NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 21, 1931. — BREDA, 21. OKTOBRA 1931	VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX,
JAPONSKO - KITAJSKI SPOR SE BLIŽA REŠITVI
DIPLOMATI V ŽENEVI SO ZELO OPTIMISTIČNI, JAPONSKA PA NOČE ODPOKLICATI VOJAŠTVA
Odpoklic japonskih čet iz Mandžurije je odvisen od številnih pogojev. — S kantonsko vlado se bodo začela pogajanja. — Skoro vsa Mandžurija je zasedena. — Japonci zahtevajo, da morajo biti zaščitena japonska življenja in japonska lastnina v Mandžuriji. — Francija in Velika Britanija sta zavrnili prošnjo kitajske vlade.
V
ŽENEVA. Švica, 20. oktobra. — Člani sveta Lige narodov so u ver jeni, da bo spor med Kitajsko in Japonsko glede Mandžurije uravnan v bližnji bodočnosti, navzlic temu pa predsednik sveta, Aristi-de Briand, ni mogel odgovoriti vprašanje, kdaj se bo začelo japonsko vojaštvo umikati iz spornega ozemlja.
Japonska je izjavila, da bo odpoklicala svoje čete, kaorhitro ji Kitajska zadostno zajamči, da se Japoncem v Mandžuriji ne bo ničesar zlega zgodilo in da bo njihova tamošnja lastnina zavarovana.
Na vprašanje Brianda in lorda Readinga, če ne more navesti natančnega datuma, je odvrnil japonski zastopnik Jošisava, da smatra pod "jamščina-mi" sledeče: izdane morajo biti odredbe za zatrt je razburjenja v obeh deželah; Kitajci morajo obljubiti, da ne bodo več nadlegovali japonskega vojaštva; Kitajci morajo vpoštevati vse pogodbe, ki jih imajo z Japonsko.
Japonska skuša sicer igrati vlogo jagnjeta, toda z Daljnega Iztoka prihajajo poročila, da se okupacija Mandžurije neprestano širi in da je skoro že vsa Mandžurija okupirana.
To dejstvo je v ostrem nasprotju z optimističnim razpoloženjem, ki ga hoče ustvariti tukajšnji japonski zastopnik Jošisava.
Privatna pogajanja za ureditev spora se nadaljujejo, in japonski delegati neprestano trdijo, da se položaj v Mandžuriji neprestano boljša.
Dr. Alfred Sze, kitajski zastopnik pri Ligi narodov, je zvečer objavil, da so vse vesti o direktnih pogajanjih z Japonsko neresnična. Kitajska se bo pogajala edinole v okrilju Lige narodov.
TOKIO, Japonsko, 20. oktobra. — Japonski zastopnik v Ženevi, Kenkiči Jošisava, je sporočil danes japonski vladi, da je izvedel od francoskega zunanjega ministra Aristide Brianda, da je skušala Kitajska pregovoriti Francijo in Veliko Britanijo, naj pošljeta svoje vojaštvo v Mandžurijo. Predlog je bil pa odločno zavrnjen.
Nekateri domnevajo, da Japonska izrablja nasprotje, ki vlada med Kantonom in Nankingom ter da ščuva vlado Juga proti vladi Severa.
Tako je baje Evgen Cen, zunanji minister kan-tonske vlade, dovolil, naj se uvedejo direktna pogajanja.
Ako bo prišlo do pogajanj, si bo Japonska predvsem skušala za jamčit i svoje pravice do južno-man-džurske železnice ter ne bo trpela nobene škodljive konkurence.
Španija bo dobila novo diktaturo
STAR EDISONOV USLUŽBENEC JE NAGLO UMRL
John Ott je umrl nagle smrti, ko je bral poročilo o Edisonovi smrti. Bil je v njegovi službi 50 let.
GLEX RIIXrE, X. J., 20. okto-
bra.
John Ott. ki j«' delal s
19 drŽav za mir
v južni ameriki
WAsinxomv. d. c.. io. okt.
Devetnajst ameriških držav je zaprosilo državi Bolivia in Uruguay, da mirnim potom rešite vprananje	meje med obe-
ma državama.
v počast edisonu
PARIZ, Francija. 20. oktobra. V napravah pariskejra "Heralda" bodo ob času Kdisonovejra pogreba za pet minut ugasnili vse električne luči iz spoštovanja do moža. ki je izumil električno svetilko.
Thomas A. Edisonom v njegovem laboratoriju skozi 50 let. je na-gloma Umrl, ko je bra! poročilo o smrti svojega prijatelja in gospodarja.
Star je bil 81 let in je bil že več let bolan, toda Edisonova smrt ga je preveč pretresla in je pospešila njegovo smrt.
Tudi njegov brat. Fred Ott, je delal dolgo vrsto let pri Edisonu in ko je v nedeljo obiskal Edisonov dom. je bil spoštljivo sprejet. Ko pa je šel proti domu. je imel solzne oči in je govoril: — Zdaj pa tudi za mene ne bo več dolgo, ko je umrl Edison.
John Ott. je bil preslab, da bi mogel iti obiskat svojega nekdanjega gospodarja. Vsled bolezni je že pred enajstimi leti moral pustiti delo, toda je vedno z vs') natančnostjo zasledoval Edisono-vo delovanje. iN* a d vse je bil pr-trt. ko je izvedel, da je Edison zelo bolan in se mu je bolezen vedno slabšala.
John Ott je pomagal Edisonu pri mnogih njegovih iznajdbah, zlastn pri gramofonu in električni svetilki.
Mrs. Edison je -odredila, da stoje Ott o ve berglje in invalidni stol poleg Edisonove krste.
SAMOMOR IZNAJDITEUA
Bijur, znan iznajditelj, je šel v smrt s svojo ženo. Imel je že mnogo operacij. — Zbal se je nove.
LOXG ISLAND. CITY, L. I.. 20. oktobra. — Iz bojazni pred novo operacijo, je Joseph Bijur, iznajditelj električne razsvetljave v vlakih in avtomobilih, šel v svojem laboratoriju prostovoljno v smrt skupno s svojo ženo Alice. Bijur je živel v New Yorku s svojo ženo in sinom Oeorge. Zadnje dve leti je imel 30 operacij na čre-vah. Prejšnji teden mu je zdravnik povedal, da je zopet potrebna operacija. Njegova žena, ki mu je bila zelo vdana, je obolela na živcih vsled napora, ko je stregla svojemu možu.
V nedeljo zjutraj sta se z avtomobilom peljala iz stanovanja v tovarno. Postavila sta si nasproti dva stola in ko je ravnatelj Bijur Co.. Charles Naigeli. prišel v laboratorij, je našel mrtvi trupli obeh. Vsak je bil dvakrat u-streljen v glavo.
Bijur je bil zelo znan inžinir. Imel je mnogo iznajdb in nad 200 patentov. 'Največje važnosti je njegova iznajdba, s katero se požene avtomobil.
Bijur ni pustil ničesar drugega pisanega, kot imena sorodnikov, katerim naj se naznani tragedija. Danes sta nameravala odpotovati v Florido, toda sta šla rajši prej v smrt.
DIAM0ND0V ZDRAVNIK SE JE JAVIL
Dr. Arglio se bo zagovarjal zaradi krive prisege. Izjavil je, da je bil Diamond pri njem ob času zločina.
Dr. Joseph D'Arglio je prišel danes v spremstvu svojega zagovornika Joseph J. Pisarro pred sodnika 'Sabbatino, ker ga je po-1 rota v Troy, X. Y. obdolžila kri- j ve prisege.
<llavna obtožba proti dr. Arglio je. da je oni večer, ko je bil Grover Parks mučen, zdravil Diu monda. Dasi je bilo dovolj prič, ki so izpovedale, da je bil Diamond glavni krivec pri mučenju Parksa. je bil na podlagi izjave dr. Arglio oproš en. Držav, prav-j dnik Ruggieri pravi, da ima do- j volj dokazov, da je dr. Arglio pri-) čal po krivem.
Sodnik Sabatino ni dovolil kav-j c i je. za dr. Arglio in je naročil i Ruggieri j n da ga pelje na glav-! no policijsko postajo z naročilom, I da mu odtisnejo prste in vzamejo j podatke o njegovi osebi, potem pa naj ga pelje na višje sodišče glede kavcije.
NEPRIJAVLJENI ŠTRAJKI
BODO VB0D0ČE NEP0STAVNI
MADRID, Španska, 20. oktobra. — Predsednik Manuel Azana je predložil danes ustavotvorni skupščini zakonski osnutek, naj bi dobila vlada večjo moč za kontrolo nad organizacijami. Odredba se tiče predvsem kontrole nad delavskimi, političnimi in verskimi organizacijami ter naj bi bila veljavna tekom zborovanja narodne skupščine.
panaretoff je umrl
WASHINGTON, D. C.. 20. okt. Prvi bolgarski poslanik v Wash-ingtonu, dr. Stephen Panaretoff, je danes umrl v Garfiled bolnišnici.
Panaretoff je bil več let profesor na vseučilišču v Carigradu; leta 1H14 pa je bil imenovan za bolgarskega poslanika v Washing-tonu. Odkar je šel v pokoj, se j<* nastanil v "SVashingtonu. Star jc bil 78 let.
majnerji bodo
pozimi delali
SGRAiXTOX. Pa., 20. oktobra. G len Aldeu Coal Co. je dala 25 tisočim svojim delavcem garancijo, da bodo imeli stalno delo sko zi celo zimo.
Generalni ravnatelj S. D. Dira-mick je rekel, da ima v rokah sporočilo, da bo dovolp dela za vse premogarje. od katerih so se nekateri že vrnili na delo. potem ko je bila poravnavna stavka po posredovanju mednarodnega predsednika United Mine Workers of America, Johna L. Lewisa.
nemški zdravnik prevzame vso odgovornost
IjUEBECIv. Nemčija. 2». okt. Profesor dr. Deveke. ki je skupno z več drugimi zdravniki obtožen, da je zakrivil smrt 67 otrok, katerim je vbrizgal protijetični serum, je danes prevzel na sebe vso krivdo.
