\ (It Al C lilt. flB WUI If TBI Wit OffIOl Of TO«. M. f. ftr | Hajvoljft do^mki Mk /N T' A CA A T\AF W A The Largest Slovenian Daily | v Sdra MhMmk i1! \ W IVI \ IPi 11 1 \ in the United States. 1 Valja m vse 1 Sa pot tola. Sa New Tori Sa tnnssmtv Ms., «n • § vri? |0.0t l celo kt«..r? iOO • eala leto..-* 7.00 uLAo _ lMlvUL list slovenskih delarcev v AmerikL JA lamed every daj except Sundays I and legal Holidays. sr 75,000 leaders. TKLXPON: SS7 1 OOmTLANDT. Intend M Becend Oka Matter, 1^i»»mW M, INS, at tke Port OSSe* at Hew Torit, H. T, odor the Act of Ooa| ;ra« of March 3, 1879. TBLXFON: 4687 CORTLANDT. NO. 141. — ftTSV. 141. asw YORK, WEDNESDAY, JUKE 16, 1920. — SREDA, 16. JUNIJA, 1910. VOLUME XXV111. — LETNIK XXVIIL za osvoboditev političnih zločincev VAŽEN SKLEP AMEltlftKE DELAVSKE FSPEKACIJE. -_ SOLUCIJA GLEDE DVIGNEM J A BLOKADE PROTI SO V J ETNI RUSIJI NI BILA SPREJETA.. — PROTEST PROTI CONSKI PRISTOJBINI. — ZGRAŽANJE DELEGATOV. Montreal, Kaua«la. 1."». juniju. — Aineriran Federation of Labor je zahtevala sehe, ki so zapr'e ker so delovale proti demokratičnim idealom in tradieijam Združenih držav. Konvencija je tudi sklenila podpirati resolucijo zveznepa senatorja Franc« « iz M.irylanda plede preklica špionažne postave. \><" delfjratov predložilo resolucije, naj delavska federacija odločno nastopi proti Mokadi Rusije. Po živahni debati je bilo pa Milenjeno. da se zaenkrat kaj ta-k^jjs še ne more storti, dokler bo vstrajala sovjetna vlada pri svojih delu »ovražmh doktrinah. Konvencija je nastopila tudi proti conskim pristojbinam za pošiljanje časopisja ter izrekla moralno pomoč štrajkujočim bostonskim policajem. Vsi delegat je so se zgražali nad newyorsko zvezo trgovcev, ki so nabrali pet miljonov dolarjev za boj proti takozvanemu "closed shopu"'. SMRT slavne francoske ' igralke. Pari«, Frnncija. 15. junija. — Mmc. Rejane, slavna francoska igralka, ki je umrla malo po polnoči danes zjutraj, je bila žrtev pljučnice in njena smrt je bila posledica te bolezni. Bila je boleh-na že pred časom, ko se jo je lotila zadnja bolezen. — Vsi, ki so jo poznali, so vedeli, da bo umrla, — piše Fipa- mak8 nordau bo prlfiel v ameriko. London, Anglija. 15. junija. — Maks Nordau, žurnalist, pisatelj in zionistični voditelj, namerava vprizoriti predavalno potovanje po Ameriki tekom bodoče jeseni. Nje«?ov namen ni le vzbudili zanimanje «:a zicnistično gibanje, temveč tudi povdariti potrebo, v kateri se nahaja to gibanje. Njegovo lastnino v Franciji je ro. — Njena zadnja bolezen iz-!trkom vojne konfiscirala vlada, vira b-ez dvoma izza onega časa. jčt-prav je izja\il, da jc pretrgal ko jc bilo izklesano njeno ime ob š« pred dolgim č:»som vse s»ike z temelju gledišča, v katerem je!nemškimi in francoskimi listi. Se-iprala. Ob onein času ni rekla ni-jduj. v starosti sedemdesetih let, česar, a srce pretresujoč je bil pa si hoče pr.dobiti novo premo-aitiehljaj, s katerim je sprejela to zciije v Združctiiii državah. Njegovo prtdavalno turo po Ameriki bodo financirali krogi. U; so interesirani pri tem gibanju. g rs ki kralj ni priljubljen v italiji. zadnjo čestitko. Mine. Rejane je bila slavna gle-diška igralka ter se je prav posebno odlikovala v ulogi 'Madame sans Gene*. — Mudila se jp tudi v Združenih državah, kjer so jo sprejeli z velikim navdušenjem. V februarju tekočega leta jo je odlikoval sedanji predsednik fiHi.coske republike s trakom čast Švica, 15. junija. — rn legije. Madama Rejane je bila B,vA' kra,J Konstantin se je rojena v Parizu leta 1857 ter je',mulil teden w ■ H" najnovejša senzacija Errico Caruso, slavni HiljaiMd tenor, je komaj ušel bombi, ki je ranila številne med poslušalci Prva informacija, ki je prišla v to deželo glede atentata, ki je bil vprizorjen proti Camsu, je 1» la vsebovana v objavi, katero je objavila Mrs. Caruso na svojem poletnem domu na Long Island. Malo pred tem je sprejela naslednjo brzojavko od tenorja: — Najdražja! — Rrez d\oma si čitala o bom- Kodanj, Dansko, 15. junija. — V času, ko se bori Amerika proti številnim stavkam, se pripravlja Danska, da vprizori radikalne korake proti onim, ki nameravajo zastavkati. V kratkem bo. predložena državnemu tfeiorn predloga, s kate-ic se bo proglasilo kot neveljavno vsako stavko, ki je v stanu škodovati javnosti in prestopke t« postave naj bi se ne kaznovalo s kaznimi, temveč s tem, da se odreče vsem stavkarjem njih politične pravice. (To je Čisto enostavna avtokracija.) Vspričo dejstva, da je socijaii-stična stranka v poslanski zbornici v manjšini in da bo vsled tega poslanska zbornica sprejela predlogo kot bo predložena, so so-cijalistični politiki več kot ogorčeni. Zmerni socijalistični voditelji so pričeli pridigovati svojim pristašem, naj bodo zmerni v svojih zahtevah. Eden glavnih predsta-viteljev socijalistične stranke je predsednik. Mexico City, Mehika, 15. jim. Manuel Berlanga. ki je bil minister za notranje zadeve v ministrstvu Carranze, je soglasno z listom Exeelsior povedal, na kak način je umrl predsednik Carran-za. V sedanjem času je holan ter se nahaja v ječi v Mexico City, kjer je na svoji bolniški postelji povedal povest, na kak način je umrl Carranza. Stanovanje za prejšnjega predsednika in njegove spremljevalce je bilo določeno v Tlaxcalantongo in vsi so se podali spat ob osmili zvečer. — je izjavil Berlanga. — Carranza je rekel, da ne more spati ter je prečital ob pol osmih zjutraj poročilo generala Mariala, v katerem se je glasilo, da ni nika-kih nadaljnih novic in da so čete pripravljene na nadaljni odpor. Ob treh zjutraj je ugasnil svečo in vsi so odšli spat za pol ure, nakar so jih zbudili streli, katere so oddajali nepoznanci v kočo, v kateri je spal predsednik. Carranza jr zakričal, da ne more vstati, ker izjavil, da so socijalisti v teku je ranjen v nogo. Berlanga je šel zadnjih petdesetih let izvojevali svoje zmage raditega, ker so bili deležni simpatij celega naroda, ki bi v gledišču. Jaz sem bil v svoji J° odobraval njih nastop za bolj- Cocrrtd* Iv U A Undarwood. dr. torre diaz, mehiški poslanik v washingtonu. INOZEMSKI KOMENTARJI TIBOC RUSOV PADLO. vlfiek hinav&čine Varšava, Poljska. 14. junija. — General Smiglev se je z vsemi četami v najlepšem redu umaknil pred Rusi, Včeraj je bilo dospelo pod v ar- i -- šivom svoje rrtilerije tisoč R«:sov Chicago, 111., 14. junija — do reke Dnjepra. toda Poljaki so Pred svojim odpotovanjem v jih silovito naji;»dli ter vse uničili. Washington je poslal senator Nadaljnih dveslo so jih vjeli Hiram .Johnson senatorju Hard-Zaplenili so tudi precej muni- ingu naslednjo brzojavko: < je in drugega vojnega materi-; — Čestitam vam! ja'a. I Hiram Johnson. Pariški "Temps" ne komentira niti z eno besedico nominacije Hardinga. TURŠKA POGODBA BO IZPREMENJENA sobi ter nisem prav nič nan jen. Caruso. (iospa Caruso je takoj nato odposlala naslednjo brzojavko, v kateri je dala izraza svojemu prepričanju; — Hvala Bogu, da si zdrav, moj dragi Ricci. Se nikdar nisem bila v taksni strahu kot sem sedaj. Čutim se za več let starejšo. Najbolj odkritosrčne poljube in objeme. Tvoja Doro. Paris, Francija. 14. junija. — Tukajšnji list Temps omenja v svojem precej dolgem uredniškem članku nominacijo Hardinga na konvenciji republikanske stranke v Chieagi ter navaja tudi »zvleč-i kf iz republikanske platforme, v Najvišji svet bo dovolil nekaj modifikacij. — Armenci so v velikih skrbeh vsled premirja. v * t komu boste vročili dooor za postati »stari kraj tf pt u vožajo listka. Sedaj živimo v času aagoioroati in slorabe. vaak skuša postati hitro bogat, ne glede ns svojega bližnjega. Razni agentje in sakot ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane sa preke Rta rim izkuienirn in premožnim tvrdkam; kako^bo pa malim reitkuienim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljo be, je veliko vpraiania. Naše denarne pošiljatve se sad nji čas po novi rresi in na novi način primerno aedaujini razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah: * 300 krm .... 