Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 11
Ljubljana, petek, 16. marca 1928.
Leto 111.
Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
ENOTNOST
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se!
Povečati moramo naše napore na idejnem dviganju zavednega proletariata, ki ga moramo politično aktivizirati, to se pravi, vzgojiti ga, da se bo AKTIVNO pečal z vsemi političnimi vprašanji.
Rudarji, ubranite se novih velikih
odtegljajev!
Ali nai masa plačuje za posameznike?
4—30 Din novih mesečnih prispevkov?
Rudarski brezposelni delavci so res brezposelni delavci so res brez vsake zaščite, kot ostalo delavstvo, nimajo pa niti pravice do tiste malenkostne podpore, ki jo daje Borza dela od 40 milijonov fonda in pa Delavska zbornica strokovnim organizacijam od svojega dvamilijonskega proračuna. Kaj storiti? S stališča razrednega boja bi se morala organizirati in izvesti v vsej državi akcija proti brezposelnosti in akcija za državno podporo brezposelnim. Ni delavec kriv, če ni dela in dolžnost kapitalistov in države je, da dajo delavcem dela ali podporo. To so si delavci v raznih kapitalističnih državah tudi že priborili. — Mesto na to stališče se je Bernot postavil na drugo, kapitalu zelo dopadljivo stališče, brezposelne naj podpirajo delavci od svojih gladnih plač, bolniške prispevke naj plača delavstvo samo, ker »kdor plača, ta odločuje«. — In bernotovci, ki so še pred kratkim grozili, da bodo nastopiti proti plačevanju prispevkov za DZ, ker je to »prisilna organizacija«, tisti voditelji bernotovcev, ki so govorili in pisali, da so brezposelne podpore »nemoralne«, so sedaj sami za hrbtom lačnih rudarskih mas v »prisilni organizaciji (II. rudarski skupini) prekosili samega Kristana in kristanovce v odiranju delavstva.
Na občnem zboru II. rudarske skupine so predlagali, da bi se rudarjem zvišali prispevki za II. rudarsko skupino na 4—50 Din mesečno. Za DZ so se socialpatrioti zadovoljili s prispevkom od 1.44 — največ 5.76 Din mesečno, bernotovci pa so rudarjem, najslabše plačanim delavcem, naložili kar 6krat tolike prispevke, kot jih plačuje ostalo delavstvo DZ. 70.000 delavcev plača letno DZ okoli 2\\'2 milijona, t. j. okroglo 35 Din letno na osebo, po Bernotovem proračunu bi si pa komaj 9000 rudarjev moralo pritrgati od ust IV2 milijona, t. j. okroglo 138 Din na osebo.
Po Berntovem mnenju se rudarjem tako dobro godi, da kakih 20—60 Din mesečno sploh ne bodo pogrešali. Rudarski delegati sploh vedeti niso mogli, za kaj gre, ko so glasovali za to ogromno povišanje prispevkov. Postavljeni pod pritisk rudarskega nadsvetnika Pehanija (»nekaj morate izglasovati«) in bernotovske demagogije, so pač glasovali. Samo toliko sile so še imeli rudarski delegati, da so za eno tretjino znižali prispevke, da bo mesto 1y± milijona, od rudarskih ust odtrgano 750—850.000 Din letno, če bo ta sklep obveljal.
Kam pa bo šel ta denar?
Za brezposelne? Kaj še, ti lahko čakajo in se kakor pri DZ zadovoljijo s kakimi 150.000 Din (komaj ena petina od celega zneska), ki pa jih bodo dobili naibrž »v naravi«, tako kot pri Strokovni komisiji v brošurah. Gšeft bodo delali tisti, ki bodo podpore dajali in brezposelni se bodo morali zadovoljiti z drobtinicami od svojega denarja.
Pač pa se namerava s tem denarjem organizirati konzumne prodajalne, namerava se graditi hiše, dajati posojila rudarjem, ki hočejo zidati in s tem denarjem hočejo organizirati »varčevanje«!!
Bernotovci hočejo krvavo prisluženi denar rudarske mase uporabiti v korist nekaterih »boljših«. Kdo bo pa zidal? Tisti, ki že kaj ima, rudarska .Tiasa gotovo ne! Kdo bo pa »varčeval«? Rudarska masa gotovo ne, ki strada, v hranilnico ne more nositi denarja niti 1% rudarjev! Itd. itd.
Ves predlog Bernota se lahko označi takole: Pod pretvezo posredovalnice dela in podpiranja brezposelnih se hoče iz rudarske mase izžeti milijone za korist posameznikov.
TA NAČRT SE NE SME IZVESTI! RUDARSKA MASA MORA STOPITI NA PLAN IN ZAKLICATI: NE DAMO SE SKUBITI!
RUDARJI! Po vseh revirjih skličite sestanke in shode, razkrinkajte ta napad na vaše interese in zahtevajte
SKLICANJE NOVEGA OBČNEGA ZBORA II. RUDARSKE SKUPINE IN RAZVELJAVLJENJE PREVISOKIH PRISPEVKOV.
Iz vseh sestankov in shodov pošljite protestne resolucije »Rudarskemu glavarstvu v Ljubljani, Knafljeva ulica« in uredništvu »Enotnosti«.
V akcijo za odpravo brezposelnosti!
V akcijo za državno brezposelno podporo!
Na delo za obnovo enotne razredne strokovne
organizacije.