Rekel je, da je vbrizgaval zdravilo v popolnem prepričanju, da bo bolnikom pomagal. — Zdaj pa vem iz posledie, da sem napravil znanstveni pogrešek. Skozi več let sem skušal pomagati bolnim in prosim sodišče, da samo mene spozna za krivega
Ko se obrne proti poslušalcem, med katerimi je bilo mnogo mater in očetov, katerih otroci so umrl, pravi:
— Upam, da bodo stariši, katerim izražam svoje sožalje. to upoštevali.
CAP0NEJEV0 PREMOŽENJE BO ZAPLENJENO
Capone bo moral plačati dohodninski davek. — Vlada ze skuša dobiti njegov denar. —Capone se brani.
OHIOAGO, 111., 20. otobra. — IV zvezni palači postaja vedno i bolj živahno zaradi Caponeja. ki { ho vsled tega imel še mnogo sitnosti.
Porota je spoznala Caponeja krivim, da je "pozabil*' plačati dohodninski davek od leta 1921 Sodnik Wilkerson pa je na" prošnjo Caponejevega zagovornika odložil sodbo do petka.
Vlada je sedaj odločna, da dobi od Caponeja plačane davke, katerih se je hotel izogniti. Vlada se je zavzela, da dobi od Caponeja $213.000 na davkih, pa če je treba zapleniti vsako stvar, ki j*1 njegova lastnina.
rodovitna svinja
WAXAKOXETA. Ohio., 20. oktobra. — Svinja farmerja Harry Walkerja se lahko postavi, ker ima svoj rekord. Vrgla je namreč 20 mladičev.
gledališk prepir
je sedaj končan
OHIGAGO. 111., 20. oktobra.— Desettedenski prepir med lastniki neodvisnih gledališč in operatorji premikajočih slik. kar je imelo za posledico bombardiranje 16 gledališč, je bil danes poravnan. Na sinočni seji je prišlo do poravnave in v 27 gledališčih izmed 87 po zaposlen eden operator. mesto dveh, operatorjev v o-stalih gledališčih pa bodo znižane plače za 20 odstotkov.
V glediščih s 400 ali manj sedeži bo zaposlen samo en operator.
odklonil pomoč edisonu
LiOUlSVI I>LE. K v.. 20. okt. — Tekom dveh let. ko je Thomas A. Edison delal kot brzojavni uradnik. je nosi^ ves čas isto obleko, ki je veljala $1.50. Tako pripoveduje Z. T. Underwood, eegar oče je delal skupno z Edisonom pred 65 leti.
Underwood pravi, da njegov oče ni hotel posaditi Edisonu $100 za eksperiment v brzojav-Ijanju in elektriki, četudi mu je Edison obljubil tretino dobička od svoje iznajdbe.
in
ADVERTISE 'GLAS NARODA'
Ako bo njegov predlog sprejet. bo zamoglo notranje ministrstvo razpustiti vsako organizacijo, katero bo smatralo kot državi nevarno. Oblasti bodo imele pravico uvajati hišne preiskave ter zatreti protirepublikansko časopisje.
Javne uradnike, ki svojo službo malomarno opravljajo, bo mogoče na mestu odpustiti.
Vsakega pri katerem bi našli orožje ali kake spise, ki so monarhiji sovražni, bi bilo mogoče aretirati.
Vsak štrajk bi moral biti najmanj osem dni prej prijavljen. Neprijavljene štrajke bi smatrali za nepostavne. Voditelji takih štrajkov naj bi bili kaznocani s par mesečnim zaporom. Po prestani kazni bi bil izgnani iz dežele.
BCIWrOS; Španija. 20. oktobra. Danes se je završilo tukaj več ostrih spopadov med katoliškimi in republikanskimi študenti.
Več študentov je bilo ranjenih. Nekaj jih je policija aretirala.
'Republikanski študentje so obmetavali s kamenjem jezuitski seminar.
ZDRAVNIKOVA ŽENA MORILKA
Zena dr.Judda je umorila dve ženski. — Trupli skrila v kovčeg. — Zločin je že priznala.
LOS ANGELES, Cel., 20. okt. Na postaji Southern Pacific železnice so uradniki našli dva kov-čega, v katerih so bila stlačena truplo dveh žensk.
Policija je izdala aretacijsko povelje za Mrs. Winie Ruth Judd. staro 27 let in ženo dr. Judda.
Umorjeni ste Miss Hedvig Sa-muelson, stara 20 let in Mrs. Agnes Ann Leroi. stara 35 let.
Mrs. Judd je v nedeljo pripeljala kovčega iz Phoenix, Ariz, iu ju pustila na postaji. Mrli. Judd je priznala svojemu bratu McKin-nelu, da je umorila obe ženski. McKinnel pa jo je ovadil poliei-ji. Mrs. Judd zatrjuje, da je bila popolnoma upravičena za dvojni umor.
verski nemiri v mehiki policija razgnala
brezposelne
MEXICO CITV. Mehioa. 20. oktobra. — Poročila naznanjajo, da je bilo več političnih in verskih nemirov po celi državi Vera Cruz. Velika skupina kmetov, ki so bili ogorčeni nad proti verskim postopanjem občinske vlade v
Ilapacoyan. so navalili na občinsko palačo ter ubili 12 f>seb. med njimi mestnega župana Manuela Tvopez. tajnika Louis Bust os in novoizvoljenega župana Nabor Aguirre.
BUFFALO. iN. Y., 20. oktobra. Vsled oznanila, da mesto rabi mnogo delavcev pri vodovodnih napravah, se je pred mestno hišo zbralo nad 1500 riiož. čakajoč, da dobijo delo. Ker dolgo ni bilo nikogar. ki bi jih bil najel, so vkorakali v mestno hišo. vsled česar'v je bila poklicana policija na konjih. V nekaj minutah so morali ■vsi odditi od mestne hiše.

Weglede kje živite,
v Kanadi ali Združenih Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se posln. rujete naie banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po
4%
Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencer total ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo tormj nadmljnih potov In stroikev.
9
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki eo opremljene • naslovljen cev ln Ugom zadnjih poAt. kater« dostavljamo poflftljfr* tel jem ▼ dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so selo potrebne sa poeam cenike v »reče prt delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t rasni čajih tudi na eodnijl t stari domovini.
Sakser State Bank
82 Oortl&ndt Street
Telephone RA relay
New York, H. T,
tU
»tfcii»iiopa
THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A.
Glas Naroda"
Owned and Published by 0LOVKNIC FDBU8IDNQ COMPANT
(A Corporation) - -
L. Benedlk, Treai.
of the corporation end addresses of above officers: of Manhattan, New York City. N. I.
"GLAS NARODA (Yeiee ef the People)
Every Dey Except Sundays end Holiday*
Dopisi.
fa celo leto velja Ust sa Ameriko
hi Kanado ■■—... ____46.00
Sa pol leta--------43.00
te ftetrt leta ---------------$1.50
Za New York sa celo leto $7.00
Za pol leta------------fS.50
Za lnosemstro ss celo leto Za pol leta ---------------------
,...$7.00 ..43-50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
-Qlas Naroda* Ishala Tsaa dan torsemit nedelj In praanlkov.
Dopisi bres podpisa ln osebnosti ee ne prtobdujejo. Denar naj te bla-prrob poMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, ds se nam tudi prej to Je bitalltte nasnanl. da hitreje najdemo naslovnika.
"GUI NARODA". Zl« W. ISth Street, New York. N T.
Telephone: CHelsea S—3878
JAPONSKO KITAJSKI SPOR
»	Barberton, O.
Teinpotom se hočem nekoliko dotakniti našega družabnega življenja, in upam, na ne bo od te ali one strani kake zamere. Sploh je pa dopise bolj težavno sestavljati in poročati v javnost potrebne in zanimive stvari, kajti v tem oziru inora biti človek dobro poučen ter mora vestno zasledovati razne zadeve v naselbini. V dopisih je v naši naselbini najbolj aktiven prijatelj, A. Ujčič. S« pa njegovi dopisi vse prekratki. V njih bi imel mnogo več napisati in bolj natančno razodeti razne novosti.
. Pred kratkim je bilo v kratkem dopisu porocano o sijajni prireditvi v naši naselbini. Poročilo je...	. bil sestavil že omenjeni prijatelji1^'11 kmet m n-»e?oV1 sosedl ter so Ujčič. Njegov dopis mi ie pa .1»ft i "h kot K™mki. zato vzpodbudo, da sem se tudi jaz I ker jih je pijafa sspeljsls. To se
Igra nam pokazuje kmeta, njegovo ženo in več sosedov, kako jih je vrag zapeljal s tem. da je iz žita nakupil žganja s katerim je potem opojil ter s tem povzročil. da so grešili zapeljani ljudje. Xa koncu igre je bilo pa še posebej dodano, da je prišel angelj. obstal poleg ljudi, ki so pijani smrčali ter v "svojem stanju kazali žalostno sliko pijancev. Angel je bil žalosten ob pogledu na pijance ter je rekel, da so si sami krivi, nato je pa povzdignil svoj glas proti občinstvu v dvorani in rekel, naj se čuvajo pijančevanja in alkohola ter jih opozarjal k molitvi za pravo pamet.
Torej v igri je bi! predstav-
odločiia bolj obširno poročati o
mi ne zdi baš posebno velik greh.
našem družabnem življenju ter se ^jti takih grešnikov je vsaki
Dvanajst držav, ki so začno z Združenimi državami zastopane v svetu Lige narodov, je sklenilo poslati v Tokio in Nanking dve enako se glaseči noti, v katerima bodo opomnile Kitajsko in Japonsko na obljubo, ki sta jo zadali, ko sta podpisali Kelloggovo pogodbo.
Kelloggova pogodba določa, da je treba vse spore mirnim potom rešiti, ne pa z orožjem.
Kitajska in Japonska sta podpisali Kelloggov pakt lil obe sta ga tudi prekršili.