13.75 1,000 kron .... $ 12.50 400 kron ____$6.00 5,000 kron .... $ 02.00 500 km .... $6.25 10,000 km .... $124.00 Vrednost denarju tedaj ni stalna, menja ae večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene Vnaprej. Hi računamo po ceni i»tega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. - , - Denar asm je poslati najbolj po P nan tir Money Ordor, aH pa Hew T«k Hik Draft Tvrtfka friik Sakser, ' ^ f M govtta* St, Vow Torte, H. Y. • f« * Pariz, Francija. 15. junija. — "Temps" je dobil iz zanesljivega vira porodilo, da je sklenil najvišji zavezniški svet nekoliko iz-premeniti turško mirovno pogodbo in sicer v dobrobit Turčiji. Adana, Turčija, 14. junija. — kolikor se slednja tiče Lipe naro- ! Premirje m« d Francozi in tnrifci-dov. Vzdržuj** pa se vsakejra ko "»■ naeijonalisti. ki bo trajale 20 menUrja pkd- izida republikan- ^ bo ,,1,dll° nobe^ep-i po ske konvencije ter uveljavlja lenega varstva Armencem. Hr.st par priporočil za sestanek trajne-lian»ki P^hivalci v Ciliciji so v ira mednarodnega sodnega dvora.jvelikem s,ralm' Francozi pravi; ki se bo v kratkem sestal v Haa-i^' da ** morajo Armenci sami pogajati s Turki. Dne 9. junija je . bilo premirje na več točkah pre . k in jeno in tejra dne so pomorili Turki veliko kristjanov. Carigrad, Turčija, 15. junija. gu — V članku «*e glasi, da je dosti upanja, da bo mogoče ustanoviti te sodišče ter s tem uveljaviti mir V ®vroP'* Nacijonalistični voditelj Kemal Drugi listi pa so sko-o T-«" paSa ravnokar končal svoj* in bili na republikansko 1 onvenejo ^koijsko potovanje. ali pa se omejujejo m to. da o-uienjajo enostavno dejst o. Novica, da je bil nominiran senator Harding, jp d»»«pela v Pariz prepozno, d? b: jo bilo mo^o-č" objaviti v jutranjih Ivtih in v»Jed tega ni bilo časopisom mogoče priobčiti komentarjev. List Gauiois je izjavil: — Presenetljivo je, da se je za-vršilo nepričakovano. — da je bil irbian *'čr!ii konj". Obiskal je Ismid fronto, obal Marmarske?a morja ter fronto v Ciliciji. Spremljali so ga člani njegovega štaba. HOME BULE ODREDBA. London, Anglija. 13. junija. — Volji vlade, da spravi skozi irsko Home rtnle predlogo, se je dalo izraza v dolgi in odločni izjavi v poslanski zbornici, v kateri se je glasilo, da so prizadevanja komiteja. ki ima to predlogo v ro k«*šh, povsem iluzorna, če bi namreč nameravala preprečiti sprejem te predlogo. Glavni nasprotnik posameznih točk te Home Rule predloge je bil Sir Edward Carson, ki je gla- se plače. — Če pa mislite, — je nadaljeval dotični voditelj, — da lahko Zmagate s tem. da ne boste več delavci in da boste skušali odvrniti od dela «elo one,-ki skušajo delati, potem boste kmalu iznašli, da se nahajate v veliki zmoti. Narod kot tak je vedno močnejši kot kak posamezni narod. Nepo-stavne stavke, če bodo šle še naprej, vas bodo kaj kmalu uničile. Zadnji poskusi, da se dovede do direktne akcije, so zaigrali vse simpatije danskega naroda do socijalistične stranke. Vsled tega pa jc bilo tudi oslabljeno stališče danskih cosijalistov. Pred nekaj tedni je splošna stavka ustavila vse eksporte in importe ter prizadela deželi neizmerno škodo. Več milijonov kron jc bilo izgubljenih na ta način. Ustanovljena je bila nova delavska unija, koje člani pripadajo vsem mogočim razredom. Ka-korhitro je bila zadosti močna, se je nova vlada obrnila nanjo in posledica tega je bila, da je promet v pristanišču tak kot je bil v nato k predsedniku, da se informira, če je rana resna. V tem trenutku pa je prišla nadaljna salva, koje streli so bili obrnjeni natančno proti mestu, kjer je ležal Carranza. Vsi, ki so bili v koči ob času streljanja, so zapustili kočo ter padli v roke napadalcev. liga narodov df perzija. soval proti številim dcIoC-*am ter,normalnih časih, stavil druge amendmente DENARNE PO&ILJATVE V ISTRO, NA GORI&KO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eel i Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošiljatve italjanskih _lir po sledečih eenah: ROLJftEVIKI DOLŽE POUAKE VANDALXZKA. London, Anglija, 14. junija. — Pred izpraznenjem Kijeva so Po* ljaki, soglasno z najnovejšim poročilom iz Moskve, pognali v zrak katedralo sv. Vladimirja, električno postajo, železniška središča ter vodovod. Glasi se, da bo imelo uničenje slednjega za po sledico izbruh epidemij med pre bivalstvom. London, Anglija. 14. junija. Poziv Perzijo, naj se jo zavaruje pred boljševiškiin ruskim prodiranjem, bo eden izmed prvih predmetov, s katerim se bo pečal svet Lige narodov, ki se je sestal danes popoldne v St. James palači. Zasedanje sveta bo trajalo dva dni. Vspričo negotovega stališča, katero je zavzel svet z ozirom na poljski naval na Rusijo, je težko reči vnaprej, kako stališče bo v stani} zavzet z ozirom na boi jševi-ško invazijo Perzije. ELIŽAJOČA SE REVOLUCIJA V 1NDUL London, Anglija, 14. junija — Sem prihajajo neprestano poreči-»a. da bo jeseni izbruhnila v Indiji sploffna revolucija. Narod je lo skrajnosti razburjen in pravi. fU se hoče na vsak način otresti angleška jarma. Tukajšnji indijski urad pravi, da nima o tej zadevi še nobenih avtentičnih potoud. 8ufragetski kongres. Ženeva, Švica, 13. junija. —» Danes je tukaj zaključil svojo letno zborovanje International Women Suffage Congress. Pred zaključkom je bilo sklenjeno, da se bo vršilo prihodnjo zborovanje v Parizu leta 1922. JAPONCI V NIK0LAJEV8KU. Kairo, Euipt. 13. junija. — Dane« so agnoscirali devetnajstlet-nega Egipčana Ibrahima Massuda kot eloveka. ki je vprizoril bombni atentat na egipčanskega ministrskega predsednika Tevfika Ne-sini pašo. Kot nuno, se je atentat isjaloviL Honolulu, Havajsko otočje, 15. junija. — Soglasno z brezžičnim brzojavnim sporočilom, ki je dospelo iz Tokija, namerava Japonska vstanoviti vojaško avtokrac:-jo v Nikolajevsku v Sibiriji, baje radi radikalnih alktivnosti (!), ki so se baje pojavile tamkaj. V brzojavki, ki je prišla pred enim tednom, se je glasilo, da je močna eksdici^ka četa Japoneev zasedla Nikolajevsk v Sibiriji in d& je prišla tjakaj potem, ko so boljševiki' zasedli mesto, vprizoril i tam masaker ter umorili tudi 50 lir 100 lir 300 Ur 000 lir 1000 lir mM ! $ 3 .70 $ 7.00 $19JO WJB 93SJO prememba v plovbi Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe roke. .•H pa New York Bask Dnft Frank Sakser, Tsrk V. .T t A----X Cosulieh parobrodna tkužba nam je naznanila, da se je moral odhod parnikov "President Wilson", ki je bil določen,pluje 8. julija in "Bcbradin", ki bi bil imel odpluti 15. julija, oz tehtnih vzrokov preložiti. "Belvedere" odpluje 13. julija. - ^-^T***' "Prestdect Wilson" 27. julija. 1 Potniki, ki so se nam prijavili za ta dva parnika, naj to vp<» števajo in se po tem ravnajo. Ker se odhod parnikov na tej progi vedno prelatra In raradi tega ne moremo našim potnikom nikdar natančno povedati kdaj bodo odpotovali, zato svetujemo, da se posluiijo parnikov francoske, holandske ali American proge; slasti pa še oni potniki, ki želijo v kratkem odpotovati. Potovanje preko Francije je sedaj zelo olajšano, kaji vsak dau redno vodjo pebuHti vlaki iz Havre naravnost v Švico ter je tud^ prtljaga kar najboljše preskrbljeno. ^ W NAHODA • lai naroda Odmevi republikanske konvencije. Vse, kar m* je (storilo ter rrklo na republikanski konvenciji v Chicago, j«? temeljilo na domnev i, e ignoriralo, če bi preiskava, katero je uvedel benator Borah, ne potrdila Vfce posameznostih uveljavljenih cbdol-iitev. Konvencija m- y vklonila senatorju Johnsonu, ko je sprejela protrram, s kateri« so odklanja Ligo narodov in je na ljubo miru v strank odklonila Wooda in Lowdena izključno v namenu, da o-J*rani v »rojih vrstah senatorja Boraha. lila vsi vzrok izida republikanske konvencije pa je bil. da se je culo o škandaloznih zadevah veleiiulustrijalcev, še predno so mislili na nominiran je tega ali onega kandidata. Čeprav je na prvi pogled vrjetno, da se je stranka izognila razkolu, se vendar lahko trdi. da ji preti veliko nesoglasje iz vrst stranke same. Manjšina v senatu je onemogočila odobren je