Velenje kale poti
Sklepi občnega zbora II. rudarske skupine so vzbudili med rudarji po vseh revirjih vznemirjenje. Sedaj se o njih povsod razpravlja, diskutira in govori, vendar niso si še na jasnem, ker ne vedo, zakaj pravzaprav gre. Edino v Velenju, kjer so rudarji že pred občnim zborom odklonili vsako povišanje prispevkov, so na shodu dne 11. marca t. 1. zavzeli jasno stališče k sklepom in izglasovali t ogromno večino (skoro soglasno) nezaupnico onim trem zaupnikom, ki se niso držali navodil delavstva. Na shodu je poročal Martinšek (JSDS), v diskusijo so posegli Velenčak, Zaleznik (oba SSJ) in s. Polanc (dekalist), nakar je s. Šteinberger (dekalist) predlagal resolucijo, ki jo spodaj objavljamo. Bernotovec Martinšek je nastopal na shodu tako blastno in prešerno, kot da edini on kaj razume, zmerjal delavc'e z demagogi, z ljudmi, ki ničesar ne razumejo in potem, ko mu je bila izglasovana nezaupnica celo z osli. Zbrani delavci so ga seveda ustavili in mu priporočili, naj se navadi proletarcem tudi po proletarsko govoriti. Iz tega njegovega nastopanja se je lepo videlo, kaj dela bernotovski fanatizem iz ljudi. O diskusiji na tem shodu bomo še poročali. Za danes objavljamo le sprejeto resolucijo:
Resolucija.
Velenjski rudarji, zbrani na shodu dne 11. marca 1928, konštatirajo po zaslišanju poročil svojih zaupnikov sledeče:
1. Na občnem zboru II. rudarske skupine v Trbovljah se trije zaupniki niso držali navodil delavstva, ki je na svojih prejšnjih sestankih odločno odklonilo vsake nove obremenitve. Vsled tega se prizadetim izreka nezaupnica, in s tem preidejo zaupniški mandati na njih namestnike.
2. Delavstvo odklanja sklep občnega zbora v Trbovljah ter ponovno poživlja svoje zaupnike, da z vsemi sredstvi preprečijo to novo obdavčenje delavcev.
3. Kot resno mišljen predlog, naj se vzame predlog, sprejet na našem sestanku dne 5. februarja 1928, objavljen v »Enotnosti« štev. 6 z dne 10. februarja 1928.
4. Velenjski rudarji, ki so vsled stalnega praznovanja napol brezposelni, ne morejo prispevati v svrho brezposelne podpore, ker so upravičeni isto celo sami zahtevati.
Veliko napako vidi delavstvo tudi v tem, da v času, ko že prenaša težko krizo, ki mu jo kapitalizem nalaga, prevzame še krizo brezposelnosti na svoja že itak preobremnjena pleča. Energično odklanjamo namero prisilne organizacije, zasnovane iz konfuzne ideje Bernotovih fanatikov, ki gredo iz strankarskih interesov preko volje delavstva.
Občni zbor II. Rudarske skupine.
Bernotovci so na rudarje navalili nove velike prispevke.
Dopis iz Velenja.
Res je, kar piše »Naprej« o debati radi pravilnika Rudarske Posredovalnice Dela (RPD), da so mu nasprotovali samo trije dekalisti iz Velenja, Šober iz Zagorja in socijalisti. Kako pa bi mu tudi ne?
Poglejmo samo, kaj je spodaj pod proračunom zapo-padenega v vrsticah, kjer pravi: Če bi bili dohodki manjši, je odbor pooblaščen primerno zvišati prispevke
i.	t. d.
In če pogledamo še paragraf 7, ki govori o hranilnih vlogah kar na široko, ali ni bilo prav, če smo to skritizirali takole: sedaj, ko že za koruzni močnik več ne zadostujejo rudarske plače, pa bi se naj snoval denarni zavod za vlaganje rudarskih prihrankov? Naj se vendar gre Bernot informirat na denarne zavode širom Slovenije, da bo videl, kdo so tisti, ki imajo naložen denar po teh zavodih in kaj so po poklicu!
Ta paragraf je celo zastopnik rudarske oblasti ing. Pehani odbil z motivacijo, da rudarska oblast najbrž tega ne bo odobrila, ker rudarski zakon je eno, denarna politika pa zopet drugo. Bernotovcem se je posrečilo potem izglasovati ta pravilnik RPD. Kako?
Poglejmo samo, kako pretkano so nastopili. Načrt pravilnika RPD bi likvidacijski ali glavni odbor II. skupine moral poslati najmanj 14 dni pred občnim zborom vsem lokalnim načelnikom, da bi zamogli ti načelniki sklicati sestanke po revirjih in z rudarsko maso razpravljati o pravilniku In o proračunu, ki je bil v zvezi s tem pravilnikom RPD predložen, poslali so pa ta pravilnik in proračun tako, da smo ga velenjski zaupniki čitali šele na potu v Trbovlje in mnogi zaupniki pa ga še sploh v roke niko dobili. Ko se je dal tak masten |
proračun na glasovanje, tedaj se je v vsakem poštenem zaupniku oglasila vest, ki mu je rekla: Spomni se na rudarje v svojem revirju — kako bodo oni sprejeli novo obremenitev na znanje, kako boš za to odgovarjal, ko vendar nimaš tozadevnega pooblastila od njih! In taki so bili vsi odgovori in ugovori od strani delegatov proti nameravanemu proračunu. Pri obširnem dnevnem redu so proračun postavili na zadnje mesto ali točko. Vse druge manj važne stvari so se razpravljale poprej na dolgo in široko, a o proračunu — popolnoma na zadnje. Čas je bil že pozen, nekaterim delegatom se je že bližal čas odhoda in v naglici so začeli Bernotovci pritiskati, češ, morate glasovati, če ste sprejeli pravilnik, morate odobriti tudi proračun. In ko so poštenjaki po po svoji vesti ugovarjali, da širša masa rudarjev za to ni bila vprašana in tega ne bo sprejela. V Velenju pa je celo sestanek rudarjev soglasno odbil vsako povišanje prispevkov, potem so rekli, pa ga znižajte, ampak glasovati morate na en ali drug način. In še zastopnik rud. oblasti ing. Pehani je pritisnil, da nekaj boste morali izglasovati, kajti denarja ni toliko, da bi se mogel sklicati ponovni občni zbor itd. Le pod tem pritiskom naglice in sile se je sprejel tak preračun, ki je sicer za polovico manjši od predloga Bernotovcev, pa vendar pomeni občutno povišanje prispevkov. In Bernot pa pravi v svojem poročilu v »Napreju« (bil je na občnem zboru prisoten), da so začeli nastopati delegati z demagogijo, češ, da nimajo pooblastila za glasovanje takega proračuna.