Z nekaterih strani zatrjujejo, da bodo Združene države vstopile v Ligo narodov. Dokaz temu naj bi bilo dejstvo, da jih zastopa konzul (filbert v svetu Lige narodov.
Temu nasproti pa pravi državni tajnik Stiiuson, da je Amerika posegla v lnaiidžurski spor le v toliko, kolikor jo veže Keloggov pakt.
Iz navodil, ki jih je dal tajnik Stiinson konzulu bertu, je razvidno, da vlada ne 1k» prestopila gotove meje.
Gilbertse sme udeležiti razprav v svetu Lige narodov le v slučaju; če se bo vršila debata glede Kellogovega pakta. V tem slučaju pa mora najprej obvestiti državni de-] partment, ki mu bo dal nadaljua navodila.
To dokazuje, da bi ameriška vlada zelo rada rešila japonski kitajski s|x>r, toda njeno posredovanje bo le v območju določbe Kelloggove pogodbe.
Navzlic (temu je pa veliko vprašanje, če bodo mogle ostati Združene države izven Lige, kajti državni department je Ligi že zajameil, da bo podpirala vse njene korake, ki jili bo storila v kitajsko-japonskem sporu.
Liga narodov zamorc storiti dvoje proti članici, ki se ne pokori njenim odlokom.
Prvi korak bi bil. da bi vse države, ki so zastopane v Ligi, prekinile s Kitajsko oziroma Japonsko diplomatske odnosa je.
Akobi to nič ne zaleglo, bi bila odrejena blokada proti kršitejiei Liginih določb.
Ameriški narod bi svoji vladi najbrž ne dovolil takih sankcij, ki prav lahko do vede jo do vojne.
V tem »sluča ju bi morala namreč Amerika poslati v azijsko vodovje velik del svojega brodovja za zaščito Filipinov.
To sc pa najbrž ne bo zgodilo. Y skrajnem primeru bi se zadovoljil Washington z trgovskim bojkotom proti oni sili, ki bi omalovaževala določbe Kelloggovega pakta.
izraziti po svojem okusu.
Zadnja prireditev mi je v nekaterih ozirih zelo ugajala, nekaj se ini pa ni dopadlo in se mi je zdelo neprimerno v .sedanjem času.
Nastop mladine j«* bil nekaj krasnega. kajti v mladini je vse naše upanje. V mladini je naša
dan dovolj, in da še več angeljev pride, jih ne bi spreobrnili.
Slovenski narod v Združenih državah je v splošnem proti pro-hibiciji, kajti od nekdaj ga je želel cukniti en glažek al' pa dva ! Igra "Kmet in vrag', je bila pa javna agitacija za prohibicijo. navzlic temu. da se je po preti-bodočnost, naša slovenska kri. s j stavo v daljnih prostorih dvora-katero bomo kolikor toliko delj ne točilo tako pijačo, ki človeka časa obdržali našo narodnost na spravlj;\ v vrtoglavo in veselo površju v tej obljubljeni deželi. | razpoloženje. Pri opazovanju sem Zato z veseljem odobravam tula-f takoj ugotovila, da si je to vse v dinske nastope, s katerimi se velikem protislovju.
vzgaja naša mladina v slovenskem r, , ...	. . , ,
...	,	,	Zadnjih petnajst let. smo se M»>-
tluliu m nam obuja morda ze n-	,,*	.
.	.	, , . . 1 venci v Barbertonu precej povzdi-
•rasle spomine v/, nase mladosti. iz ! ... . . ,	.	„ ,
. . .	gnili v družabnem oziru. Zato
nase rodne odnioviue.	,	,
! skoro nepretrgoma sledijo razne
Igra "Kmet in Yra;r" mi pa ni ' predstave in prireditve o<l različ-prav u*rajala. To je bil komičen I nih strani. Priredili so že celo vr-prizor. ki je na]>ravil mn«>go sme-1 sto raznih zabav in iger. zato bi ha, zlasti med mladino, katera si bilo potrebno, da bi kateri od ča-
NASI PO AMERIKI
V De Pue, III. je preminul rojak Anton Ninkove. star čez 70 leh, doma iz fare Šmarjeta na Dolenjskem'. V Ameriko je prišel pred 30 leti v Kana« City in od tam v La Salle, III. . potem pa v De Pue. Tam je bival 27 let. Bil je samotar (bečlar>. Kakor se sliši, je bil oženjen in ima ženo in enega sina v starem kraju v akoeijan.sk i far i. On je bil priljubljen med rojaki in je zmerom toliko zaslužil, da se je sam preživljal do prošlega leta, ko ga je zadela strašna bolezen, rak na želodcu. proslo pondad je toliko o-nemogel, da si ni mogel več kuhati, nakar so ga prepeljali v o-krajno sirotišnico. Umrl je 3. okt. in pokopan pa 7. -oktobra.
— Te <lni je v bolnišnici na Laurium umrl eden najstarejših ealumetskih Slovencev, ki je prišel v bakreno okolico, ko je bila ta koogfcj v povojih, Frank P. Bffl'lT ia fieeeola ceste na La-
rium. Bolehal je že par let in zadnjo zimo so se njegovi že resno bali zanj. toda to poletje je prišel zopet nekoliko k sebi. Pred enim tednom pa ga je zagrabita paraliza in na ukaz zdravnika, so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je po petdnevnem trpljenju podlegel bolezni, v starosti 72 let.
Pokojni Sedlar je bil eden najbolj znanih rojakov v tamošnji okolici. V Ameriko je prišel pred 50. leti in je prva leta delal v ru dokopih v Kewenaw, največ i Central rudniku. Pozneje se je oženil, preselil na Calumet, oziroma na Larium, kjer je pred kakimi tridesetimi leti začel z go-stilničarsko obrtjo, katero je vodi! več let.
— Serif Francisco je s svojimi pomočniki te dni vdrl v gostilno rojaka W. Cenciea v Calumet. Mich, kjer so zapelenili nekoliko opojnih pijač. Postavljen je bil pod varščino do zaslišanja.
pa gotovo ni znala tolmačiti pomena igre. Igralci so bili pa izvrstni ter bi jih bilo dobro pripraviti za kako nadaljno predstavo, primerno sedanjemu težkemu položaju delavca v tej deželi.
V igri "Kmet in Vrag" je bilo
sa do časa vse zasledoval in poročal v javnost. Pohvaliti je tr"-ba voditelje vseh strank in isto-tako igralce. Ako se pe le nekatere stvari poroča in imenuje le nekatere osebnosti, gotovo povzroči užaljenost med drugimi o-sebami. ki so že mnogo storile ter
tero se da nategniti da da pravi glas. Seveda imajo režiserji mnogo truda, predno se igralce izuri da so zmožni za nastop. Ali vseeno je lažje dobiti režiserja kakor igralce. Režiser brez igralcev ne more pa nikamor, kakor general ne brez vojakov.
Na srečo imamo pa v Barber-tonu več oseb. ki so se izkazale kot dobri režiserji in učitelji iger. Ker smo se starejši ki smo se pred davnimi leti sem preselili, že postarali. ter se staramo še bolj z vsakim dnem, treba z dvojno močjo oprijeti se mladine in jo vpeljati na slovenski oder. To nam bo v ponos, v povzdigo naše narodnosti in za ohranitev našega jezika in naše mile priljubljene glasbe.
Zlasti režiserji priljubljenih predstav zadnjih let ne bi smeli vreči puške v koruzo in prenehati s svojim zmožnim ter vplivnim vodstvifm. Zato treba dati hvalo vsakemu, kdor jo zasluži in tudi poročati v javnost, ter s tem pokazati priznanje navdušenim voditeljem in vsem drugim, ki nam s svojim nastopom napravijo nekaj veselih ur.
Izmed iger. ki so se sedaj tukaj priredile v zadnjih letih, so mi najbolj ugajale: "Tri sestre ', j "Sin", katero so bili igralci iz ' Clevelanda vprizorili, nadalje ! "Razvalina življenja", "Hrbtenica", "Prisega o polnoči" in še več | mladinskih nastopov, kateri so mi | vsakikrat z veseljem dobro do-• šli. Igrafci in režiserji omenjenih j iger so se pokazali, kot prave I osebe za ta poklic. Zato upam. da (se ob priliki zopet pokažejo, kolikor jih je še živih in med nami. čeprav so se nekateri ohladili in se več ne zanimajo za nastope, bi jih zopet z veseljem pozdravili na slovenskem odru. V tem času jih potrebujemo, ker ne moremo več dobiti novih moči iz rodne domovine.
Za sledova I ka.
GROF KAR0LYI PROTI KAPITALISTOM
pa protislovje, in kakor sem že. se žrtvovale za slovenske princi-omenila, ni bila tako primerna za pe. V prvi vrsti bi treba pa sedanji čas. kakor si nekateri i vzpodbujati in pohvaliti igralce, predstavljajo.	i kajti igralci so kot struna, ka-
— VABIMO VAS =
DA SE UDELEŽITE
VESELICE
BARN DANCE
* KATERO PRIREDI
SLOVENSKI DOM
Svarila kapitalističnenmn svetu. naj se spametuje in uredi svoje razmerje do proletarijata tako. da bodo lahko -svojim potre-zam in sposobnostim primerno živeli vsi pošteni ljudje na zemlji. se vedno bolj množe. Misleči ljudje prihajajo do spoznanja, da se temelji našega družabnega življenja majejo in da bo treba urediti razmerje Človeka do sočloveka na novih, duhu časa odgovarjajočih načelih. To spoznanje prodira seveda vedno bolj v one vrste. kjer je zasekala krivična delitev dela in jela najhujše rane. tu pa tam se pa svarilno oglašajo tudi ljudje, o katerih bi človek mislil, da morajo biti s sedanjim družabnim redom več kot zadovoljni. Tako se je oglasil zdaj tudi znani madžarski aristokrat grof Emerik Karolvi. ki je vzbudil s svoj« brošuro na Madžarskem pravo senzacijo.