miru s ue-pre»tanim po v dar jan jem, da hoče oiivotvoriti tretjo stranko. Iste negotove ras-jicre so tudi prevladovale v trenutkn, ko je prišlo do predsedniške nominacije in sestave strankinega programa. Kot v navadnem življenju, tako izvajajo tudi v politiki izsiljevanje ouih. ki domnevajo, da povsem sigurno kontrolirajo položaj. Zaenkrat ni mogoče videti vnaprej, kakšne nadaljne kapitulacije bo stranka zahtevala od svojega kandidata. Več kot gotovo pa je, da bodo te kapitulacije številne. Na temelju vsega, kar je znano o senatorju Ilardingu. se lahko izjavlja, da je preeej voljen predmet ustrahovanja. Oni, ki so uni-tili mirovno pogodbo v senatu, so ga imeli v svojih rokah že več kot « no leto, čeprav se .i * medtem enkrat izjavil v prilog miru ter dogovora glede Lige narodov z nekaterimi rezervacijami. Isti ljudje, ki so ga imeli v roki«h celo preteklo leto. so omogočili sedaj njegovo nominacijo ter mu vislili priti tem program po svojem lastnem okusu. Ta program je mogoče najbolj perfidna izjava, ki je kdaj postala deležna odobrenja velike stranke v ameriškem narodu. Ameriški narod kot tak je vznemirjen predvsem radi dejstva, ker se zahteva od njega, naj izroči vladno oblast stranki, katero so so pripravljeni prevzeti na svoje rame v>e žrtve, katere zahteva čas po vojni. V slueaju pa. da bi bil izvoljen, bi bilo od njegove administracije pričakovati vse prej kot dobro. veselo, kaj je sedaj dolžno storiti in to samo od sebe, brez vsakega tujega pritiska. Dolžno je samo od sebe zahtevati znižanje danes previsokih delavskih mezd. Ako se bo delavstvo zavedlo te svoje dolžnosti, potem bo današnja vseobča draginja skoro zadobila svoj smrtni udarec. Bazni industrijalci in obrtniki, ki so se doslej izgovarjali na visoke delavske mezde, bodo v tem slučaju morali znižati cene svojim Izdelkom. Čim bo bodo postali cenejši ti izdelki, bodo istodobno tudi še bolj padle eene najpotrebnejšim živilom. Doslednemu izgovoru kmetske-ga producenta na drage industrijske in obrtne izdelke bodo tedaj iz-podbita tla. Veliko korist od tega bo imela naša mlada država. Ponehala bi neznosna draginja in skoro nastopile več ali manj stare normalne razmere. Naša mlada država bi potem mogla stopiti na svetovni trg ter ter le-tam začeti tekmovati s svojimi izdelki in surovinami. Naša valuta bi se dvignila. Z izboljšano valuto bi mogli zmagovati tudi cene za one potrebne stvari (sladkor, petrolej itd.), katerih doma nimamo in ki jih moramo uvažati iz inozemstva. Najbolj in v očhidnem interesu delavstva samega pa je, da stremi samo od sebe' Z3 znižanjem delavskih mezd in da to znižanje tudi doseže. Nismo vceč daleč od časa, ko bo končno zavladil svetovni mir in ko se bodo naše meje odprle na vso strani. Če bodo delavske mezde vkljub padlim cenam neutrpnih vsakdaijnih živil o-stale pri nas na svoji, sedaj neupravičeni višini, potem bodo začeli siliti in dreti od vseh strani v našo državo tuji in cenejši delavci. Naravne posledice vedkega navala tujih cenejših delavcev, katere bodo naši delodajalci sprejemali z odprtimi rokami, za naše doma ce delavstvo so jasne. V vseh strokah nastopijo čezmerne ponudbe tujih in domačih delavskih sil. Za čezmernimi ponudbami bo sledilo rapidno padanje delavskih mezd. Začelo se bo zopet delavsko gorje____ Razsodno in uvidevno delavstvo naj bi pravočasno našlo lek za to pretečo katastrofo. 1'spešen lek bo našlo samo v tem, da pravo časno iz svoje lastne inieijative in samo času primerno zniža svoje mezdne zahteve. Čim to stori, bo samo zaprlo naše meje navalu ce nejših delavskih sil iz tujine. Iz vseh teh razlogov pričakujemo od razsodnega in uvidevnega delavstva, da se bo zavedlo onih svojih dolžnosti, ki mu jih nalaga časa. Čim bo to storilo, ustreglo bo splošni državni blaginji in ustreglo bo samo sebi. Delavstvo in draginja. Da zatremo ali vsaj omejimo vseolwo draginjo, morajo pomagati vse plasti našega naroda. Le z združenimi moemi bomo dosegli, da s«- nam vrnejo >tari normalni časi. Veliko more k temu pripomoči tudi naše delevstvo. Svetovna vojna nam jV prinesla vy polilo izjemnih razmer. Ona i.as j#- posebej š«> ob^eni« nila z on« neznosno draginjo, pod katero še danes ječimo. In pod to draginjo Komo stokali še leta in leta, če ne poskusimo vseli sredstev, da jo zatremo. Ko so neprestano rasle eene netitrpnim živilom, moralo je delavstvo zahtevati višje mezde. Storiti je to moralo, ker bi sicer pomrlo gladu. Njihove boje za vsakdanji kruh so v polpreteklih težkih časih spremljali s simpatijami vsi, katerim bije v prsih sočutno sree. Vsi razsodni ljudje so pri poznaval i popolno upravičenost teh delavskih teženj in Lxjev. T«>da priznati moramo tudi, da je delavstvom tekom svetovne vojne in tudi po njenem koncu veliko doseglo. Doseglo je celo mezde, ki dalek<^ presegajo dohodke takozva-nih duševnih proletarcev. Dokler so rasle cene neutrpnim živilom in drugim vsakdanjim potrebščinam, smo sledili s simpatijami težnjam in bojem našega delavstva. Svojih simpatij nismo zavrgli, čeprav so nam pridobitve našega delavstva prinašale marsikatero bridko breme, ker so gotovi činitelji znali spretno v svoje sebične namene izkoristiti vsakoi povišanje delavskih r.iezd. Toda danes so nastopili časi, ko so začele padati cene neutrp nim živilom. Začele *o padati cene krompirju, moki in še celo — vinu. To dejstvo nalaga delavstvu dolžnosti, katerim se ne bo moglo izogniti, ako noče zaigrati simpatij ostalih slojev. Pokoriti se jim bo. moralo, ako hoče dobro nači mladi državi. Ne fcme jih pustiti v ne-mar, ako hoče dobro samo sebi. Med te dolžnosti štejemo naj prvo prvo dolžnost, da mora aedaj dela vsa vo samo znižati svoje mezdne zahteve. Ker so padle .eene ne-j živilom, izgubile ao dosedanje visoke mezde svojo upravi Tresno, razsodno m uvidevno delavstvo bo vsled tega . • novice. Cleveland, Ohio. pine Gregorčič iz Yellow Jacketa. Dne 3. junija se je vršila svat- l>ruštvo slovenskih borštnaric ba znanega rojaka F. J. Durna. (Corpus Cliristi Court 501 W. C. ki se je poročil z gospodično Ma- O. P.) je ua slovensen način pra-rijo Spenko. zuovalo v nedeljo 6. junija zvečer Mrs. Marv Krali, 3306 Doloff dvajsetletni obstanek društva. Road, je priletela s tako silo v Veliko število članic, njih družin na hiralnico za denar na cestni železnici. ko se je voz pomaknil naprej. da je dobila težke poškodbe. Odpeljana je bila v St. Alexis bolnišnico. Čudna nezgoda se je pripetila rojaku Johnu Verhunee, ki stanuje na 837 Alhambra Road v Colli nvroodu. Vozil se je v svojem avtomobilu, ko je padel kos električne žice na vrh njegovega avtomobila. ko se je Verhunee nahajal na vogalu 152. St. in Saint Clair Avenue. Žica je bila polna elektrike, ki je povzročila tak sunek, da je Verliunea vrglo iz avtomobila na cesto, doeim je avtomobil se sam od . sebe mahoma vstavil. Rojaka Verhunca so prepeljali v Glenville bolnišnico. Jolist, ni. Zakonsko zvestobo sta si obljubila pred oltarjem sv. Jožefa v naši cerkvi dne 8. junija Mr. John Jakič in Miss Prances Videtič. Ženin je doma iz ^kocjana pri Turjaku, a nevesta pa je bila rojena v Ameriki ter ima stariše v River, Mich., a v Jolietu pa ima starega očeta in staro mater, ki sta Mr. Marko Bluth in soproga na Bridge St. Bilo srečno! Dolgokljuna štorklja se je oglasila pri družini Mr. Johna &tu- in društvenih prijateljev je napolnilo prostor cerkvene dvorane, kjer so točno ob 8. uri štiri slovenska dekleta odprla vspored s če-tverospevoin. Nato je duhovni vodja Rev. Klopčič v kratkem nagovoru načrtal razvoj društva v teku dvajsetih let. K sklepu je čestital društvu na izvrstnem u-sj>ehu in razvoju tekom te dobe in zaključil svoj govor z željo, da bi društvo še v bodočnosti lepo napredovalo in da bi praznovalo ne samo srebrni, ampak tudi zlati, jubilej. Nato je sledila dvode-janska burka "Oh? ta Polona*', ki je povzročila mnogo smeha med občinstvom. Uloge so bile vse v dobrih rokah in kljub kratki pripravi so naše igralke izvrstno izvršile svoje uloge. Vrstili so se