Delavci zapomnite si to: Kar je pri nas proletarska demokracija, to je pri Bernotu »demagogija«. Proti vsakemu terorju kriči Bernot, a delegate so pa s pretkanim duševnim terorjem prisilili na glasovanje. In ko so končno prisiljeni glasovali, se pa Bernot norčuje v svojem poročilu, da so bili »ugnani v kozji rog«. Tako, kot je tukaj, brez vsakega zavijanja, na kratko opisano, tako je v resnici bilo. Samo trije dekalisti iz Velenja so bili ki so imeli toliko poguma, da so glasovali proti vsakemu povišanju prispevkov kljub vsemu pritisku. Ob koncu bodi Bernotu povedano, da je tisti »kozji rog«, o katerem on piše, zelo zelo velik in marsikdo bo radi tega občnega zbora notri padel, a Bernota pa bo najprej noter vrglo razredno-zavedno delavstvo. — Delu čast!
A. V.:	•
Vrenje med krščanskimi in narodnimi socialisti.
V	splošni indiferentnosti, ko delavstvo ugiba, ali sem, ali tja, se pojavlja v nam nasprotnih taborih vrenje, ki privaja do gromovitih besed o razrednem boju in razčiščenju. Dobro bi bilo, da bi bilo to res, da bi prišlo do konsolidacije v delavskem razredu na poti pravega razrednega boja. brez kompromisov, brez pametne politike zlatega ključa in da bi vsi potegnili črto čez vso laž, čez vso politiko kapitalističnih reform ter kšeftarskega socializma.
Dobro nam je še v spominu obznana nad našim razrednim marksističnim pokretom, ko so že obstoječe socialistične grupe ter narodni in krščanski socialisti z vso vnemo pomagali konsolidirati sedanji režim in se veselili, da je sedaj njih čas, da v kalnem ribarijo in varajo delavstvo, da je s pametno politiko kompromisov s kapitalizmom možno rešiti delavsko in kmečko vprašanje. — Voditelji okoli SSJ (Soc. stranke Jugoslavije) so si kar meli roke in so bili veseli nad obznano in hvaležni ter ponižni za nagrade, ki so jih dobivali od buržuazije v obliki Delavskih zbornic, bolniških blagajn in zaplenjenih Delavskih domov.
Tudi drugi žolti krščanski in narodni socialisti so mislili, da je sedaj prišel njih čas, češ, sedaj bomo želi. — In glej: narodni socialisti se vračajo nazaj v svojo matico kapitalistično SDS in ta jih seveda sprejema z odprtimi rokami. Tako umira NSS, Juvan in Rupnik pa, ki sta ji skopala grob, se jezita, da najmlajši potomci te pokojne matere nočejo slediti njima in ostalim, da ti najmlajši premišljujejo, kake grde stvari v tej čudni kupčiji igrajo glavno vlogo.
»Bratstvo«, tako se imenuje ta mladina, ki je izrecno delavska, se mora sedaj odločiti, ali v meščansko stranko, ali pa v razredno bojevno zvezo delavcev in kmetov, v kateri se bori brez fraz za zmago delavcev in kmetov, za brezrazredno družbo zatiranih, preganjanih in ponižanih, med katere spada tudi ona.
Tudi mladi krščanski socialisti (krekovci) hočejo pokazati, da so se poboljšali in da niso sinovi SLS. Najmlajši del onih, ki so zvonili na vso moč proti razrednemu boju za solidarizem, prihaja sedaj s čisto novimi revolucionarnimi parolami. V prvi in drugi številki revije »Ogenj«, je polno hvale Marxu, polno navdušenja za razredni boj, za brezrazredno družbo, socializem in podčrtano tudi to: »Delavcem tovarne, kmetu zemljo.«
Lepo z gromovito besedo povejo to krekovci, a mi dvomimo v te njihove besede in bomo dvomili toliko časa, dokler iz teh besed ne nastanejo
dejanja in dokler se njihov korak ne spoji z našim korakom v borbi in trpljenju za zmago onih naših načel, ki so jih oni posneli od nas in jih priobčili v svoji reviji »Ogenj«.
Zato, prijatelji, ne oklevajte, pridružite se borbi, ne klonite več! Tako kot mi ne klonimo, ki korakamo z visoko dvignjenim praporom naprej, mogočno in ponosno skozi vse zapreke, preko Golgote, proletarskega revolucionarnega gibanja, da tudi nam zasije solnce svobode, novo jutro rdeče jutranje zarje, katera že sije na vzhodu.
Opomba uredništva. Priobčujemo gornji lep dopis sodruga delavca, ki nam kaže razne nove pojave na proletarski periferiji meščanskih strank. Bomo pa se s temi pojavi, zlasti tudi z novo ideologijo mladih krščanskih socialistov, ki jo zastopa revija »Ogenj«, še temeljiteje bavili. Za danes naj zadostuje opomin in poziv s. A. V.