Ta konzervativni madžarski aristokrat je napistal brošuro, v kateri zahteva, naj država takoj zaseže rodbinska in cerkvena imetja in ukrene radikalne soci-jaine roforme, skratka postavi naj ves družabni red na nove temelje. Grof Karolvi napoveduje strašno svetovno katastrofo, če se kapitalisti pravočasno ne spametujejo. Xjegova brošura je izzvala tem večje začudenje med madžarskim ljudstvom, ker je grof Karolvi eden najbogatejših veleposestnikov na Madžarskem, obenem pa predsednik veliko banke in brat sedanjega ministrskega predsednika.
Xjegova hčerka je omožena ->. starejšim sinom regenta Horthv-ja.
Peter Zgaga
Poglavje o modi.
ROKOBORBA.
American Slovenian Auditorium
253 IRVING AVENUE
BROOKLYN. N. Y.
24. OKTOBRA 1931
(V obeh svojih dvoranah. — Pričetek ob 8. uri zvečer.) NEKAJ NOVEGA ZA ZABAVO MLADIH IN STARIH BO "ŠALJIVA POROKA". — Omožili ali oženili se bodete lahko za 20c. TRI NAGRADE: $5. $3 in $2. dobijo dekleta, oz. ženske katere se naj-
večkrat omožijo.
KEGLJANJE ZA NAGRADE: — Prva nagrada $5, Druga $3, Tretja $2. PLES IN RAZNOVRSTNA ZABAVA Svira Slovencem poznani orkester in harmonika. Vstopnina 50 centov.	Čekiranje obleke 10c.
Preskrbljeno bo za vse v vseh ozirih. ter bo dovolj zabave za vsakogar, zato se priporoča za obilen poset —
Ve se ličil i Odbor SLOVENSKEGA DOMA
■REVL" Jllj^OTimid:«	-IBBidEEiEuiaaraianni: ■wzvz'i^^^KTwr™-? ware«
^BITOSag: rTTSZtfi^n: 'iTg^ggRfiBEUilCTBHHMiBffil^^lBi^!! liSTriillBgirGJIBICEIBBIBSininJŽLiiB 'BiP	£
1™=
imajo velik uspeh
D
i
V St. -Nicholas Rink se bo vršili« nocoj več rokoborb pod direkcijo promoterja Jaeka Hermana.
Ed (Doni George. bivši svetovni šampjon in graduiranec z Vniversitv of Michigan, se bo spopadel z dr. Fred Meyersom iz Chicaga.
George j«- bil rojen v bližini Buff al a ter je star šestindvajset let. Lani je zaslovel, ko je premagal tius iSonnenberga.
Leonard Maealuso se bo spoprijel z mornarjem Jack oni Amal-doni. Jack Sherry b ('hariesom »Strackom, madžarski šampjon Orgowanyi pa z Jugoslovanom Grandovichem.
Začetek ob >».15 zvečer. Cene so: $1.05, $1.G0 in $2.10.
zeppelin v braziliji
^BliXAMIiPKO. lirazilija. L*li. oktobra. — "Graf Zeppelin" je danes prišel že tretjič v Brazilijo. Prišel je naravnost iz Frie-drichshafena in je pripeljal en klavir, eno gorilo in mnogo kanarčkov.
Jutri bo "Zeppelin" odplul n.i 24-urno vožnjo proti jugu in bo vozil skupino zveznih in državnih uradnikov.
Vi imate lahko
močne organe
Xutra-Toi»«?	novo mo£ in silo oslu-
beliin izčrpanim organom in i«.majfii k pravf-mu delovanju. Očisti život bolezenskih glivic in potem ko ste ca jemali nekaj dni se pričnete počutiti lw>lje, bolečine v želodcu, črevih. mišicah in sklepih prenehajo, vafie obisti postanejo mofinejše, vaši orcani dobe več- življenja in vi se počutite nova oseba. N'uga-Toni' se prodaja v lekarnah. <Jotovo si grt nabavite nekaj. Ako Ka lekarnar nima. tedaj mu recite naj ga. naroči za vas oi trgovca na debelo.	—Adv't.
S p
ecial Interest Accounts
Veliko rojajcov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške.
Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno.
Vloge obrestujemo po
Sakser State Bank
82 COKTLANDT STREET
NEW XOKK, N. T.
Mi moški se precej enakomerno oblačimo.
Illače. telovnik in suknja tvorijo poglavitne dele moške oblake. iXa glavi pa kapa ali klobuk in čevlji ali solni na nogali.
Nekoliko razlike je v ovratnikih. Xekatert so trdi. nekateri s<» mehki, edina raznolikost je v kravatah.
I*rej je bila v modi tudi palica, toda v vsem Xew Yorku poznam samo enega rojaka, ki nosi pali-eo. ne tla bi s»« mu bilo treba opirati nanjo. Zato pa ni nič bolj imeniten.
Edinole v hlačah je majhen razloček.
Lani so bile malo bolj širok*«, letos so malo ožje. XV vem. kakšne bodo prihodnje leto.
Xajj bodo tak«» ali take, hlač«-bodo vendarle.
Drugače je seveda z žensko modo, ki se izpreminja od dne do dne. od tedna do tedna, od leta do leta.
Ženska m«»da sr nt* tiče samo obleke, pač pa ž«'nsk«' v spl«»s-nem.
Lani. naprimer. so bile iimdcr-ne >nhe ženske, »ločim s<i letos debel uške v modi. Posebno debeh ne sin«' biti. ampak ravno prav.
In sam ne veni. kaj počno žensk*'. da ><• jim z malimi izjemami skoro popolnoma posreči zadostiti zahtev.'im mode.
I)»»^ti jih poznam, ki s»» sulie, ko m»»ila diktira sulit>st. pa postanejo takorekoč kar čez noč prijetno »»krogle, ko pravi moda, da za pet in po! čevlja visoko žensko ni stopetdeset ali stošestileset funtov nobena sramota.
%
Kako to skomandiraj»>. mi ni znano, to j»' pač njihova skrivnost.
Po poljubnonti se iii»'ini» m-morejo napihniti, kadar moda veleva. Špeli a pa tudi ne posnamejo. ee zahteva moda pretirano suhost.
Preti par leti je premeten barber povedal ženskemu svtu liho. da bi bila ženska dosti lepša, če bi imela pristrižene las«'.
Tako skrivnostno j«' povedal, tla so vs'e smatrale njegove besedo za povelje neizprosna dikta-toriee mode.
In jrlej. p<» preteku par tedn«»v so bile vse več ali manj oskubljene. barberji so se pa začeli voziti v dragoeenih avtomobilih.
Istočasno z lasmi s«- je pričelo krčiti tudi krilo t«*r je lezlo višje in višje kljub odločnim protestom moralistov, svetih mož in pa tistih žensk, ki imajo predebele, presuhe ali prekrive noge.
Ostah-nm sv«-tu je pa zastajala sapa. in vse j«' napeto pričakovalo. kam da bo prišla ta reč.
iXaenkrat je tisti bogati iiar-ber menda umrl. — baš prav«»-«"'asn»», kajti zadeva s«* je bližala že kritični točki— ženske so pustile rasti lase. in z lasmi vred s»» se začela tudi krila daljšati.
Sedaj jim padajo lasje na pleča. doeim se jim kiklje vlačijo po tleh. .
Pasu sploh nimajo več nobenega, oziroma jiui je pas čist«> po«I pazduho zlezel.
Pravijo, da je to moda francoske. cesarice Evgenije. katera je sredi prejšnjega stoletja v Parizu določala, kako naj se ženske o-blačijo. Tedaj so se ji pokorile, in tudi sedaj s«> brezpogojno pokorne njenim nekdanjim poveljem.
Meni sedanja ženska moda ne ugaja. Bo pač treba potrpeti š«> par mesecev, da se bo izpremeni-1a. kajti dve stvari sta na svetu, ki sta podvrženi hitrim in temeljitim izpremembam: sreča in moda.
O onierfjeni cesarici Evgeniji ve zgodovina dosti povedati. Precej časa so jo oboževali, nazadnje so se je pa naveličali in so j«, izgnali iz Pariza. Kar vrata s<» ji pokazali in rekli: — Z Bogom, gospa cesarica, ste že opravili.
<Xi čuda. da so jo izgnali, če je nosila take klobučke kot jih nosijo ženske dandanes.
Jaz bi jo tudi. Pa še prav hitro bi morala iti.
Gli A 5 N AlOJ)^"
ygw YORK, WMllfgSPAY, gCTQBEB 21, 1931
TOM LARGEST BLOVENjE PAILJ to P. f, tL
IVAN ZAJEC, Ljubljana:
MOJA INTERNACIJA NA SARDINIJI
Tik pred izbruhom svetovne vojne sem imel svoj atelje v Rimu v stari ulici Botgo angletico blizu Vatikana. Seznami sem se z nekim arheologom, za katerega sem risal mnogo antičnih, starokrščanskih in zgodovinskih umetnin, ki so bile kot ilustracije tiskane v knjigan antične umetnosti.
Vojna me je zatekla bolnega, trpet sem na hudem prehlajenju, da nisem mogel več delati. A kljub temu so me kot avstrijskega podanika pozvali na policijo, kjer so me zadržali in me takoj poslali v internacijo na Sardinijo.
Sardinija je deloma gorat, deloma z nizkimi hribi pokrit otok; severni del je zelo pust in kameni:, skoro podoben naii Dalmaciji, južni del pa je poln oranžnih in olj-kovih dreves. Zemlja je večinoma rjavorumena. travniki so pusti in močvirnati, vsi snedeni cd kobilic, da Ogledajo, ket bi bili požeti. Kobilice prihajajo navadno meseca juUia v tako neštevilnih rojih, da zatempe solnce. Zelo zanimiv in slikovit je solnčni zahod, ko se i-grajc po vsem daljnem obzorju ča-rebne, sanjave in faptritične barve,	*'
Va?l so siromašne, hiše so zidane iz blaia. strehe pokrite z bičevjem. Notranjost cerkva je jako siromašna: oltarji so leseni, kakor tudi grdi k ipi. ki so preprosto pozlačeni in pisano poslikani. Prebivalci so večinoma pastirji, med domačimi živalmi prevladuje drobnica, ovce in koze. ter je radi tega mleka v izobilju. Sardinska vina so jako
Sardinke se pa oblačijo v obleko in hodijo bose.