potem razni natpevi od zbora mladih deklic, solospevi gg. Fr. Simončiča in John Eleniča, nakar je predsednica društva Mrs. Fanny Plautz v kratkem pa dobro zamišljenem govoru zaključila vspored. Zahvalila se je navzočim za obilno vdeležbo ter jih nagovarjala, da naj bi slovenske žene in dekleta pridno pristopale k društvu, ki je eno najbolj solidnih, a obenem primeroma poceni zlasti za mlade deklice.. Njen govor je bil navdušeno sprejet. Na kelj na N. Center St., kjer je pu- to se je pričela prosta zabava, pri i^tila nvrstdffa nnvArniannba cin. Z— —____l__________, -1 , stila čvrstega novorojenčka sin ka. Mrs. Stukelj je hči Mr. S. Stanflja na 1001 N. Chicago St. Gilbert, Minn. Dne 26. maja ob pol 5. zjutraj so tatje vlomili skozi okno v župnišče in so župniku ukradli 500 dolarjev vrednih Liberty boodov ter nekaj denarja v srebru in papirju, 230 dolarjev pa cerkvenega denarja. To je še silno dobro, da je tat gospoda pustil v miru. Kaj denar! G® bodo že še zaslužili med nami. O tatu ni znano nikomur, kaj za en tič je. Policija ga zasleduje, a ga izslediti ni mogoče. Že dva taka slučaja sta se pripetila tu pri nas to leto. Naša prijateljica Angela Pregled si je nogo zlomila pred 12. tedni tako kodo, da smo za gotovo mislili, da pol leta ne bo okrevala. a je pa že lesene podpore pustila za silo. Ravno tako se čudi zdravnik in sama to pripo-zna. Tudi iz te naše naselbine jih ja šlo nekaj v mili rojstni kraj, nekaj jih še pojde prihodnji Krščena 4ta bila t slovenski cerkvi A thin* Julij*, Ml Matija kateri je posebno veliko smeha povzročil "Fish Pond" (ribnik). Na okinčane mize je prišel prost prigrizek, ki je bil nad vse okusen in ki se ga je lahko vsakdo vdeleeil, kdor je hotel čakati, da je prišel na vrsto. Bilo je že daleč po polnoči, ko so se razšli zadnji gostje in društvenice upajo, da se je vsakdo dobro zabaval. V pondeljek 7. junija zjutraj in zvečer smo imeli na Calumetu prvi večji električni vihar. Strela je udarila v štiri poslopja, vendar pa ni napravila posebne škode. V hiši Mrs. Mary £bndeš na Lake View je razmetala omet po sobah. Poročena sta bila v četrtek 10. junija Air. John F. Vesel in Miss Margaret Šutte, oba iz Ahmeeka iKot priči sta bila navzoča nevestin brat Geo. Šutte in Miss Olga Troha. Ženin je rodom iz Nove Lipe, fara Vinica, zadnjih par let drži trgovino z urami in zlatnino na Ah meek u. Nevesta pa je hči znane rodbine Mr. in Mrs. Geo ftntte. Novoporočenca sta odšla v petek na kratko ženitovanjsko potovanje v Minnesota in po po-vsatku se bosta nastanila na Ah meekn. Bilo srečno ! Mr. Joseph Afnie iz Water ta? ter Josip, sin Josipa in Joni- To J* hsastla vash Vt rl Časopis "Goriška Straža" ki verno in vestno straži primorske Slovence proti Italjanom, je natisnil zaeasa pogajanj v Pallanzi z debelimi črkami naslednje besede: Vsaka kulturna država skuša svoje podložne neuke ali nekulturne narode povzdigniti h kulturi. Italija pa skuša kulturni slovenski narod pahniti med analfabete s tem, da mu zapira šole. To je barbarstvo Italije! — Če jugoslovanski delegatje sklenejo z italijanskimi delegati v Pallanzi sporazum, ne da bi nam Slovencem, če že ni drugače mogoče, zagotovili avtonomije, da bomo imeli svoje šole in da ohranimo svoj jezik, tedaj naj vse skupaj hudič vzame! * • * Dokler bodo imeli Primorci v svojih vrstah tako neustrašnega borilca kot je Goriška Straža, se jim ni bati italjanske kulture. * * • Klerikalni *4 Ameriški Slovenec'' pravi v dopisu iz Gilbert. Minn.: Dne 26. maja. ob pol petih zjutraj so tatje vlomili skozi okno v župnišče in so g. župniku ukradli pet sto dolarjev vrednih Liberty bondov in nekaj denarja v srebru in papirju $230 pa cerkvcnega denarja. To je še silno dobro da je tat gospoda pustil na miru. kaj denar! Ga bojo že še wiffVifili med nami, Mi silno obžalujemo to nesrečo. * * • Da, strašno, silno dobro je, da jc tat pustil gospoda na miru. Kaj denar, a, kaj denar! Ta ne igra nobene uloge. Brez žuljev in znoja, čisto zlahka je prišel v farovško blagajno in čisto gotovo se je tat bolj martral, da ga je zmaknil kot so se gospod župnik. ko so ga " služili* \ Ah, kaj denar! Gospod župnik ga bodo že zaslužili med nami.. Kaj nam mar, če denar, mu tatic izmami. Z roko \ žegnano župnik bo služil drugega med nami. * * * - "Clevelandska Amerika" načelno noče ničesar ponatiskovati iz sla rok rajskega delavskega lista "Naprej". Ce pa vsled pomanjkanja ma' terijala vseeno ponatisne kako rusko pravljico, katero je za "Naprej" poslovenil Fr. Pogačnik, zapiše spodaj, da jo je zanjo prestavil Cvetko Golar. * * • Geslo nekaterih ljudi je, da si' nikdaj. ne kupijo nobene stvari, katero si lahko izposodijo in da si nikdar ne izposodijo nobene stvari, katero lahko ukradejo. # * • Kot znano so stavkali slovenski železničarji. Tudi gostilničar neke kolodvorske restavracije je hotel pokazati svojo delavsko solidarnost, zaštrajkal je in obesil nad baro napis: "Jaz št raj kam. — Janez Ponosen." Pozabil je pa spraviti steklenice žganja pod ključ. In naslednjega dne ni bilo na bari več žganja, pač pa napis: "Jaz ne. — Peter Glavač." # t * — Vidite, gospa, jaz sem dober človek. Ne boste se kesali, če me vzamete na stanovanje. Moja prejšnja gospodinja je strašno jokala, ko sem mufal. — Nič se ne bojte, jaz ne bom jokala. Jaz zahtevam, da mi vsakdo plača board za dva tedna naprej. # s • Republikanski kandidat Harding je objavil, da bo stanoval do 4. marca v Washingtonu. Ali morda že sluti, da bo moral tega dne mufatif # * • — Svet tava v temi, — pravi neki vseučiliški profesor. Ali ni hotel še pred kratkim neki vseučiliški profesor s svojo modrostjo rasvetliti ves svet 9 litgoalommska ^^ SCatnl. I*httirta Ustanovljena L 1898 Inlcorporirana I. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Predsednik: »tm*p|. ROTAMltt, gregor j. pobenta, bok 176, Bit Bok 251, Conemaugb, Pa. Diamond, Wash. Podpredsed.: LOUIS BAJLANT, Bok 1061 Pear Areno«, Loraln, O. Tajnik: JOSEPH PISHUSR, Ulj, Blagajnik: G BO. L. BROZICH, By, Blagajnik neizplačanih smrtnln: LOUIS OOSTELLO, Sallda, Cola TiM Zdravnik. Or. JOS. V. GRAHEK, 843 B. Oblo N. £L, Pittshunen, Pa. leonard 8labodnik, BOK 480* Ely, Minnesota. john BUPMK. 8. K. bok 24, Brpotfc Pa. JOHN PLAUTZ Jr, 432-7th Are, Os* 1 timet, Mich. JOHN MOVERN, «24-2nd at*, DulntS, Minnesota. MATT. POGORBLO. T W. Madison Bt, Chicago, I1L Zdnrferalnl OdMr. RUDOLF PERDAN, «024 St. OlU Avenue, Cleveland, Oblo. FRANK ŠKRABEC, 4464 WisMngtoS St, Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 8th at«« Johnstown, Pa. Jednotlno glasilo: "GLAS NARODA1* Yoe stvari tikajoče se oradalh zadev kakor tudi denarne pobijate v naj se pottljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predse* Bika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa sdrav« ^spričevala se naj pofiiljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatolUSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom se pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. ▼ JOHN GOUŽR, Ely, Minnesota. ANTHONY MOT Z, 9041 Avenue M. So. Chicago, I1L IVAN VAROGA, 512« Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. obile blagajni Ima okrog $300,000. (trlstotlsoč dolarjev). Bolnlfiklh podpor, od-*fcodntn. in posmrtein je Izplačala že nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota Meje okrog 8 tisoč rednih članovm z V; 000 lir-ja. temveč odpor proti judovske" Krtm,^a- k' J0 pregledala njego-mu gospod stvu v Avstriji. Govor- 3* »povila, da je voja" nik je zahteval v svoji resoluciji, *k,/*rar oškodovan *a 6 milijo- da se vzhodnim judoin zabrani v- ,1gr»»ko, Hrvatska m Slavonija. IWi>na in Hercegovina. Vseh skupaj 22 dežel. zgage delati, toda zemlja ostane na verno slovenska in če tudi par Nemcev tukaj biva. Toliko o velikosti in številu prebivalstva Nemške Avstrije, kakor določa člen 27. mirovne po godbe. koliko je imela Avstrija! katen> \ red prebivalcev ? In x < hersk ntilj'insv. # Površina in število prebivalcev ho glavni faktorji v v*aki