Revolucionarni marec.
OBLETNICA KOMUNISTIČNE INTERNACIONALE.
1919. leta, prve dni marca je bila v Petrogradu v prisotnosti delegatov iz vseh delov sveta, pod vodstvom Lenina ustanovljena komunistična internacionala (K. I.).
OBLETNICA PARIŠKE KOMUNE.
18. marca slavi mednaroden proletariat obletnico vpostavitve prve delavske vlade na svetu — Pariške komune iz leta 1870. (Naročite in čitajte »Pariško komuno«, ki se dobi pri upravi »Enotnosti«.)
OBLETNICA FEBRUARSKE REVOLUCIJE.
10. marca 1917, 25. februarja po starem ruskem koledarju, so delavci, kmetje in vojaki zrušili carizem in vpostavili republiko, katere so se polastili menjševiki in buržuazija. 8 mesecev pozneje je proletariat nagnal tudi menjševike in buržuje in vpo-stavil oblast sovjetov.
OBLETNICA SMRTI KARLA MARKSA.
13. marca 1883 je umrl oče znanstvenega socializma, ustanovitelj I. internacionale in avtor »Komunističnega manifesta«, »Kapitala« i. t. d. Karl Marks.
OBLETNICA MEDNARODNE RDEČE POMOČI.
Pred 5 leti, v marcu 1923. leta je bila ustanovljena Mednarodna Rdeča Pomoč, organizacija, ki je tekom preteklih pet let pomagala sto in stoti-sočem zaprtim in preganjanim.
MEDNARODNI ŽENSKI DAN.
8.	marc vsakega lea je dan akcije žen-delavk proti zatiranju in izkoriščanju po kapitalizmu. 8. marca 1913 leta so ruske delavke v dobi najhujše caristične reakcije izvedle ogromno demonstracijo, ki je bila sicer z orožjem in krvjo udušena, ki pa je napravila ogromen utis na ves svet. Pa že preje, že od 1911. leta se praznuje 8. marec, kot bojeven dan ženskega proletariata.
18. MAREC IN SLOVENSKI PROLETARIAT.
Revolucionarnem marcu, pretkanemu z rdečimi zvezdicami, kakor pravi proletarski pesnik Max Barthel — mora slovenski proletariat vplesti iz svoje preteklosti dve rdeči zvezdici, dve žrtvi, to je dva komunarda, Franceta Železnikarja in Vlada, Franjo Vulča.
Socialpatriotje so si izbrali dan smrti Franceta Železnikarja, da počaste njegov spomin v reformističnem smislu. Mi dekalisti, nasledniki krvavcev, moramo 18. marec obletnico pariške komune, proslaviti vsako leto s spominom na prvega revolucionarnega bojevnika, ki je sam prisostvoval velikemu uporu pariškega delavstva in prvemu poizkusu diktature proletariata. Osemnajsti marec mora biti tudi praznik spomina na Franceta Železnikarja.
S.	Vlado, odveden v belgrajsko Glavnjačo 16. januarja 1926, izginil je in utonil med onimi neštetimi komunardi, ki so po vsem širnem svetu za idejo Karla Marksa in Lenina žrtvovali svoje življenje. Ni groba njegovega in dan njegove smrti je neznan. Zato mora biti osemnajsti marec, dan vseh komunardov, tudi praznik spomina in osvete našega komunarda Vulča.
Ne sme torej v bodoče minuti niti en osemnajsti marec, da ne bi slovenski proletariat na vsakem svojem sestanku, proslavi in zborovanju ob tej priliki dvignil svojega glasu Francetu Železnikarju in Franjo Vulču:
Delu čast in oblast!	Kivešlob.
UMETNIŠKI VEČER V TRBOVLJAH TONE SAJOVIC FRANCE KOZAR
bosta brala svoje pesmi, odlomke dram itd. Za uvod bo govoril LUDVIG MERZEL.
V SOBOTO, 17. . t. m. ob pol 8 uri.
DVORANA FORTE. V nedeljo, 18. t. m., se večer ponovi v Hrastniku.
Spomini na s. Vlada, F. Vulia.
Dolgo je, kar smo bili ž njim skupaj. Taikrat je bilo, ko je slov. del. gibanje preživljalo Stefanoviča, ko smo mi mladina vodili silen boj za današnjo dekalistično smer. Takrat je bilo, ko smo pod silnim terorjem izdajali »Proletarsko mladino« in ko smo ustanovili »Iskro«. Takrat se je našel F. Vulč med nami. Sam ne vem, kako je prišel. Naenkrat je bil med nami in — delal. Sodrug Vlado se ie krstil in pod tem imenom ga poznamo, vsi. Policijski'teror nam je zatrl »Promlo« in »Iskro«, Glavnjača nam je požrla s. Vlada. Iskra pa je ostala v nas, žge nas in drami, s. Vlado je med nami in kliče po osveti.