Klima je pozimi zelo vlažna, ker pihajo navadno gorki vetrovi, a včasih zapade tudi sneg, a samo za nekaj časa. Poleti pritiska jako huda vročina; tedaj nastopi doba malarije in nebroj komarjev plaši človeka in živali.
Na Sardinijo sem prišel zvečer is Civita vecchlje, ki leži ob Glfu a-
temno bo mrtev. — Te sanje sem tako pravil prijatelju Poljaku, a kade-mičnemu slikarju. In glej — čez leto dni se je v resnici prav tako zgodilo, kakor sem bil sanjal. Ko sem povedal pozneje to prijatelju Poljaku, se je zelo čudil in je napravilo nanj jako globok vtis.
V Arbusu sem napravil za tamkajšnjo cerkev glavo žalostne Matere božje ter več kipcev za Veliko
anci. Nas internirance so razmesti- ' noč. Te moje kipce so nosili pri pro-li po raznih sardinskih vaseh. Meni cesiji z največjim ponosom in so so določili vas Miliš blizu morja, bili jako hvaležni, da sem jih na-ker sem prebival v mali gostilni, pravil. Mene pa je v Arbusu zagra-Spal sem slabo, ker so me pikali bila malarja; no, premagala me ni, komarji, i v jutru mi je bil obraz saj jaz nisem tak, da bi me zmogla ves zatečen, prav tako tudi roke. I vsaka reč, pa bodisi že karkoli.
Kmalu po mojem prihodu je po- Po končani vojni so me izpustili' vabil nas internirance tamošnji žu- takoj. Ker nisem imel ničesar na pan k obedu in nas je dobro pogo-' Sardiniji in torej tudi ničesar ni-«til. Prosil nas je, naj se dostojno sem zapustil, sem odhitel takoj v obnašamo in naj ne izzivamo. A do' domovino, ki sem jo zdaj pozdrav-incidenta je vendarle prišlo, povzro-! Ijal z drugačnimi čuvstvi kakor čili pa ga nismo mi, temveč doma-] drugekrati. Saj pa je bila vsa dru-čini. ki so nas ponoči zmerjali z gačna in lepša, lepša, a vstrijakanti in obmetavali z bla- '----
No, v splošnem se nam ni slabo. tudi ak1st0krat0m pre-
godilo. Prebivalci sc nas zalagali s J
kruhom, sirom in mlekom in vča-	D£ SLABA
sih tudi z vinom Pri meni so naro- ;
čili več malih skulptur, ki sem jjih! An-rleški listi poročajo o miio-izvršil v niihovo zadovoljnost. Ta-]"'11 angleških aristokratili, ki jih sco sem napravil za vaško trgovko J1' Popravila finančna kriza oh madono. a za župana plesalko. |vse premoženje ter jih potisnil«
Tega življenje pa je bilo kmalu v IM>»"žaj siromašnih ljudi, ki se Konec. Nekega večera je prišlo iz m«»*"ajo trdo boriti za vsakdanu
ga pošteno nabili. Takoj so bili a-irovalni a^ent	Hamilton of
ret:rani in drugi dan odposlani v	trgovino z mlekom,
svojo vas. Jako slabo pa je bilo za!l»urgh j«' pa otvori! v klet-
iesedne vasi nekaj naših rojakov	kruh. Med njimi so tudi pred-
Slovencev. A ti so* se po stari slo-	Ravniki najvišje anpleške ari-
venski navadi napili in peli sloven-	stracije »»> "*lo sorodnik an-
ske pesmi. Eden izmed domačinov	ffleskejra kralja'markiz of Caris-
Wiia JU janu	I	I	, .	1 - .
močna m jih uporabljajo kot zelo!* protestiral proti temu, a naši soj"™^; k' ^ l>rez.ylja kot zava-učlnkovita sredstva proti malariji.
Sardinci so gostoljubni, pošteni in jako religijozni. so pa ludi nagle jeze in vroče krvi. Njihov jezik je .špan^ko-kataionski, podoben je tudi stari latinici, a ima vse polno di-jalektov. Njihovo petje je mono- j tono in zategnjeno ter podobno a -fnškemu. Zvečer radi poiščejo priliko. da plešejo okrog plapolaj oče-ga ognja, tolčejo na činele in boben ter prepevajc z zatemnjenim, melanholičnim glasom. Obleko si delajo iz raševine. kozlovskih in ovčjih kož. glavo si pa pokrivajo s težko kapo na ta način, da jim visi preko levega ali desnega ušesa.
nas. da eden i7med nas glasno govoril. da Reka ni italijanska, temveč hrvatska. Radi tega so nas takoj odgnali v zapuščeno gorsko vas, ki se imenuje Arbus. Tam je izbruhnila španska gripa, ki je pokosila mnogo ljudi a izmed nas in-ternirancev samo enega.
Čudno — prav pred letom dni sem sanjal o tem Hrvatu iz Like. Videl sem ga razločno ležati mrtvega v postelji. V sanjah mi ga je nekdo pokazal in mi rekel: — Čez leto dni bo ta človek ležal tako in
PAIN-EXPELLER
ohrani mnogo služb
Vaše delo vam je samo toliko ča«a zajamčeno, dokler ramore-te delati. Izguba moči in zdravja jc znamenje nezadostne uspešnosti — in sto mož je pripravljenih, da z veseljem prevzame vaie mesto.
Virusen*
PAIN-EXPELLER?!*—f
Ker- V. S. Pat. OfT. ~	^
Vzdržuje mišice zdrave in močne. Odpravi uneta mesta, povzro- -jena vsled trdeffa dela in prenapetosti takoj.
Najslavnejši splošni družinski liniment, kar jih je znanih. V rabi nad 60 let. Vdrgnite si ga!	m
Uc in 7«c - - - - - - w Naprodaj
^ * Pristni ima SIDRO nntTCM znamk*.
vsepovsod
DRUŠTVA
ki nameravate prirediti
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE

"GLAS NARODA" m £ita hum
•	'	tu*-- . •
članstvo, pač pa Tli Slovenci ▼ vasi okolici«
za oglase so zberne
•lili prostorih v mestu Kensingto-nu atelje za daniske klobuke. Ijonl Ossulstdii se j«' posvetil avi-jatiki in je ztlnj pilot, njegovi žena pa votli pralnico.
Takih primerov navajajo an-«rl«*ški listi v«r. Mnogim angleškim aristokratom st- prodi zelo slabo. ker s«- uiti z ročnim delom ne morejo preživljati.
llaroit I»uckwortl) Ilernc Sojine se je preživljal nekaj časa kot dninar, zdaj jo- pa že več mesecev brez tlela in dobiva kot brez-poselni 13 šilingov podpore nn leden. Njegova žena pa doma kuha. }xere in opravlja sjiloh vsa tlela. ki so bila prej pridržana slu-Žinčadi. Vesela in srečna je, ce mož sploh kaj zasluži, tla mu more skuhati skromen obed.
»leto 2932 Cena 2Qc
dobite pri
" Glas Naroda
216 West 18th Street New York, N. Y.
jy
V KRATKEM IZIDE Slo vensko -Amerikanski KOLEDAR za 1. 1932
NAROČILA ZA KOLEDAR — Cena 5§c. — ŽE SEDAJ SPREJEMAMO
12 mrtvih pri
rudniški nesreči
11ERXE. Westfulska, 20. okt. Vsled suirti nadaljnih treh pre-mogarjev. ki so bili ranjeni pri eksploziji v Mont Ceniš, je doseglo število mrtvih 12. štirje drugi pa bodo tudi najbrže še umrli.
mirovno posvetovanje na balkanu
ISTA'-Mlil'L. Turs'ka. 20. okt. Danes se je prieela druga mirovna balkanska konferenca. ki im-> namen izpreui»*niti balkansko smodnišiiieo v polotok prijatelj-st va.
Značaj te konferenee bo neuraden in samo posvetovalen, kakor je bila konferenea v Atenah v oktobru lčiii>kf^a h-tti.
Xa konferenci bo navzo ih okoli 1~>0 delegatov iz (Jrške. liolgar-ske. Jugoslavije. Albanije. Ko-munske in Turčije. Seje se bodo vršile v palači Dolina I»agče. v kateri so stanovali zadnji turški kalifi.
'Xajver bodo razpravljali o narodih manjšinah ; toda konferenca o razpravljala tudi o stvori-t vi balkanske carinske zveze, o prevozu blaga, o skupnem poljedelskem sodelovanju in o zdravstvu.
SAMOMOR HITLER-JEVE LJUBICE
turki moraji nositi doma narejeno obleko
ISTA.MBUL. Turška, 20. okt. Xa seji v Angori je turška poslanska zbornica sklenila, da morajo vsi Turki od predsednika Kemala pa do zadnjega Turka nositi obleko, ki je narejena v Turčiji.
iPredsetlnik Kemal bo moral pustiti svojega krojača v Londonu in turške žene svoje šivilje v Parizu.
Da bo mogoče znižati letne državne stroške za 10 milijonov dolarjev. bodo plače vsem državnim uradnikom znatno znižane. Carina na uvažarie luksurijozne stvari bo zelo zvišana.^
O
VABILO
K
PRIREDITVI
KATERO PRIREDI
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO "BLED"
v nedeljo, 25. OKT.
no c dadai nvr ^^^ ^^^ w ^^ "	" •
OB 5. POPOLDNE v DVORANI na 62 ST. MARKS PLACE.