državi.! AvMtro-Dgraka je bila velesila, ker je imela tako veliko oseutlja in zaradi tega toliko prebivalcev. In *\et je trepeta! včasih pred avstro ogrskimi bajonet i in topovi* Toda Av«! ro-4 Igrska je Nlaho p< m Umito, ker je biLa i«pt-ot i slovanskim narodom pravična, poaeJmo nasproti vencem in teho-Slovakotu. Ali se more Nemška Avstrija gospodarsko razvijati? Druga in sicer bolj važno vprašanje i »a je, kako se more Nemška Avstrija na podlagi njenega o-zendja in njenih prebivalcev go-Npodarsko razvijati. Ali ima Nemška Avatrija sploh bodočnost! Ali sploh more živeti in če že — kako T Na to vprašanje si moramo odgovoriti in sk-cr ne na podlagi manj vrednih fraz, anrpak i»o vestne« raziskovanju suhoparnih dejstev. Predstavimo si veleposestvo, tako obširno, da rabi uradnike, ki vodijo celo gospodarstvo. (jlavna poslopja so v sredini vcl»-i>«»sestva in od tam se vodi vse delo. Kako razmerje je med raznimi deli? Oči vidno je, da so jedni vsega podjetja njive, travniki in gozd; če bi tega nc bilo, bi gospodarskih poslopij m uradnikov »f>Mi ne bilo treba. Če imela sc zemlja od središča odtrga, vise na-ne-Slo-Ni j»o»h»pja in uradniki več ali manj v zraku. Delavci, hlapci, ki so j njive, travnike in gozd odtrgali j«hI glavnega središča, si kmalu o-čuda. da >ta se ravno ta d\a na-,^^,,^, sezidaj« si poslopja roda trudila, to državo raztrgati hlev itd. in stvar je končana. Ni na vse kraje in knuer. In rem h»- jim j«« x pom Krancozov L. t j.. Itn in Angležev to j»o- imofr«^e. ali vsaj bolj težko jc poslopje [m»dreti iu si napraviti nji-na njivo sezidati po- vo, nego *lopje. Kaj jr tsitnlo od itare Avstrije.J iUvno i*ii slučaj imamo pri vH,va/j.i člen 27^ ki se razpadu Avstrije. Avstrija s svo-pr, lifm-dssii t francosko,! jifui ^ deželami je bilo gosjHKlar- prestavljetto v »l»veu«k«) : "Me- »odleti.. s i*,...., je Avstrije S«' določajo v slsde-ee.,. " Nas nc zanima seveda, |»0 katerih višinah t«f ravno meja. pač tem ih»ij, kaj je

sestvo — Avstrija je razpadla in to mora najbolj lw>|eti središče, to je Nemško Avstrijo. Na sledečem bomo to videli! 1. Nemci, to je danes Nemška Avstrija, so vzgajali ogromno število int« litreuee. katera jc bila namenjena za vseh 22 d«*žel prej "iije Avstrije. Nemške narodnosti so bili po ogromni večini vsi aktivni oficirji z generali vred, namenjeni za velikansko avstro-»•gr».ko armado. Za et-lo ozemlje stare Avstriji so bili namenjeni vsi dunajski Velet rgovci. Vprašamo: kam hočejo vsi ti uradniki, ki jih je na 100.000 na kam To X trpivci ? j*- velik problem. I "len 27. je tobak je pa ie prej morala uvažati. Najpotrebnejša živila jim primanjkujejo. Mast in prašiče je uvažala večinoma iz Hrvatske. Nemška Avstrija sama more preživljati svoje ljudi samo 3—4 mesece v letu. ' Nikakor ne pozabimo, da bo to primanjkovanje trajno, ker je pač Nemška Avstrija gorata dežela. Nemška Avstrija je trajno navezana na tujino, v prvi vrsti na Jugoslavijo. 4. Kaj pa industrija? Industrija more uspevati samo tedaj, če je dosti'surovin, premoga in zemlje, kamor naj se industrijski iz-delkj prodajajo. Vse to je imela industrija, ko je bila stara Avstrija. Slovanske dežele, posebno (Jalieija in jugoslovanske dežele, so jo zalagale s surovinami, da so mogli delavci delati, češka jo je zalagala s premogom, prodajali so pa nemški industrijci po celi Avstriji ter so lepo preprečili, da ni prišlo industrijsko blago, ki je bilo bolj poceni, k nam. Mi smo pa morali lepo kupovati drago industrijsko blago od Dunaja/ Vse to se je predrugačilo. Surovin ne dobč — in če že. pa drago, premoga sami nimajo toliko, kolikor bi na rabili ter so odvisni od Cehov. Ozemlja, kamor bi mogli drago prodajati, tudi nimajo. To pomen: katastrofo industrije Nemške vs? rije. To nikakor ni gola fr. ! Znani dr. Bauer piše 1."». ok :> i 1919 v "Arbeiter Zcitune" t. čedno: "Deutseh-Osterreicli i..ti ein Interesse an der Erhaltung des grossen ein-fheitlichc.il <>st crroichisch - ungari-sehen VVirtschaftsgebietes. Soll-ten aber L'ngarn und die slawi-sehen Nationen das grosse Wirt-1 schaftsgebiet zersdilagen wollen, dan kolin t en wir Deutschosterrei-cher in dem kleinen Wirtschafts-gebiet, das uns bliebe, nicht le-ben." To S4> l>esede resnega politika! In če potem človek eita v bro-šurici "Karntens SehicksalsMuu-dc"? na str. 12: "Deutseh-Oster-reich hat cine reiche Industrie se pač mora malo nasmejati. In-dn strijo si lahko ustvarimo v par letih, — gorje pa tistemu narodu, ki ima industrijo brez surovin, premoga in mogočnosti, kam bi svoje izdelke prodajal. Ker hočemo biti objekt ivni. moramo še pridati, da ima Nemška Avstrija precej lesa, železa in soli. To je edino bogastvo! Kaj vse iz tega vidimo * Nemška Avstrija je mrtvo rojeno dete, ki nima mogočnosti mirnega razvoja. Veliko ljudi se bo moralo izseliti, glede preživljenja bo vedno (Mlvisna t»d tujine in glede suni vin za industrijo ravno tako, v kolikor ne bo prej nehala proizvajati. A kolikor bo proizvajala, bo delala za tujino, posebno če pomislimo, da imajo že večino delnic velikih i>odjetij tujci v rokah. Suhoparno je čitati člen 27. mirovne pogodbe, ki vklenja Nemško Avstrijo v ozke meje, — pove pa več, kot vsaki drugi člen. lisliaaalra Lmm mjusu Knzi in od minnesotsklh farmeijev in delavcev« HENRIK SHIPSTEAD bodofil governer minnesote NARODU V Če ste mali trgovec; Če ste delavec; Če ste prepričani, da je napočil čas, ko ne sme biti več Minnesota pod kontrolo posebnih interesov, pač pa onih naroda, potem morate glasovati za te kandidate 21. junija. Za governer ja: HENRIK SHIPSTE/U) Za podgovernerja: 6E0. H. HALLHt Za generalnega pravdnika: THOS. V. SULUVAN Zakaj je pravzaprav padel Nit-ti in ali je njegov padec nam v prileg ali akodo, o tem bi se dalo mnogo ugibati, seveda samo ugibati, ker manjka vsako pravo opi* ralisče. Mož je vedel mnogo, po. kazal je tudi, da nekaj zna o no" t ran ji in zunanji politiki in je spodrsnil navzlic temu v najbolj nepričakovanem trenotku. Dandanes je pač tako, da zadostuje malenkosten povod v tej splošni nezadovoljnosti, da zapečati uso~ do kabineta in naredi prostor drugemu. ki ga čaka ista usoda. Duh povojnega časa. Da bi bil Nitti bolj naklonjen Jugoslovanom kot njegov pred" nik, je pač smešna misel, dasi se sliši tu in tam. To bi bilo zanj kot politiku slabo izpričevalo. Saj je zastopal Italijo in. ne Jugoslavijo. Iskal je koristi Italije kakor Orlando, »amo zdi se, da je hotel drugačno pot. bil je nekoliko manj odprt, pa bolj premeten. Držal se je strogo načela, čim bolj je oslab" ljen. Hotel je, da bi prignal Jugoslavijo v italijanski objem strah pred čim hujšim. Zato je bil v dobrih zvezah z Romuni, Bolgari, Madjari in Nemci. Zavoljo tega je skoro gotovo, da ni padel vsled zunanje politike. To kaže že njegov designirani naslednik, ki pa je čast odklonil. Bonomi. Mož je bil hud interven-cijonist in tudi po Kobariškem porazu je bil med prvimi, ki se je vrgel na reorganizacijo zaledja, da se popravijo posledice poraza. Ali bi Jugoslovani kaj pridobili i njim, je jako dvomljivo. Ljudska stranka je bila v začetku sicer _ proti vojni, pozneje pa je delala j Slovenski proletariat je stal ob strankami svojega naroda, politiko oportunizma in je bila trenotku> ko ^ je pripravljal slo-jdalj, drugi manj časa. in je skrajno oprezna, zato *koro!venski narod za svoj posledllji ob- Za državnega tajnika: _cms. a. luno____' Za železniško in skladiščno komisijo: P. L D. 0ST0BY Za sodnika najvišega sodišča: CHLSKa X X Farmerji in delavci države Minnesote verujejo, da se more doseči reforme edinole potom politične akcije naroda samega. Če vi to verujete, odrešite državo Minnesoto za ta narod. Ko greste glasovat 21. junija, vprašajte za REPUBLIKANSKO GLASOVNICO, kajti vsi ti kandidati se nahajajo na REPUBLIKANSKEM TIKETU. A Izrežite ta imena ter jih vzamite seboj, ko boste šli glasovat, da ne boste pozabili, kateri so farmerski in delavski kandi dati. - Imena zgorajomenjenih kandidatov so bila poslana in objavljena po naročilu: CENTRAL LABOR COMMITTEE of DULUTH, MINNESOTA. (Plačan oglas.) Politična izpoved slovenskega znanstvenika, dr. Lončar-ja. eni • i-*- ji- , . i----------„ — , .Slovenski proletarijat stoji zo" n, misliti, da bi sestavila vlado.L^. nem6ko madžarsko Avstro'pet na razpotju, oziroma v^i sc mogoče m Diio tufli se, da bi Pfe ;0grsko Za Ilekaj časa na razpotju celo cepitev tudi v formalnem ozi" v«h vUdo m potem n.,ko sc jf, bilo trcba izJaviti g,^™. Ulog, rta sedaj zamenjali: v^Mi T**"? .