Ga ne poznate? Niste poznali njegovega visokega čela, njegovega močnega zdravja, njegovih oči, ki so postale tako majčkene, kadar se je nasmejal in potrepljal delavsko deco? Ga ne poznate? Vlado ste ga klicali, drugega imena niste poznali. Se ga ne spominjate, zagorski sodrugi in sodružice? Z vami je šel na izlet v Gamberg. Resno in možato je govoril, pre-vdarno, besedo za besedo je iskal. Ga ne poznate? Delavska deca Zagorja ga gotovo pozna. Trepljal jo je, govoril pravljice o sužnju in Svobodi. V Gamberg vas je vodil, tisti lepi poletni dan, ki ga je bil tako vesel, da je potem v Ljubljani celo popoldne pisal poročilo o izletu v Gamberg. Zakaj, bilo je to prvič, da je bil Vlado med delavsko maso. In pisal je počasi, prevdaren je bil. In koncem poročila za »Promlo« se je podpisal: P rob o j = proletarski bojevnik. Da, borec je bil s. Vlado. — Ga poznate sedaj, zagorski sodrugi? Se spominjate njegovega čela, njegovih oči, ki so se tako iskreno nasmihale vašim otrokom. Se ga spominjate? Zagorske sodružice, telovadke »Vesne«, ve se ga spominjate, saj vas je učil Viado telovadne vaje, tam na dvorišču pred »zalonom«. Zdrav fant je bil, lep fant
Nobene slike nam ni zapustil. A jaz se ga tako živo spominjam. Sedeli smo za mizo v medli svetlobi in govorili. On je molčal. Sedel je in včasi napisal kaj na
listek, ki je ležal pred- njim. In potem je govoril. Ne mnogo, prav malo. Svojo glavo z visokim čelom je nagnil nad mizo. Zdi se, da bo mnogo govoril, čelo mu je napeto kot boben, kot obroč. In počasi je vrgel par besed iz sebe. Manj kot je hotel. Bilo je v njem prepolno, zdi, se, da so se mu misli gnetle, in vrgel je med nas vse, kar je hotel kratko: »Delu čast in oblast!«
In potem se ga spominjam v njegovem stanovanju, na Zabjaku. V neki mračni, temni sobi, veliki sobi kot stara kasarna. Ko sem prišel, je stopil izza mize in me s svojimi očmi — teh oči, majhnih živih oči1 pod visokim, svetlim čelom ne morem pozabiti — pozdravil. Na goli, delavski mizi je ležala pred njim knjiga. »Bebel: Žena i socializam« v hrvaškem prevodu. To knjigo je nosil vedno s sabo, z rdečim svinčnikom je bila vsa podčrtana, — čital jo je v vlaku, v Zagorju, na Jesenicah — povsod, kamor je šel. Cesto nam je govoril o naši napaki, da ne organiziramo delavke.
Ga poznate zdaj, delavke. Vaš sodrug je bil, vaš Vlado.
Pripovedoval mi je, da je rodom iz Primorja. (Njegov obraz je bil ogorel, kot bi bil iz bakra.) Starši da so mu še v Trstu, a da ne gre do njih, da se ne poznajo, odkar je postal proboj. Da je bil dobrovoljec-legionar, da se je boril na Dobrudži na Solunu in Kajmakčalanu, da je veroval, da se bori za dobro. Da pa se je varal in da — delu čast in oblast!
To je bil Vlado. Par mesecev je bil z nami, bil v Zagorju, Ljubljani, Zalogu, na Gorenjskem — povsod je bil. Spoštovali smo ga, radi smo ga imeli, z vsem svojim bistvom je bil z delavci. Bil je organizator, mož železne discipline, rdeč vojak — proboj!
In zato je moral emigrirati.
In od takrat ga nismo videli več.
1925. 1. sem bil v Glavnjači. Zvečer me je prijel kozav, mlad detektiv. Noč sem prespal na klopeh v veži uprave grada (policija). Opoldne so me vedli v celico.
Po nekakih vegastih starih stopnicah v prizemlje. Tam se znajdem naenkrat v mračni sobi, nekaka »sprejemnica«, skozi katero mora menda vsakdo. Spimnjam se je le v toliko: polna cigaretnega dima, nizka, nekake mize, papirji. In sredi tega dima sedi na nekakem starem fotelju okrogel oficir, noge na mizi pred seboj, čita časopis in kadi, kadi. Dim, jedva sem ga videl. Menda je »užival« kot pravijo Srbi, če kdo lenari v vsej udobnosti. Vznevoljil ga je moj prihod. Zarenčal je: »A — odkod si?« — »Slovenec«. — Dovolj je bilo za njega, da je prestavil noge na mizi in učeno gobezdal: »A — Slovenec! Slovenci ste vsi komunisti. Vsi. Inteligentni ste, pravijo. No — vas že naučimo. Pretepemo vas«. To je bil sprejem. Še je gobezdal, a ne vem kaj. In potem čez dvorišče. Na levi kup smeti, smrad. Na desno nekake pokonci stoječe deske: stranišče. Dva majhna drevesa kot bezgi v Trbovljah ali Zagorju (tam pri Bajzgarbarju). Pri enem stoji starec, visok, koščen, razcapan in stiska gosli pod pazduho. Slep je, pa ga pustč na dvorišču. Še eden je ž njim na dvorišču: slepi pes Čoro. In policist stopi k drevescu, ter ga močno potrese. Slepi pes Čoro zarenči, plane v smeri proti drevescu in laje, laje v drevo in slepega starca Čirai Vedno ponavljajo to, zabava jih, da pes laje in da se starček prestraši da mu zadrhte strune na goslih, ki jih krčevito tišči k sebi. Par dni sem videl tega starca venomer stoječega ob drevesu. Besed nisem čul iz njegovih ust. Le prazne oči so buljile.
Vlado pa je imel lepe, žive oči, pod visokim čelom — pa so ga ubili v tej Glavnjači.