NEW YORK CITY
Vljudno vabimo rojake in rojakinje, da nas ob tej prifiki v obilnem številu posetijo, ker je ČISTI DOBIČEK NAMENJEN V KORIST SLOVENSKI FARI v NEW YORKU.	ODBOR
CENA
dr. kernovega berila
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo
Naročite ga prt
knjigarni 'glas naroda'
216 West lSth Street New York City
S
V

■mm
Ah
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma ho v kratkem posla naročnina za Eat, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."
Nemško javnest je razburila pred dnevi vest o samomoru lepe Gelly Rankove, ljubice vodje nemških ha-ckenkreuzlerjev Hitlerja. Gelly je živela s Hitlerjem v skupnem gospodinjstvu dve leti in Monakovča-ni so jo dobro poznali po njenem razsipnem življenju. Hitler ji je plačeval razkošno stanovanje in ji kupil krasen avtomobil. Skupaj sta zahajala v gledališče, na plese in v i najodiičnejšo družbo.
O samomoru Hitlerjeve ljubice vedo poročati londonski listi senzacionalne podrobnosti. Gelly v poslovilnem pismu sama priznava, da je imel Hitler zadnje ease ljubavno razmerje z mlado hčerko nekega bavarskega veleindustrijca in da je njo zanemarjal. Gelly je bila zelo ljubosumna in zadnje čase sta se s Hitlerjem večkrat prepirala. Ope-tovano mu je celo zagrozila, da ga ustreli, če jo bo zanemarjal V poslovilnem pismu pravi, da nemški narod Hitlerja potrebuje in zato gre raje sama v smrt. Gelly je bila bližnja Hitlerjeva sorodnica in rodbina je napenjala vse sile, da bi jo odvrnila od Hitler j a, toda dekle je šlo slepo za politikom, ki ga je brezmejno ljubilo in oboževalo.
IZSILJEVANJE V
MONTE CARLU
Velika igralnica v Monte Cariu še vedno mika pustolovce vsega sveta. Madridski list 'Ahora piše o dveh zanimivih primerih oderu-štva, zabeleženih v bogati policijski kroniki Monte Carla.
Nekega dne se je pojavil v igralnici kasina mladenič v čepici, na kateri je bila pritrjena na ploščic lepo izrezljana trinajstica. Drugi dan je prišel z razbitim zrcalom, tretji dan pa z mrtvaško lobanjo. Vse to vzbuja med prazno vernimi igralci grozo. Dokler je stal pri vratih igralnice, se ni upal nihče vstopiti v dvorano in igrati. Nihče ni vedel, kaj hoče fant in zato so poslali k njemu uslužbenca igralnice, da bi ga vprašal, kdo je in kaj hoče. zlasti pa, da bi ugotovili, zakaj se je spravil nad igralce. Zaslužiti sem hotel nekaj denarja, je odgovoril neznanec odkrito. Dali so mu toliko denarja, kolikor ga je zahteval. in ni ga bilo več.
Nekega dne je priplula v prista-niče Monte Carla impozaiitna kri-žarka z braziljsko zastavo. Poveljnik je stopil na suho in odšel h ravnatelju igralnice. Moji častniki so imeli z menoj vred skupaj milijon frankov, mu je dejal, ki bi jih bili morali izročiti brazil j ski vladi za prodano strelivo. In ves ta denar smo pri vas zaigrali. V ječo nočemo. Sami hočemo urediti to zadevo po vojai-ko. Preden pa tu storimo, razbijemo do zadnjega kamna to ostudno gnezdo, v katerem smo izgubili čast in življenje. Čez pol ure zleti naša ladja z nami vred v zrak. četrt ure pred svojo smrtjo pa začnemo bombardirati vašo igralnico. Pripravljen sem pa prizanesti vam, če nam vrnete denar, ki mu smo ga zaigrali. Če tega ne storite, bo Monac® čez četrt ure v razvalinah. Izvolite se brž odločiti.
In res. ko je ravnatelj pogledal; skozi okno, se je hudo prestrašil,' kajti žrela topov na ladji so bilai namer j ena naravnost na poslopje I igralnice. Prestrašeni ravnatelj je I pobral iz blagajne ves denar in gaj izročil razjarjenemu kapitanu. Kri-žarka je čez četrt ure odplula iz pristanišča. Šele čez nekaj ur jej prišlo na dan, da je bila dozdevna I braziljska križarka stara demontirana bojna ladja, ki jo je kupila tolpa premetenih izsiljevalcev ter jo prepleskala in opremila z lesenimi topovi, da je zaslužila z njo milijon frankov.
PADEREWSKI
FARMER.
ODLIKOVANA BABICA.
Igli a c Paderewski. največji poljski klavirist. ki ji* ši> preti nedavnim žel v Ameriki velikansk" triuiufe na koncertni turneji, je kupil v južnoameriškem o-zemlju Paso Rob les 2500 juter obseprajoeo farmo, ki j»> sam u-
Xeki tlanski list je razpisal tek-lun z;j babice, ki se je seveda vršila v drugačnem smislu nego se vrše lepotne tekme med krasoti-cami. List je pozval čitatclje, naj imenujejo meti svojimi sorodniki in znanci posebno znamenito
pravlja. kakor da je rojen velepo- babico, ki se je na katerikoli na-sestnik hi kmetovalec.
Sicer ni pri Paderewskem takšen skok v drugo področje nič presenetljivega. Že takrat, ko s.» ga Poljaki izvolili za prveg; predsednika svoje ljudovlatle. j" dokazal, tla se ne razume saiu<» na muziko. temveč če jc treba tudi na politiko. Zakaj bi se ne tudi na na poljedelstvoDaues ima šele nekaj čez sedemdeset let — iu š • eel kup časa pr<-d seboj, tla utegne presedlati v kašuo drugo stroko. T-e bi se mu ta ne obnesla. Za vs;ik slučaj	j«' lotil na >v»>;i
farmi tudi komponiranja in nj<--govi prijatelji pravijo, tla je v zadnjem času zložil že ver velikili ill izvrstnih >kla<lb.
čin izkazala v kakoršncmkoli '»žiru. Prvo nagrado. 200 danskih kron je dobila £3-letna starka, j katera j<- še predkrakim potovali k svojemu sinu v Grenkuidsko. Starka je preživela na tirenlaml-*kein .'Ji' let svojega življenja in j se je tam tudi poročila. 83-letna starka vstaja dnevno ob G. uri ! zjutraj in gre takoj pod mrzlo prho. Zvečer igra bridge pozno v noč. Lansko leto je padla po stojnicah ter m je pri tem pretesla o/.gaie; ležala je tri dni. uporabila je pa ta prisiljeni počitek v to. d;» .je vezla fine žepne robčke. Zena slik;«, riše. kuha in opravlj i večji »lel poslov v svojem stanovanju čisto sauia. (lovori tudi več jezikov: v prejšnjih letih je posebno ljubila lov in smučanje.
KA£ MNOGI NE VEDO.
V	južni Afriki žive kokoši, ki nesejo višnjeva jajca.
Za klavir je treba skoro dva kilometra žice.	(
Polenovka zartxli lahko <b> » milijonov mladic.
V	nekem nebotičniku v Xe\v Vorku je več telefonskih aparatov kakor v celi ■Grčiji.
Mikroskop je iznašel hišnik nekega vseučilišča v Holaudiji.
Nos je navadno tako dolg kakor čelo.
&est ur spanja na mehki postelji zaleže več kakor 8 ur spanja | na trdi postelji. .
Neveste na otoku Koreji ne smejo govoriti na dan poroke .miti s svojimi možmi. M
Greta Garb o se piše v resnici Greta Gustaffsen.
VABILO na VESELICO
SLOVENSKI DOM, Inc. v LITTLE FAL^S, N. T.
x —: PRIREDI :—
VESELICO
DNE 31. OKTOBRA
Vabljeni ste vsi Slovenci in Slovenke od blizu in ^alec, da se po možnosti udeležite.—Začetek ob 8. uri zvečer.
------IGRA 3JLOVENSKI ORKESTER
Vstopnina 25c sa eeebe. Izvrstna postrežba.	PRIDIGE VSI!
Ta
GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. | Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se i mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet | vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN !
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnčet.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
_i
•2.
50
ONI, KI D£AJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROOE,
OA DOBE ZA

75

"GLAS NARODA
New York, H. Y.
216 Waal 18 Street
O L i I N A K O D A
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 21, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8.
ČAKAM TE!
KOMAM D bTUDUA
45
Zrn Glas Naroda priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
—	Kako veselje za mene, gospod doktor! In kako presenečenje! In pri tem se ne vem prav nie o vsem tem —
—	in vendar ste me vi navdahnili za to. Ali se še spominjate, ko ste mi enkrat rekli, naj popišem vse. kar sem na svojih potovanjih videl in slišal in naj ta popis izdam v knjigi? Vidite, po vašem nasvetu sem se ravnal, napisal sem knjigo za našo mladino. ih svoje učence — in prijazno jo pogleda. — Zdaj pa sem radoveden, kaj vi poročete o tej knjigi.
—	Zelo strogo bom kritizirala. — se šali s srečo in bolestjo v svojem srcu. O. kako zelo je ljubila tega lepega moža! Njemu je poklonila vso svojo ljubezen, ki za sebe ni ničesar zahtevala, ki je bila zadovoljna, da je mogla svojega ljubega razveseliti in osrečiti.
Prvi božični praznik so bili Hammerjevi pri Klarinih stariših v gostih.
Otrok je od veselja vriskal: kako krasne stvari mu je Miklavž prinesel od tete Klare!
Tudi Silva se je zelo zabavala v prijateljski družbi. Kako so ji stregli — naravnost ganljivo je bilo. V Klarini lepo urejeni sobi se je po kosilu malo odpočila; Klara pa je morala sedeti na di-vanu poleg nje.
Klara je bila tako 1 jubeznjivega in pomirljivega značaja, da .'o je Silva vedno rada imela poleg sebe. Njej je mogla tudi vse brsz skrbi zaupati. V tej mirni popoldanski uri ji je tudi povedala, da njena mati odločno zahteva, da se za vedno vrne v Danviz.