^racije. del bi vi. .eeiea je posta,a desni,a i„ ventillirati načrt ^vice", ki so ga kratkim Slovenci iz Jadranske'je v njej v prvj vrsti bistvo'bivša desnica se je izpremenila v lansirali pred in ga -e po^ravija^ d^im ^ je levico , • ,. < zasedenega dnjf?i del držal ,e obUke in jo od ozemlja. I>alje pac ne smemo iti |.|s v svojih upih. Vendar je vse to malenkost z Kaj se je zgodilo? Izostal yje končni politični uspeh: volitve klanjal. Ob polomu AvstnrOgrske,' v občine in ustavotvomo skupači" jko se je formalno ustanavljala se"(no, ker je naša parlamentarna tak" danj ja Jugoslavija, je pa že sodelo-1 tika sloneja na krivih premisah • ozirom na dejstvo, da se je zopet val slovenski proletarijat enotno napaka namreč ni bila v načelu pojavil — Giolitti. To kaže, da;pri tem dellK (ampak v tem, da jc bila "želja bo krenila Italija v zunanji poli" j Dvojna taktika jc mogla nastati oče misli". Izmed enih, ki sedaj tiki drugo pot. Mož sicer nima za; različnega pojmovanja n.-ičel. In j načelno obsojajo to taktiko na' sabo niti stranke niti programa tll smo pri korenini zla. Enim je padajo nekateri tudi svoje lastno pred sabo pri njem je osebnost marksizem nedotakljiva dogma,1 načelo, ki se mu nekaj časa sami program. Je za Italijo to, kar jejdni„ira jc vir spoznavanja za da | Služili in s tega stališča delali bil za rrancijo — Caillaux. Zrno* i:llp ni*»iiČpvanip n:. noti družabno'n.xjtlro t^L t-»rt i 111 d 1 o \t-«- kr»t <>M>inLriit tak.. Ik . , ... . . ... i i , » » ? ■ »nnaju. kam hour jo vsi ti oficirji, \**ltka. kni.or Metati ja Nrt»i-4»« , ... - Avstrija. Take utvari bi moramo, lota«i zapomniti, da moremo pre ! o,al. mo, te ali one držav.-. Hfea\lT' »>r,,WKl,, itrvi!" teh Undi rv.lk ni ,H,|,t,k... brc* Ht. vilk pr.inalo ozemlja, človek v |M»litiki. !>a n»- i.iltiinrnje A\xtrij I1*1 "" namenjena za velesilo pol sedemnajstih. Manifemtseija ■ ^ • —...... ^ j - — ----- S«»liio|rr»Uio sm Avntrijo! Dane« so za tako malo t. r redar Uko 1.ri«UMI0; 5. državico, kakor je ravno Nemška tiMH TiroUko 42»M**). 6. Konmk ti 7. štajersko l.lUf),(H^. Vkup 6,470.m0. NcmsiJta Avstrija i.na torej pri-bli /no ieat in pol miljotia ljudi, ali ar tiaoc ziljskih Slovencev in Slovenci is bel jaške okolice. ker no (jaht to izretno zahtevali, da imajo prosto pot čes Beljak. At. Vid na Dunaj. nasproti temu m pa nmii bratje Cehi vseli skoraj 8 miljone Ne«, v svojo državo, ker jih «na-kot "privan- KIQ, Avstrija, prevelika. Xe smenw se »uditi, če merotlajni krogi naravnost fnvtirr o problemu. Dunaj, ki iuta še to nesrečo, da leži ravno ob meji, kakor Celovec na Koroak*m Kdo l»«t reail problem, ki tiri v tem. da dve tretini pre-1 živalstva živi v mestih? To dejstvo je naravnost katastrofalno za celo državo. Kako se more Nemška Avstrija preživljati? To je problem aaae! Dokler je živela stara Av strija. je bilo to lahko. Danaa so vse dežele, ki so prej zalagale Nemško Avstrijo, tujina, kakor Združene države ali Argentina. Pšenico jr dobivala is Račke ali iz Bana ta, lcar Je danes jugoslovansko ; krompir k Čaftke, Mora-is Galieije, jajoa m GaMeije Ijne primičevanje na poti družabne žen. arabicijozen, precej brezob |ol^ailizaeije Gd 1901 leta ko Rein ziren ki dela samo politiko trezne-(prviji „iede te|fa v Masarvkovem ga razuma in zveze z ozirom na,smislu I10kako programatično sto" dobiček, učenec Machiavellija. ajpil v javnost, nisem nikdar prt- dober patriot. Nastopil je odkrito j krival. da nisem pravoveren, am* proti vojni na strani Entente in pak da som krivoverec. heretik, ki zagovarjal stališče, da bo prido" vidi sk.er v marksizmu ekonom" bila Italija največ s tem, če ostane ,sko resnico. a odklanja njegovo nevtralna. Nasprotniki pa so trdi- filozofijo. Ako morejo in smejo h. da bo v slučaju italijanske ne jn pr katoliški bogoslovci doka* vtralnosti zmagala Nemčija in bo.zovati zmote sv. Tomažu Akvin" postala Italija njen vazal. Takrat \ skemu, H\\ smemo in moremo biti je Oiolitti podlegel in zato se nc mi s svoje stran bclj dogmatični, da nič reči glede upravičenosti in' ko vendar s posebno slastjo oči" neupravičenosti njegovega stali- taino tako napako drugim? sea. Italija je šla v vojno, zmagala, obubožala in pridobitve? Trst, ki bo poginil ali pa ugonobil Benetke. To naziranje in pojmovanje se jasno kaže v programa!i<-nem članku "Demokracije": Naša poslanica, kjer sc zavrača oni materija" očitke taktiki, ki ni hotela takoj priznavati njih načela. Razločno povedano: raarsikak levičar iz le" ta 1920. očita tudi sebi desničar" stvo iz 1918. in 1919. leta! Isledicami vojne in z zgledom zla-|sti Rusije izpodkovalo zaupanje v j dosedanje metode, izrabljajoč kon-jčni politični neuspeh parlamentarne frakcipe. Rešilna misel je postal komunizem, ki ni nova, ainapak stara misel, kakor je staro člove" št vo. Socijalizem hoče urediti gospodarstvo tako, da ne bo služilo samo poedincem. ampak eeloli, ki dela. Kako naj se to zgodi, kako daleč pojde skupna last, kdo bi mogel to povedati za vse čase in narode končno veljavno, ko so razmere in ljudje različni? Ne gre mi za besedo, amapk za njeno vsebino. Ako naj pomen ja komunizem absolutno gospodarsko enakost v produkciji in konsumciji. potem je to nemožnost ker ljudje niso in nc bodo absolutno enaki nikdar niti telesno* niti duševno. Ako naj znači komunizem distribucijo po potrebi, potem bo to zopet neenako ker imajo različni ljudje različne potrebe. Mislim, da moramo vzeti za merilo delo. ki pa zopet nc more biti enako, ker je delovna sila pri razneh osebah razna. Skratka? In vprašanje ujedinjenja z osta* |!,,ož,,a je sa,no neka relativna ena" lirai socijalističnirai strankami Jir,kost ah boIJ° re,'eno- to J° goslavije? Poudarjam, da je biljdarska 111 s tem sot''Jalna po mojih informacijah način dose" Pravnost- danjega ujedinjevanja napačen, ker se niso vršila, vsaj z nami ne, pogajanja za brodski oziroma bel" grajski kongres, ampak bi se bilo Danes ima pač komunizem političen pomen, ker gospodarsko socijalizem ni nujno komunizem in niti ni možen v absolutnem smislu Kras. kjer raste vino. ki ga ima,lizein> ki bi hotcl biti ^^a ^ Italija v izobilju, kraji, ki bodo človeškega razvoja, in kjer veliko breme in s katerimi ne ve že zdaj kaj začeti. Hotela je mare clausvra in ga ima, mislila je pač nekoliko preveč z rimskimi možgani, ko je bil ves svet še na obalnn Sredozemskega morja. In se v imenu demokracije in soeija" Iizma zahteva srčna kultura, a obenem se pravilno povdarja. da sc socijalistične ideje oblikujejo in udejstvujejo pri različnih naT rodih različno, kakor pač to od da si pribori Jadranske obali P^o-Jgovarja vsej gospodarski kultur" ti Jugoslovanom, se je zvezala r ni in ^olitieiii strukturi dotičnega Nemci, Madjari. Bolgari, z drža-1 ^roda. vami. ki nc morejo ničesar dati. ampak bi rade kaj dobile; in ko je gledala kakor začarana na Jadransko vzhodno obal, so si delili V tem smislu smo sodelovali pri nekaj dekrotiral. brez priprav, z te besede. Komunizem znači poli drugimi besadami njedinjenje naj bi se bilo izvršilo od zunaj na znotraj in ne narobe, prav tako, kakor je bilo n. pr. pri prvi interna* eijonali. ki ni uspela. Slovenci smo sicer v teoriji dostikrat in napačno govorili o revoluciji. a v praksi smo delali r»- tično smer iu metodo boja v dosego socijalizma. Ali bi bilo utemeljeno, da bi slepo posnemali to metodo ne glede na vse življenske pogoje svojega naroda in njegovega delavskega ljudstva? — Menda ne, ker v svoji zemlji moramo poganjati korenine in iz svojih tal forrnistično, zlasti na gospodar jlnoramo rasti- Bi,n 1,1 1>» ^"»ei skem polju. Kljub vsem izjemam, «trani zoPct "aP^no. ako ne bi ir je vendar temeljna misel marksr P0*0™1' lzkn6cnj ,n p"dobitev z m a evolucijon i zein nasproti Ba jM7Setlnjlh držav, v ko kukinovemu revolueijonizmu in!,,kor odgovarjaj« našemu znača" raznim poeizmom. 