Nedavno so se po belgrajskih časopisih prepirali, odkod je prišla beseda »Glavnjača«. Nekdo je trdil, da izhaja beseda iz »glavenj«, kar pomeni panj, panjač, (knapje pravijo »štucelj«), ki je služil jetnikom mesto vzglavja. O tem so se prepirali. Proletariat pa ve, da je ta beseda odtod, ker sta tam s. Ljubica Ljubičič in s. Vlado izgubila glave. In proletariat se ne bo zadovoljil z znanjem: odkod ta beseda, — ampak bo delal
za tem, da se ta beseda odpravi. Ker je s. Vlado dejal: »Delu čast in oblast!« In ker so razbili v Glavnjači lepo Vladovo čelo.
Ko so nemški razbojniki ubili Karla in Rozo, so šli zvečer pit šampanjec v hotel in se veselili, smejočih obrazov v objemu vlačug, fotografirali v večen spomin. Tudi razbojniki iz Glavnjače so veseljačili tisti večer, tudi fotografirali so se. Še zdaj plešejo in pijejo šampanjec in po časopisih jih vidiš fotografirane. Po razbitem, visokem čelu Vladovem plešejo, ker vedo, da so ga ubili. Tudi po proletariatu plešejo, ker se proletariat giblje le toliko, da plešejo prav moderen char-leston.
Toda sodrugi, na visokem čelu, ki ga je nosil Vlado, je bilo zapisano: Delu čast in oblast! Pa so zamahnili po njem in ga raztreščili. Potipajte svoja čela, pa si namislite, da vas ima kdo za klavno živino, pa da udari s sekiro po vašem čelu. Ste že videli mesarsko klavnico? Mesar pljune v roke, zamahne — čelne kosti za-hreščijo. Potem potipa mesar luknjo v čelu. Še enkrat zamahne in živali skočijo oči iz dupline na umazana tla. Mesar stopi nanje. Zmazek.) Si predstavljate to? S sekiro sredi čela, enkrat, dvakrat, dokler ne skočijo oči iz jam. In par hipov se še zavedate, da imate razbito čelo, da so vaše oči zmazek na tleh!
Vas je groza? To je hladna resnica, gola resnica. Kot je gola resnica, da so pobili- slično na tisoče so-drugov v Bulgairiji, na Kitajskem, Rumunskem in povsod. Resnica je, da naš rudar ne živi, namreč umira, da so tisoči delavcev brez posla, da tisoče delavcev v Berlinu preti s štrajkom ker ne morejo živeti.
Zavedajte se pa tudi, da so sama čista resnica besede, ki jih je nosil Vlado na svojem čelu, da je edina rešitev izpod sekire geslo:
Delu čast In oblast!
Veno Venomer.
Ljubljanska občina.
Orjunaško-glavnjačarska večina KORUPCIJA JE ZDRUŽILA SLS IN SDS NA LJUBLJANSKEM MAGISTRATU.
Velik in hud boj se je bil v zadnjih tednih med SDS in SLS na ljubljanskem magistratu in izgledalo je, da bo preje občinski svet razpuščen kot, da bi prišlo do razdelitve oblasti in korit na občini med obe meščanski stranki. Toda maslo, ki ga imata na glavi SDS kakor SLS iz »debelih« let gerent-stva in komisarjenja jih je združilo. Obstojala je opasnost, da bodo vsled spora prišle na dan vse nečedne zadeve, ki so jih počenjale te stranke v zadnjih štirih letih. Obema strankama je pretila obsodba vsled korupcije in da to preprečijo, so se sporazumele. Malo so popustili klerikalci, malo demokrati in sporazum je bil dosežen in podpisan: Korupcijski slučaji se ne bodo obravnavali več, korupcijska komisija bo zatrta!
Takoj po doseženem sporazumu je demokrat župan Puc preprečil še nadaljno preiskavo in en-keto radi nove črpalnice, pri kateri bo šlo po krivdi klerikalnega komisarja nad 2 milijona mestnega denarja v zrak in klerikalci so kar pozabili na svojo paradno deklaracijo o »Filipshofu« na prvi seji obč. sveta, ki bi škodovala demokratom. Ta sporazum pomeni, da so se obe stranki združili za enotno odiranje delovnega ljudstva in da ima ljubljanski proletariat pričakovati najhujše od orjunaško-glav-njačarske večine na magistratu.
»DELAVSKA POLITIKA« ZAVIJA IN LAŽE.
Ljubljansko delovno ljudstvo ima brezdvoma ,interes na tem, da se razkrijejo vse temne zadeve izza časa gerentovanja in komisarjenja tako SDS kot SLS na občini. V to svrho se je tudi izvolila v občinskem svetu komisija, ki naj vse te stvari preišče. Za člana te komisije je bil kandidiran od strani zastopnikov DKRB s. Gustinčič in vrši v tej komisiji svojo dolžnost kot kontrola s strani proletariata. V zadevi nakupa črpalke za vodovod je zahteval preiskavo na licu mesta, kjer je črpalka naročena, t. j. v Andritzu pri Grazu in je tudi šel tja skupaj z demokratom Rupnikom in nekim in-ženirjem-uradnikom.
SSJ se očividno boji, da bi prišla na dan afera z nakupom nerabnih strojev za vodovod in zato nastopa proti razkrivanju komisarskih korupcijskih afer. Za razkrivanje kapitalistične korupcije potovati v Graz, magari z demokratom, je dolžnost delavskega zastopnika, napaka pa je nastopati za prikrivanje korupcije, kakor dela to SSJ potom »Delavske Politike«.
Če je župan Puc interveniral, da je dobil sodrug Gustinčič potni list — to še zdavnaj ne opravičuje vas socialistov, da se policija na vas obrača, kateremu delavcu lahko izstavi potni list! Da so demokrati in policija tako blizu, ni nič čudnega, da pa ste ji vi tako blizu — to pa označuje vašo režimsko vlogo v delavskem gubanju.