—	Moj Bog! Kako more ruati biti tako kruta, da razdira srečo, ki —
—	Srečo? Silva se dvigne v postelji in pogleda Klaro z velikimi očmi.
—	Sreča — kaj je sreča? Pogosto se tako vprašani — kajti srečna, draga Klara, nisem, kar pod tem razumem. — z roko si potege preko čela — silim se. da bi bila srečna. Ko pa Andrej gre od mene in je v šoli ali kje drugje. tedaj pridejo misli — vsega tega tukaj ne morem več prenašati — in čim dalje, tembolj me fre-i'l. Zdi se mi. kot bi bila povsem druga, da nisem več jaz — kot bi mi vse ne bilo več mar. I)a. ko bi bil mož vedno pri meni in bi imeli dovolj denarja — jaz nisem ustvarjena za malomeščansko gospodinjo in če kdo od mene vse to zahteva, sem do smrti nesrečna. -- pravi z velikim poudarkom.
Klara ne je otresla nad tem. kar je slišala.
—	Drajra. drajra Silva, malo dobre volje morate imeti, da se na to privadite. Ali ne vidite s kako ljubeznijo vas obklada vaš mož in skrbi, kako bi vam ustregel.'
—	Vem in vse priznam. Toda vi tega ne razumete. Klara, ne morete razumeti. Nekaj dragega še preostane — četudi sem poročila svojega moža iz vroče ljubezni — Toda mi nismo iste vrste — i-padamo v čisto drugo vrsto — in tuje polje za prepir, ne da bi si človek želel. Mnogokrat občutim in same sebe me je strah —
Zamišljeno gleda Klara v tla. Ali je tako v Andrejevem zako-i.u? Ali sploh v. s kakšno nesrečno mislijo se je njegova žena pečala? In ako bi to izvedel, bi prav gotovo bil zelo nesrečen mož. To mu mora prihraniti.
S prepričevalnimi besedami skuša Klara prigovajati Silvi. Klara je bila tako nesebična in dobra, da ni našla nikakega zados čenja pri misli, na kako šibkih nogah stoji sreča ljubljenega nioži in kako lahko se ra/.leti pri najmanjši malenkosti.
Ni vedela, ali jo Siva posluša. Mlada gospa leži s prekrižani mi rokami za vratom, široko odprtimi očmi, ki so imele izgubljen izraz. Nenadoma pa se obrne h Klari.
—	Nenavadno dobri ste. Klara, moram vas poljubiti.
Se nekaj je hotela povedati, pa je umolknila. Reči je hotela: — Mnogo boljša žena mojemu možu bi bili vi. kot sem pa jaz.
Neprisiljeno se je Klara trudila, da bi prihodnje dni pomagata Silvi, dokler ne bi mogla mesto Line dobiti kako drugo pomoč. Do takrat je morala Silva zopet sama vse napraviti, kar ji je bilo nad vse zoprno. Zopet je bila sitna in nesrečna ; ničesar ni mogla rpraviti v red in Andrej je imel vsled njenih neprestanih pritoževanj marsikatero bridko uro. toda bil je potrpežljiv in ji je pomagal, kolikor je mogel; saj so bile božične počitnice.
Za Silvestrov večer in Novo leto so bili zopet povabljeni pri Klari.
Prišel je zadnji dan leta.	j*
Andrej je že zjutraj nesel otroka h Klari in je bil v dno srca vesel, da so se ga dobri ljudje usmilili v času. ko je imela Silva mnogo več dela.
Silva je ravno pomivala posodo od zajtrka. Zvonec zazvoni. Gre, kakoršna je bila, s predpasnikom, z nepočesanimi lasmi, da odpre vrata — mislila je. da je prišel pisuiono&a; toda smrtnp pre-Ktrašena »koči nazaj — pred njo je stal grof Ludorf! Vroča rdečica jo oblije.
—	Cirof, kako ste me presenetili! — j**elja Silva.
—	Milostljiva. prihajam v nekem važnejšem naročilu.
Srce ji je utripalo do vratu. Ali je prišel po naročilu starišev? I i ga mogla pustiti stati preti vrati kot kakega berača ali kroš-njarja. Mora ga povabiti v hišo. Neizmerno jo je bilo sram. Soba z i gospode je bila še vsa v neredu, sama še v jutranji obleki. Opravičuje m* in v zadregi jeclja.
—	Gabrijela mi je povedala, milostljiva. da imate mnogo sit iio«ti v svojem gospodinjstvu vsled nezgode, ki je zadela vašo služkinjo, — govori mirno grof, — in po naročilu Gabrijele sem tukaj.
—	Pa Gabrijelinem naročilu? — odvrne začudeno Silva, — po Gabrijel i nem. ne p« naroeilu staršev?
—	Tudi meni je žal. da vam o Darwizu nimam ničesar poro eat i. Toda Gabrijela vas prosi, da pridete za nekoliko časa v Naum. i'a vas pred poroko še enkrat vidi.
—	To je nemogoče, grof! iSaj veste, kako stojim z mojimi sta-nii. Iz tega razloga mi je nemogoče zanaprej sprejeti kako gostoljubnost od Naumovih in če je Gabrijela mislila še tako dobro.
Grof Ludorf prikima, kajti tudi sam je bil istega mnenja. Po gleda jo z velikimi očmi. Kako ga je očarala!; Njena lepota je bila še bolj dražljiva in vabljivejša. ko se je otresla dekliške sramež-livoati. Njegovi čuti so mogočno zahtevali njo, le njo, — noben-druge kot njo. ni mogel ljubiti!
Pogleda na uro in vstane.
—	Moj Čas poteka. Žal mi je, da ne morem Gabrijeli sporočiti zadovoljivega odgovora. Milostljiva. oprostite moji nadlegi. Mo-go«-e »te se čudili, da me tukaj vidite, toda tukaj sem moral izstopiti, ker sem na potu v Berlin. Na vlak sem moral čakati 5 minul ler sem si dovolil, da ta čas porabim v to. da vam ustmeno sporočim Gabrijelino željo. Zdaj bom dalj časa od doma — zimski šport ▼ tJt Moritzu je zelo vabljiv, za Veliko noč pa grem v Meran, Bol-ean, mogoč* tudi v Opatijo.
—	Kako ho moji stariši?
—	Po vsem t*m, kakor stvari stoje, so bili božični prazniki ža-
I
(Cretanje Parnikov
Nora —
I
expe/s »i tain block, biting, bar ah ifrtihofits IMJIWOMV prtMi .: m a vary toboccu lwf
1WYHE0UT-30 TREVCAHtBElNP
Mbmmi
LUČKI ES
ar« always kintf to your throat.
Its toasted
yva' hfert»ton oqomst »rrec'on ogsinsr coui[£
M» NELSON
is a member of the
Qotfto Comm*tfee which passes on the music and tempo of the
LUCKY STRIKE
RAMO HOUR.
Every note mast suit her dancing feet before it goes on the air.
22.	oktobra:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen
23.	oktobra:
Majestic, Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Augustus, Napoli. Genova
24.	oktobra:
Crurg« Washington, Cherbourg. Ham-
lurg
26. oktobra:
Bremen. Cherbourg. Bremen lie de France Havre
Cherbourg, Hamburg
i
a
Zgoraj vidite sedanjo Lucky Strike okensko izložbo, ki je sedaj v oknih prodajalcev po vsej deželi. Napravljene iz najboljšega tobaka, smetane mnogih letin, nudijo edinole Lucky Strikes zaščito grla potom posebnega proccsa praženja, ki vključuje tudi uporabo modemih ultra-violetnih žarkov.
Lucky Strike cigarete so sedaj v edinstvenem Humidor zavoju, s tabom. ki omogoča tako lahko odprtje. zarite v cellophane, ki je varen proti prahu, mokroti in bacUom ter obdrži okus praženja vedno svež. .
Posušajte v radio Lucky Strike Plesni Orkester N. B. C. omrežju.
vsak torek, četrtek in soboto zvečer po
(Advertisement)
lastili, četudi sta Wilin in Kari na počitnicah. Zelo lepo sta se raz-1 \ila. Baronica s«- mi Milili; zdi se mi. da na nekaj čaka — z vsem hrepenenjem — da se ji izpolni njena edina želja, ki jo še ima v /i vi jen j n. Drugi božični praznik smo bili Xauuiovi. oba zaročenca in jaz v Darwizu. toda zdelo se nam je. tla s.» v tt-j hiši ugasnile ! vse luči. Kn prostor, milostljiva. je bil prazen in v maeterinih m-eh v*del solze. Danes pa bo v Darwizu še p<*ebno žalosten dan. Pri njegovih izbranih, premeteno preračunanih besedah Silva ni mogla obvladati svojih solz. kot biseri so ji polzele po licih. Za slovo ji poljubi roko.
— Xa svidenje. Silva! Iskreno sem upal. da bo v Danvizn še enkrat sijalo solnce. Ako pridem nazaj, — pristavi počasi in tiho. Ludorf odide.
(Dalje prihodnjič.)
W
KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 West 18th Street New Yort, N. Y.
umetna kri
-Misel, kako bi se dalo pomaga-j vbrizguil svoj rastlinski sok in ti bolnikom, ki so izgubili mnogo} vse tri ženske so se nenavadno hi-krvi. z vbrizgovaijein sveže krvi j tro t k o okrepile, da so nevarno
in težko operacijo srečno presta-
POVESTI in ROMANI
(Nadaljevanje.)
Tri legende o razpelu, trd. vez......65
Tri rože ................................................80
28.	oktobra: Albert Ballin.