3Iarksizem ima J" in ustroJu ter v kol,kor J,h mo ravno to zgwlovinsko zaslugo, da!reui° udejstviti s svojo močjo. je dovedel socijalno gibanje do spoznanja, po katerem se revolucije ne delajo in da je revolucija snovanju Jugoslavije. Povdarjam,! zadnji ^iiiiteli v razvoju. Po vojni je dospelo mnogo no- T i da smo aktivno sodelovali vsi, j se je vršila na Ringstrasse, po ka t< ri je korakalo več tisoč ljudi v deseterostopih mimo policijskega poslopja in parlamenta. Ka zborovanju pci milim nebon, ki so se vršila pred koneem manifestacije, je eovorilo vee govornikov, ki so razložili namen manifestacije. Obenem se je vršila manifestacija komunistov, za katero so izdali soeijalnodemokratični voditelji geslo, naj se prezre. Tudi ta manifestacija je potekla brez incidenta. ker so komunisti počakali, dokler ni noeijalnodraMkn-tični obhod odkorakal. Ka trgu pred mestnim domom, je bilo zbra nih približno 6000 komunistov Komunistični voditelji so t svojih govoril Ijnto napadali di lavnega kaneelarfa dr. Reonerjat strokov ne organizacije sladkor ia Češke itd. Kavo, čaj, jalee. Vsi fovormiki 99 isrsiali zavezniki prekmorske naselbine, ona pa je izgubila ie te, kar je imela. Danes je zaprto morje politika, ki se dela z obzorjem z vaškega zvonika in tako se je zgodilo; Italija je sicer ubeiala nem. j škemu vazalstvu. postala pa je vaaal francosko-angleškega impe~ rialirsis. Kriva je temu aonniov aka politika majhnega koncerta, ki se ni mogla izmotati iz psihoze, da je na vzhodnem bregu Jadrana ▼eleaila Avstrija, zaveznica Nem. čije. In aedaj so saeeH v Italiji spregledovati — in gledati proti Gio-littijn. Vendar za enkrat Giolitti ne sme nastopiti Vsled svoje tro: zvezne politike in boja proti inter, venciji je tako osovražen v Franciji in Angliji, da bi zaigrala Italija z njim, ie to, kar bi zleer dobila. Zato si bodo pomagali na tedanji desničarji in levičarji, in sicer vsak po svojem: eni kot ministri in poverjeniki, drugi kot poslanci in člani tzv. narodnih svetov. Vse to je bilo politično delo, ki ga je trea obsoditi ali odobriti za vse enako, ker smo delali mitjclako Ru- krajši čas kako drugače, takoj po sklenjenem miru pa je računati z Giolitti jem, ki bo vrgel italijansko vincev v slovensko socijalistično Potrebujemo izobrazbe in nrav" nosti; zakaj nc pozabimo, da nt dovolj, ako ustvarimo socijalizem ; treba ga je tudi obraniti. Nov družabni red mora biti boljši od starega: ali bi bilo kaj ponioga' gibanjc, ki nimajo nobene išole za nega, ako bi ga morali vzdrževati seboj. Tak element je vedno nevaren. ker je nagnjen k anarhiji in ptiču. Poleg tega so se vrnili med nas katilinarične osebnosti, ki nimajo ničesar skupnega s socijali" zmom. Po mojih informacijah so tudi politči.: nasprotniki znašali vedama revolucionarnost v delavsko gibanje, da ga po kakih ne' premišljenih korakih zatro ali v- zunanjno politiko v čisto drug tir. vsi isto; sodelovali smo z ostalimi saj oslabe. Vse to je v zvezi s po' z zavestjo ljudstvo? Zato ne za" došč ajo samo želje, ampak delo. Številna masa prihaja pač v pošte v s svojo gmotno silo pri rušit * vi, a za graditev je treba duševne sile, to je volje in znanja. Človeška prirodnost jc pač taka. da rada jemlje, a težko daje. Ako misli slovenski proletarijat drugače, potem se bojim, da dela skok v: temno. . Odak!«t vriad _ hrbat, pretekajeafe is , okjtf^li aklepi in niliee, slaboten i, fesom js lahko hitro odpoaožii Ukojftnjo uporabo "Prijatelja v potrebi» ki aoankvat ap nasal n njegovo adraviiao moč, na Movti htm i Espcllerje, in V vala varstvo ja opremljen * salo teocaitfco 3 ^ 8IDEOM ^ si?vi»tsn m ga zavra**. U»W ali par pn P. AO. KKHTER ft CO.. <26440 Broadway. New Vartc _ GLAS NAHODA, 16. JtTN. 19» ANZE PITOV (Nadaljevanje.) Dvanajsto poglavja. — ZDRAVNIK KRALJA-- / Par minut potem, ko je dala kraljica izraza svoji želji, je vstopil Gilbert, globoko frnjen, čeprav ni kazal na zunaj ničesar, kar bi mogln zapaziti Marija Antonijeta. Takoj ko je vstop i, je spoznala kraljica s svojim ostrim pogledom koga ima pred seboj. fim manj izzivalen pa je bil Gilbert v svojem nastopn, tembolj je rasla jeza pri kraljici. V svojih mislih si ga je predstavljala kot odnrnrga človeka, nekako z obraznimi potezami Mirambeauja- to rej človeka, katerega je za kardinalom Robanom ter Lafavettom naj bolj sovražila. Pred no je videla Gilberta, se ji je zdelo, da mora biti tudi na njegovem telesu neka kolosalnega, da zadržuje njegove kolosalne duševne moči. Ko pa je videla tega mladega ,kot sveča ravnega in vitkega mo žs, ne prisiljenih manir, se ji je zdelo, da je izvrail ta človek nadalj-ni zločin, ker je v svoj; zunanji prikazni laž, to je nekaj drugega kot je bil v svojem sreu. Gilbert, človek temnega in nepoznanega izvora; Gilbert, navaden kmet, je bil v očeh kraljice kriv zločina, da si je prisvojil zunanjo priložen plemenitaša in dobrega človeka. Ponosne Avstrijanka, zaprisežei>a sovražnica laži pri drugih, se je razkaeila ter občutila naenkrat velikansko jezo proti atomu, ki si je drznil vzbuditi njeno jezo. Njene zaupnice so lahko videle takoj, da divja orkan poln groma in bliskov v njeni duši. Kraljica je z enim samim pogledom odpustila vse, celo gospo de Misery. Vsakdo je te je odstranil. Kraljica je čakala, dokler se niso zaprla vrata za zadnjo osebo. Nato pa je zopet dvignila svoj pogled na Gilberta ter videla, da ni prenehal opazovati jo. Ta predrznost jo je spravila popolnoma iz sebe. Ta pogled doktorja je bil navidez nedolžen. Ker pa je bil neprestan ter se je kot zajedal, je postal neznosen in Marija Antonijeta se je čutila prisiljeno boriti se proti njemn. — No, gospod moj, — je rekla z brutalnostjo strela iz pištole. — kaj stojite tako pre<1 menoj ter me ogledujete, mesto da bi mi povedali, kaj mi manjka? Ta pogovor obenem z bliski pogledov, bi porazil na tla vsakega dvorjana ter porazil v prah celc francoskega maršala junaka ali polboga. Gilbert pa je mirno odgovoril: % — Sko/i oči. matiama, sodi zdravnik najprvo. Če se oziram v vaše veličanstvo, ki n:e je dalo poklicati, ne zadoščam s tem prazni radoveilnosfi, temveč pokorim vašim poveljem. —- Torej ste me študirali f — V kolikor je bilo v moji moči, madama. «— Ali sem bolna f — Ne v pravem pomenu besede. Vaše veličanstvo trpi na razburjenosti. — Ah. ali. — je i.dvrnila Marija Antonijeta porogljivo. — Za-ksj pa ne rečete takoj, da sem jezna? — Veličanstvo, ker ste dali poklicati zdravnika, boste pač dovolili d« ae zdravnik p<• luž«jc zdravniškega izraza. — DoKrt. In odkod to razburjenje, ta razdraženostf — Vase vel»<~-aa»?vc ima preveč duha. da bi ne vedelo, da ugane zdravnik k poMačjo svojih izkušenj in svojega znanja le materijal-no ilo, da |»a ni čarovnik, ki bi mogel na prvi pogled premotriti člo-veiko dušo. — 8 tem hočete reči. da bi lahko po drugem ali tretjem obisku povedali ne le lep«, ra čem trpim, temveč tudi to, kar mislim T — Mogoče m«tlalii.i, — je odvrnil Gilbert mrzlo. Kraljica *ie je va tresla v notranjosti. Na njenih ustnicah je bila pripravljena beseda, ostra in pereča. Kljub temu pa s* je premagala. — Treba vam je vrjeti, — je rekla. — vam. učenemu možu. Zadnje besede pa je povdarila s takim pikrim zaničevanjem, da je tudi v očeh Gilberta zablestel plamen jeze. Trenutek boja pa je zadostoval za tega človeka, da je premagal ssmegs sebe. Mirrega lica in gladkih besed je vsled tega odgovoril: — Vaie veličanstvo je preveč milostno, da dovoli patent učenemu možu. ne da bi preizkusilo njegovega znanja. Kraljica se je ugriznila v ustnice. — Razumete, da ne vem, če ste učeni, — je odvrnils, — a celi svet trdi to in jsz le pons vi jam. — Ds, — je rekel Gilbert spoštljivo ter se pri tem ie bolj glo^ boko priklonil kot preje, — z razumom, katerega ima vaše veličan-atvo, bi ne umrlo poncvljati »»lepo, kar trdijo navadni ljudje. — 8 tem hočete reči narod? — je odvrnila kraljica ošabno. — Navadna ljudi-ka tolpa, madama, — je odvrnil Gilbert s 'gotovostjo in odločnostjo vspričo katere se je pričelo tresti srce ženske, ki je bila zelo občutljiva. — Ne prepirajva se o tem, — je rekla, — imenujejo vaa učenega in *o je glavno. — Kje ste študirali? — Povsod, madama. — To ni noben odgovor. — Torej nikjer. — To Čujem rajše — Vi niste torej nikjer študirali? — Kot se vam oo^jubi. madama. — je odvrnil doktor. — Kljub temu pa je manj točno kot reči: — Vsepovsod. — Torej odgovorite. — je vzkliknila kraljica, vsa iz sebe, — in proaim vas prav podano, gospod Gilbert, da mi prizanesete a temi frazami. Nato pa je dostavila kot da govori sassa s seboj: — Vsepovsod. Kaj naj pomeni to? To je beaeda šarlatana, em-pirika in zdravnika javnih prostorov. Ali mi hočete imponirati s takim zvenečim cvenkotr ? 