Stroške potovanja je nosila občina in kot vsi drugi je dobil tudi s. Gustinčič potne stroške plačane. To je popolnoma v redu tako, kot je v redu, da dobiva vaš poslanec Petejan istotako nad 100 tisoč dinarjev dijet kot jih dobivata Smodej ali Žerjav.
Mi lahko delavstvu vsako stvar pojasnimo — zakaj pa vi, ki se čutite prizadete, ko smo vam očitali profitarsko politiko, nato ne odgovarjate? Glasovali ste 'za otvoritev kino-dvorane, ki ni zgrajena po varnostnih predpisih zato, »da podjetnik ne izgubi interkalarnih obresti«, neglede na ogroženo življensko nevarnost ljudi. Če ste se postavili na stališče, da so obresti, t. j. profit glavno, je vaša politika gotovo profitarska!
Naša stranka je pri glasovanju za demokratske načelnike odsekov napravila isto napako kot vi, ki ste tudi glasovali za demokrate. Razlika med nami in vami pa je ta, da smo mi napako spoznali in jo popravili, vi pa še nadalje vztrajate na napačnem stališču, da je treba podpirati demokrate proti klerikalcem, ker so bolj demokratični. Seveda pri nas ni tako kot pri vas, da Kristan z bančno in Uratnik s kaso DZ lahko »navijata ušesa «in komandirata, pri nas sklepa in odločuje stranka in ne posamezne osebe in to vas boli, zato zavijate in lažete po »Delavski Politiki«.
Predlogi dekalistov v odboru elektrarne, plinarne in vodovoda v Ljubljani.
5. Gustinčič je stavil sledeče predloge:
1. Pri instalacijah elektrike v stanovanja do štirih žarnic-in za motor, naj se črtajo vse takse (sprejeto).
2. Izvede naj se tudi za nedeljsko delo v elektrarni 8 urni delovnik in nastavita v ta namen še 1 strojnik in 1 kurjač (odbito!). Sedaj delajo v elektrarni ob nedeljah po 12 ur in turnusi imajo samo vsako tretjo nedeljo prosto in noben praznik.
3. Da se zniža cena za konsumente do 60 HW ur mesečno od 5‘ Din na 3 Din (odbito!).
4. Da se zniža cena plina za konsumente do 50 m* od Din 3.50 in 2.75 na 2 Din in da se zvišajo za izgubljeno diferenco konsumentom (bogatašem), ki porabijo čez 100 m3. Le-ti plačajo danes 2 Din za 1 m3 (odbito!).
.	5. Da se pri instalacijah zaračunavajo monterske ure
po faktičnih rrionterskih mezdah (8.30 do 9 Din) in ne po 15 Din (odbito!).*
6. Da prodaja mestna občina ves material za instalacije po lastnih cenah in da ne računa nobene režije (odbito!).
7. Da se črtajo vse takse pri navrtavanju vodovoda za instalacije v hiše (odbito!).
8. Da se črta ves čisti dobiček v proračunu vodarine (okroglo 1,200.000 Din), ki ga morajo plačati stanovanjski najemniki s takozvano vodarino, kar podražuje stanarino. Z ničemer se ne da opravičiti, da mestna občina prodaja ljubljanskemu delavstvu in uradništvu vodo s tolikim profitom. Ta profit znaša 35% vseh stroškov za vodovod. Predlog je bil z zgražanjem demokratov odbit.
9. Da se da vsem uslužbencem mestne elektrarne razsvetljavo brezplačno (sprejeto).
V	odseku so dosedaj zastopani samo demokratje, medtem, ko se klerikalci vsled znanega spora do sedai sej ne udeležujejo.
Delavci, čitajte in spregledajte!
KOROŠEC IN SLS ZA KOMISARIATE
V	OBČINAH.
Pod PP-režimom je Pribičevič razpuščal občinske svete in postavljal komisarje, danes vrši ta posel SLS in Korošec. V delavskih občinah, v Zagorju, v Mežici gospodarijo proti volji ljudstva komisarji in gerentje, kakor pod PP-režimom.
= Parlamentarne volitve v Franciji bodo 22. aprila t. 1. Te volitve se bodo vršile po novem volilnem redu, ki ne pozna proporca in ki je posebno naperjen proti komunistični stranki
Za konsolidacijo delavskega gibania.
Med mase na delo za dekalizem!
V	48. štev. lanske »Enotnosti« (z dne 16. decembra 1927), smo uvedli novo rubriko (oddelek) pod naslovom »Za konsolidacijo delavskega gibanja« in otvorili splošno diskusijo o vseh vprašanjih delavskega gibanja v Sloveniji. Pozvali smo vse, ki jim je pri srcu napredek našega delavskega gibanja, brez razlike struj, dekaliste, socialiste, socialdemokrate itd., naj nam pošljejo svoje misli, svojo kritiko, svoje pripombe in predloge, ki jih vse hočemo objaviti, četudi bi se z njimi ne strinjali. Takega koraka ni pri nas nikdar še storil noben delavski 'list (tudi »Naprej« ne, ki se v besedah vedno zavzema za diskusijo, dejansko jo pa vedno ovira). Z vso širokogrudnostjo smo pustili tej diskusiji popolnoma prosto pot. Dopustili smo diskutantom ne samo kritiko našega dekalističnega gibanja, temveč tudi, da izražajo po našem mnenju napačne nazore in iluzije. Sedaj, ko se je diskusija v tej splošni obliki iztekla, hočemo v tem članku k vsem vprašanjem povedati svoje mišljenje.