29.	oktobra:
Sa.turniaa Trst
Sfittgart. Cherbourg, Bremen
30.	oktobra:
Eagojia. Ch»Tl<ourK, I'.rem?n Uerpntjaria, Cherbourg Olympic, Cherbourg
31.	oktobra:
President Harding, Cherbourg. Hamburg
Cle\e!an«l. Cherbourg. Hamburg
4. novembra:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg
6.	novembra:
Homeric, Cherbourg
Statendain, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
7.	novembra:
Ameriaa, Cherbourg, Hamburg
10.	novembra:
Koma, Napoli, Genova •
11.	novembra:
Leviathan, Cherbourg I>euts«.-hlaj>d, Cherbourg, Hamburg
12.	novembra:
1'resden. Cherbourg. Bremen
13.	novembra:
Aa|uitania. Cherbourg
Ma jest i«-, Cherbourg
St Louis. Cherbourg. Hamburg
14.	novembra:
lie ri«> France. Havre Vulcania. Trat
President itoosevelt, Cherbourg, Hamburg
New Amsterdam. Boulogne Sur iler.
Rotterdam
17.	novembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
18.	novembra:
New York. Cherbourg. Hamburg
19.	novembra:
Berlin, Boulogne Bur Mer, Bremen
20.	septembra: Olympic. Cherbourg
Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
21.	novembra: George Washington.
burg
Cherbourg. Ham-
25.	novembra:
Albert lialliii, Cherbourg. Hamburg
26.	novembra:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen
27.	novembra:
Homeric. Cherbourg Augustus, Napoli, Genova
28 novembra:
President Harding. Cherbourg, Hamburg
6 DNI PREKO OCEANA
Nalkrajia In najbolj ugodna Det sa potovanja na ogr*mnlt> Dam'klh;
ILE de FRANCE 26. okt.; 14. nov.
(Opolnoči) (Opoldne)
PARIS 1. decembra; 16. januarja
(I.P.M.) (12:05 A.M.)
Najkrajia pot po fte!<ritilcl. Vsakdo j« v posebni kabini a vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača m slavna francoska kuhinja itrtdno nlske c«n«
Vprašajte kateregakoli pooblaSCenega agenta
FRENCH LINE
1» STATE STREET NEW YORK. N. Y.
Tisoč in ena noč (Rai>e) vez. mula izdaja ......
______1.—
dragega človeka, ni nova; vendar pa vbrizgavanje tuje krvi v človeško telo ni tako priprosta stvar. Tuja kri mora biti ne sa-
le.
V neki bezniei so pa lopovi nevarno ranili nekega trgovca. Premo popolnoma jstlrava. ampak bodli so mu z nožem leva pljuča mora biti bolnikovi krvi tudi so- j j„ k<>s srvii. Moža so takoj obve-rodna;^ dolgoletne preiskave so zali iu prepeljali v bolnico, a namreč dognale, da obstoje 4 kljub takojšnji pomoči je izgubil glavne vrste krvi in okoli 30 silno mnogo krvi. V bolnišnici so ' pod vrst". Velike bolnišnice ima-1 mu rano takoj zaprli, tla se kri jo sicer zapisanih precej nas vov ljudi, ki so pripravljeni dajati svojo kri (navadno proti
Tisoč in ena noč:
I.	zvezek .................................1.30
II.	zvezek.................................1.40
HI. zvezek..................................1.50
KNJIGE SKIPAJ ................3.75
V	kretnpljih inkvizicije ..................1.30,
V	robstvu (Matičie) ........................1.25
V	gorskem zakotju .............................35
Volk spokornik in druse povesti.... 1.—
trdo vezano ................................1.25
VKnje-a repatiea, rotn.ui. 'J knjjji 1.30
Vojni, mir ali intgaiistvo. 1. zv......35
V pust i v je šla. 111. zv.....................Jt5
Valentin Vodnika izbrani spisi .....30
Vodnik svojemu narodu .....................25
Vodnikova pratika 1. 192? .................50
Vodnikova pratika I. 1928 ....
Vodniki in preporoki .........................60
Zmisel smrti ......................................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......60
Za kruhom, | n »vest .............................35
Zadnja kmečka vojska .....................75
Zadnja pravda, vez............................70
Zgodo-;ua o nevidnem človeku .........35
Zmaj iz Bosne .....................................70
Življenje slov. trpina, izbrani spisi
Alesovee, 3. zv. skupaj ____________1.50
Zlatokopi
Za križ in svobodo. Igrukaž v 5. dejanjih .............................................35
- ( ljudski oder:
4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .............60
o. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........60
" • Zbirka ljudskih iger: ......»0
snopie. Mlin pod zemljo. Sv. Neža. Sanje .....................................60
13.	snopič. Vestalka. Smrt Marije Device. Marijin otrok ...................-30
14.	snopi«'. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov .............30
15.	snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ...............................30
11». snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ..........................30
V oklopnjaku okrog sveta:
1. «1*4___.......................
.........................................20
Ženini naše Koprnele .........................45
Zmote in konec gdč. Pavle .................45
Zlata vas ...............................................50
.90!
OBA SKUPAJ ...
.....................30 |
...................l.tR)
Zbirka narodnih pripovedk:
I. del .................................................40
II. del
...40
PESMI in POEZIJE
Slini-ameri-o novi
primerni odškodnini) toda v sili ni vedno laliko najti primernega človeka. Zdrav človek odda lahko brez škode vsakih pet tednov pol litra krvi. več pa ne more.
Ameriški zdravnik dr. mers pa poroča v nekem škeni zdravniškem listu metodi, ko se da kri nadomestiti s sokom neke rastline, ki raste v Indokini Dr. Summers je na svojem potovanju po tej deželi opa-'.il, da v zb riga vajo domačini ranjencem in bolnikom sok, ki ga laje na pseben način pripravljena rastlina, ki spada v vrsto li-tan. Dr. Summers je opazoval u-*inke tega zdravljenja in se je ^ar čudil. Začel je sam delati poskuse. na živalih in se je prepričal, da ima tisti sok res kar ču-lodelno moč.
Svoje poskuse je delal najprej ia prešiču. ki nm je odvzel v treh tednih polagoma toliko krvi, da se > žival že bližala svojemu koncu. Ko pa je živali /brizgnil zgoraj omenjeni rastlinski sok. se je prešič v nekaj •irah tako popravil, da je tekal in iedel, kakor da se niti ni nič zgo-lilo. Popolnoma opomogel si je tudi neki konj, ki si je pri dirki '.lomil nogo in izgubil mnogo krvi. Konju so vbrizgnili dr. Sum raersov rastlinski sok in konj je kmalu zopet bil poraben.
V bolnišnico, ki jo vodi dr. Summers, so pripeljali tri ženske, ki so obolele na raku. Pomagala bi bila samo operacija, toda zaradi oslabelosti si jih niso tipali operirati. Dr. Numnics jim je
iti mogla ceč odtekati, potem pa so mu vbrizgnili rastlinski sok. l*činek je bil takoj viden; možu se je vrnila zavest takoj in v nekaj tednih je bil popolnoma zdrav.
Veliki inkvizitor ..............................1.— Zgodovinske anekdote .........................30
...........35 Z ognjem in mečem ........................3.—
Akropolis in Piramide ......................W
.....................................................
Azazel, trdo vez.................................1.—
Balade in romance, trda vez ........1.25
Bob za mladi zob. t ril a vez ..............40
Kraguljčki i rt vaj ...............................65
"" ................................................ ' trdo vezano ...................................80
Znamenje štirih (Doyle) ...................50 Moje obzorje. Miaiigii ....................1.25
Vera (Waldova), l»ruS...................
Vojska na Balkanu, s slikami ......
Vrtnar. (Kahiiidrauath Tagore), trdu vezano
broširane....................................
.75' .60

Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
l
Zločin in kazen:
I. in II. zvezek ........................1.—
vezana ........................................1.25
Zgodbe Napoleonovega huzarja .........60
vezana ...........................................80
Zgodbe zdravnika Muznika .................70
Zlati pantar .........................................90
i Zvestoba do groba ............................1.50
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
; 1. iv. Vojnomir ali poganstvo .........35
1 2. zv. Hudo brezdno ...........................35
j 3. z v. Vesele povesti ...........................35
i 4. zv. Povesti in slike .........................35
: 5. zv. Študent naj bo. — Naš vsakdanji kruh .................................„35
SPISI ZA MLADINO
(GANG L)
zv. trdo vezano. Prifiovedke in
i i«esini ................................................
"». z v. trdo ve£auo. Vsebuje 12 |h»-
t v.-^ti ..............................................jio
4. zv. trdo vezano. Vsebuje S po-
I _ rei,ti ..................................................M
3. XV. tnlo vejMilio. Vinski l»rat .........50
G. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 izvesti .................................................
IGRE
Beneški trgovec, I^rokaz v 5. dejanj .60 C'yran de Bergerae. Herična komedija v i»etih dejanjih. Trdo vezano ................................................1.70
Edela, drama v 4. dej........................60
Gospa z morja, 5. dej........................75
Lokalna železnica. 3. dej..................50
Marta, Semenj v Richmondu. 4.
dejanja ...............................................30
Ob vojski. I^rokaz v štirih slikah .....30 Tončkove saj ne na Miklavšev večer. Mladinska i^ra s petjem v
3. dejanjih .........................................60
K. 1". R. I>rama v :!. dejanjih s predigro. (Zapeki, vez..................43
Revizor. S. dejanj, trda vezana .......75
Veronika Deseniška. trda vez ........1.50
Narcis (Gruden), bros......................30
l*rimorske pesmi, (Grudeui. vex.....-X5
Slutne (Albrehti, bros......................30
Pohorske poti (Glaser), broS............30
Oton Zupan^Č:
Sto ugank.........................................-50
Vijoliea. Pesmi za mladost .............60
Zvončki. Zbirka |>esiiij za slovensko lulailino. Trdo vezano ............4H>
Zlatorog. pravijb-e. trda vez ...........60
Slovenska narodna lirika ................—50
PESMI Z NOTAMI
NOTE ZA KLAVIR
(1'avr-i«"-1 Slovenska koračnica:
10 zvezkov. Y«ak zvezek po .........30
10 zvezkov skupaj ........................2.50
Knjige pošiljamo poštnine prosto
"GLAS NARODA"
216 W. 18 Street NEW YORK
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. J.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do~ 7« ure zvečer.
PoslDžujmo se val bres Izjemo te stare in stanovitne hanke.