8 plamtečimi očmi je pri tem istegnila svojo roko. — Pov*od! Navedite vsaj nekaj gospod Gilbert, vsaj nekaj. — Jaz sem rekel vsepovsod. — je odvrnil Gilbert mrzlo, — kosem v resnici povsod študiral. V palači in koči, v mestu in poieavi, na ljudeh in živalih, na samem sebi in drugih, kot ae spodobi za ao-fta, ki ljubi znanost *er jo vzame povsod, kjer je, namreč vsepovsod. Premagana je vrjrla kraljica Gilberta strašen pogled, d očim ae je zdrav a ik oziral vanjo s ustrajnost jo. ki je bila (Dalje pcikadnjit.) Iz Tinj pišejo: Na tinjskem pokopališču je skupen grob šestih slovenskih vojakov, ki so padli 29. aprila 1919 v boju za našo domovino. l*riprost križ na grobu pravi,, da počivajo v grobu poročnik Stanko Kislinger in pet pešcev eeljskega pešpolka prvega bataljona. Imena pešcev žal niso znana. V tukajšnji župnijski mrliški knjigi niso vpisani, ker duhovnika tedaj tukaj bilo ni. Kateri vojaški kurat jih je pokopal, ni znano. Dne 29. aprila smo se jih hvaležno si>oniinjali. VABILO na veliki piknik in priprosto zabavo, katerega priredi društvo Boritelj št. 1 SDPZ v Conemaugh. Pa., v nedeljo 4. julija na Wood-ville Heights. STa izlet vljudno k-abi društvo vse rojake in rojakinje iz okolice Johnstowna, da ie polnoštevilno vdeležfc. Obenem se prosi vsa bratska društva, da ie bi prirejala piknika ali veselice na gori omenjeni dan. Pri vsaki priliki smo pripravljeni vrniti v enakem slučaju. Igrala nam bo slovenska godba iz Conemaugh pod vodstvom g. V. Novinšeka v hladni senei in priprosti zabavi. Xa svidenje 4. julija! Vsem članom omenjenega dru-Uva se naznanja, kdor se ne vde-ieži tega piknika, ima prispevati rl.00 v društveno blagajno; izvzeti so le bolniki. Zrn društvo Boritelj št. 1 SDPZ. v Conemaugh, Pa., Blaž Brezovšek, tajnik. (2x 16&24—6) Iščem svoja dva brata JOSIPA in JAKOBA GKOBOL&EK. Pred vojno je imel Josip naslov Box 50, Red Lodge, Mont., drugi je bil pa v Jennv Lind, Ark. Med vojno sta prenehala z dopisova njem in danes ne vem, kje se nahajata. Prosim ju. da se mi javita, ali pa če kdo ve. da mi poroča. — Ana M oh ar, Šemnik št. 12. pošta Izlak in Medija, Kranjsko, Jugoslavia. French Line CaMMK KKMU TUBMUmiK Zasbpriri "flas IMf kateri ae niao sa dnevnik -Glas Karata Vaak zastopnik Izda pntrtilt aa If JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE *" "" IxaraCalaa sa "Glaa Naroda" Je: VOURAINK ................ 12. jimiiajza celo leto 9340; aa pol leta 9X00; ................................Štiri mesece 92-80; aa Mit leta LEOPOLDI NA ................ 22. Junija «n FRANCE ................ 23. Junija HHrt pom Bil ■ Btlrtml In _______tfc JUL__________ srMakal potnike ofc prihodu nail* par-v Mavru Sar G. J. Porenta. m. W. Va.: Frank Kociaa. aa, W. Va.: A. Korenchan. Wis : Adolf Mantel In Josip Tratnik. Wis.: John Stampfel In H. Svetlin. Prank Kkok. Springs, Wye.: Look Taocber In A. Justin. NAPRODAJ 160 akrov farma za živino, in mle. korejo; 10 krav, 2 konja, hiša sob. hlev 60X60 in druga poslop ja. Cena $8500, £J000 takoj. — F. Woessner, Stephenson, Mich. (14-16—6) OSLI Jacob T/HriR AndoUtek In Paralkl Fi___________________ takem vojna na tlmim Cahaelevaifclh v*. Peter Cnllc. J«ka Gena, Praak Janesb In A. Za ilfkarta In cana HU2IIII nSAMI, IS Stili St., I. T. C Cosutieh črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in tat ARGENTIN A _____ BELVEDERE .... PRES. WILSON .. 19. 13- Janja ti. Julija Potom IMkar. Mmlk aa Ja v Jueealavtjl BaafcoSna usodnosti ■van tn tretje« Fatalni trot jopo razreda PHELPS BROTHERS & CO. 4 Weal Msm Ti .LI 8TE BOLNI? Jaa vam bom osdrevll. to vo« kot trideset M aa voa fcoieanl. Kotno, krvno, ftlvtne, tilrttm In ravm tor vsakovrstno Mrueo koktnl. Lahko vam pokalom So kozli nnftlti rojakov, kotoro som ozdravil. Jas ozdravil, ko drugI niso mo«fl. No Cakajta. PrMH« k prodno Jo prepozno.' Cono so taka, da Jlk lahko zmoro. Prolakava brezplačna. Pref. Dr. H. fl. BAII iPCCIJALIIT Sil StalVHFICe_D »TREKT PlTVaauitOM, PA Joaepta Bootl«. Joseph BerSč. Prank BavMck, Prank In John ZaleteL Prank Matija Nsrtfa Anton Kobal la Math. Wcaca, BLx Frank čeme. Matija Wadkepa. BL: Frank Petku »fck. ŽENITNA PONUDBA. Vdovec srednje starosti se želi ezuanit i z vdovo <»d 30 do 43 let *taro ter da l»i bila vešča vsaj nekoliko italjanskega ali pa angle . »OMojkanje eneraije. pomanjkanje tivahnosti, nrrvoinott, ne- fr*«* j«. pom*njkMja iivčn® moči. redke zvodenel« krvi ta slabt krvne cirkulacije. V«ak ad. ▼■ako delovanje telesa Jo odvicno od ilvčne mil« sa svojo ael^raaje. iivena mo« j* poslavitna. .tvar xa ielodec. Jetra, ledice. drob, utripanje area In krvno cirkulacijo. Noga-Tone C MPrfw zdravilo srn nervozna in fizično izdelane. Zakaj T j Ker sestoji is osmero »sinih sestavin, ki vračajo sdravje ter jih( predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nura-Tone j« bocat no •eieza in fosforja — ter je hrana krvi in tivcem. ,P™^!^ ijvljenjo v jetra, ter oja«aje čreva. do Otivljm ledice ter iscanja te njih »trupeoe se-atavme. Nič »rt vetrov m koleanja. teike sape hi pokrite** Jesika. Ni« ve« bolečin in bolezni t Nura-Tonc daje £t>dov:li tek. dobro prebavo, stanovitne fcivce ter adravo okrepča joče spanje. Nwa-Tone obooati kri. oredi krvno cirkulacijo ter priiene iarenje adravja naglice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne mote, sdra-vejAe in krasnejše ienake. Kuaa-Tone ne vsebuje omamljivib sredstev, »e zdravil, katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. , Pokrit Ja ■ sladkorjem, osodneta okusa, usoden sa jemati Poskuiajte ca. Priporočili an boste vsem svojim prijateljem. . NASA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nuea-Teoe Jo ca (SI 4)0) dolor sa steklenico. Vsaka steklenica vsebaje dev^dsset teLet. poln. msssčno^-drTvl»f". VlUhkt ^^JSU^hJrT**^* ^jfcr1* " <»BOO> dslaejev. J^lte No|»" Tom dvajset (20) M trn nista ssdsvalfcsl s nipiksos. vrnite pruiluk rasno s tkatlie te saft vana bomo takoj vrnili dmmmr. Vidite, da no m---.....• Nafa-Tmt Jo na prodaj (to UfsMtl am penija. — Mi KO NAROČATE. SA POSUJŽ1TE TEGA KUPONA. . NATIONAL LABORATORY, S. 2», 537 So. Dearborn St., Chicaso, III. -Prosim, dobila prUoieno. .aa kar mi potljito. Cesto ia iftv. aH R. P. d. Suho Grozdje Država VI ' 'Af )M.> .'f / '» "f » "» « t Odgovor! Ia Ji ki ja pooblaščen pobirati aarot-aiao sa-Olas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da aa gredo na roka ia ga priporočamo. Za liaklo-i Tam ia vnaprej safava- Kadar selite kupiti pravi glasen Columbia trpežni, najnovejši gramofon, in Vaše prave Kranjske Columbia plošče, ali pa če rabite uro, verižico, prstane, diamond, pišite po dopisnici za brezplačni cenik Vašemu dobro znanemu večletnem trgovcu, IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa., pa boste dobili pravo in pošteno blago in se ne boste kesali za Vaš denar. Samo en poskus, in videli boste, da je resnica. flm. Fiaak ra.: BOJIH, MiKOČAJR VRČJ1 SLOVENSKI SB HA "GLAS HABODA", NAJ- OriVRlK y ZDE. DRŽAVAH.