I. KAJ NAS TA DISKUSIJA UČI?
Potek diskusije v rubriki »Za konsolidacijo delavskega gibanja« je dal našemu predlogu zadoščenje. V njej so se oglasili predvsem sodrugi, ki dosedaj niso bili dekalisti, ki pa so se po svojih izkušnjah v strokovnih organizacijah, v skupini »Zedinjenje«, v bližini SSJ in JSDS k nam približali. V svojih dopisih so ti sodrugi proletariatu povedali svoje izkušnje, svoje dvome in misli. Sem spada prvi članek s. S. T.: »Nekaj misli o našem proletarskem gibanju« (št. 48 »Enotnosti«), dalje »Dopis delavca« (št. 49 E.), članek s. Franca Vrhovca, bivšega zedinjaša »Diskusija« in drugega bivšega zedinjaša »Da se ne pozabi« (oboje v
1.	št. »E.« 1928), potem »Pismo .Enotnosti’« s podpisom zedinjaš (v 3. št. »E.«) in dopis s. K. iz Maribora »Čitaj in sodi...« (v št. 6 »E.«).
Članki in dopisi teh sodrugov lepo odražajo, kako je oportunizem SSJ na vseh poljih in delovanje SSJ-eksponentov v zadnjem času vplivalo odbijajoče na delavce, ki so hoteli ž njo sodelovati, ki so hoteli z njo zediniti se, ki so bili že v njej, odražajo naraščajoče nezadovoljstvo socialističnih delavcev z malomeščansko oportunistično politiko SSJ. Iz tega sledi za nas dekaliste PRVI NAUK te diskusije:
Ustvariti si moramo trdne mostove do teh nezadovoljnih, na levo stremečih socialističnih delavcev, iti moramo med nje z dekalistično propagando, prepričevati jih moramo o pravilnosti naše poti proletarskega boja, se z njimi močno povezati in jih polagoma popolnoma pritegniti v naše bojevne vrste!
Poleg teh sodrugov so posegli v diskusijo tudi dekalisti, in sicer je sodrug s podpisom »Dekalist« v članku »Delavsko gibanje se more resnično konsolidirati le na pravi marksistični podlagi« (št. 1 let. E.) in v članku »Naše splošne naloge« (št. 3 let. E.) skušal pojasniti nekatera bistvena, danes v naši delavski javnosti še ne povsem jasna vprašanja. Ta dva članka je spopolnil s. Franc Kokalj s svojim lepim dopisom »K diskusiji« (št. 7 E.). Oba dva sodruga sta prispevala k temu, da se je diskusija lepše in plodnejše razvila in sta uredništvu odvzela precej naloge.
Ugotoviti moramo vendar k tej diskusiji še nekaj. Namreč to, da je v njo poseglo zelo malo sodrugov-delavcev. Koliko delavcev, do katerih pride »Enotnost«, ima polno glavo misli, idej, kritike in predlogov o današnjem stanju delavskega gibanja, kako malo pa se jih je oglasilo v tej javni diskusiji! Kaj iz tega sklepamo? Iz tega sledi za nas DRUGI NAUK te diskusije:
Povečati moramo naše napore na idejnem dviganju zavednega proletariata, ki ga moramo politično aktivizirati, to se pravi, vzgojiti ga, da se bo AKTIVNO pečal z vsemi političnimi vprašanji.
Odpraviti moramo škodljivo tradicijo stare socialdemokracije, v kateri so bili VODITELJI (t. j. poslanci, nastavljenci stranke, strokovnih organizacij in zadružništva) — VSE, ŠIRŠA PLAST ZAVEDNIH PROLETARCEV (politično in strokovno organizirani, ki so plačevali prispevke, poslušali govore in referate, volili odbore in delegate ter smeli diskutirati) PA JE DEJANSKO IGRALA VLOGO SAMO KOT MASA VOLILNIH AGITATORJEV IN VOLILCEV. Cilj socialističnih voditeljev v II. internacionali je bil le-ta, da pomnožijo število poslancev v parlamentarnih zastopstvih in da si ustvarijo potom parlamentarnih glasovanj bolj ugodne pozicije za pregovarjanje buržuaziji, naj vendar od svojih profitov več odstopi proletariatu. Na podlagi te oportunistične politike in delitve stranke v velike aktivne »voditelje« na eni in pasivne, pokorne »mase« na drugi strani, se je razvil v drugi internacionali najnesramnejši oportunizem, posebno med parlamentarci in strokov-ničarji, ki je privedel do sramotnega izdajstva leta 1914.
Nasprotno mora biti resnična proletarska stranka, ki hoče mobilizirati mase za strmoglavljenje kapitalizma, zgrajena na drug način in na drugih načelih. V revolucionarni proletarski stranki mora biti najzavednejši del proletariata organiziran tako, da vsi člani aktivno delajo, da vsi člani sodoločajo in soizvajajo strankino politiko, vzdržujejo stalno zvezo stranke s širšimi masami delavcev in kmetov in s skupnim sodelovanjem vodijo boj proletariata. Le v takem sistemu je omogočena potrebna medsebojna kontrola vseh članov
in kontrola članov nad funkcionarji, nad voditelji.
(O tem vprašanju bomo V kratkem objavili članek Buharina: Razred, stranka, voditelj.)
LE V TAKEM SISTEMU JE MOGOČE VZGOJITI DOVOLJ VELIKO IN MOČNO AVANTGARDO PROLETARIATA, KI BO NE LE SPOSOBNA, DA POVEDE IN MOBILIZIRA NAJŠIRŠE MASE DELAVCEV IN KMETOV V ODLOČILNEM BOJU, TEMVEČ SPOSOBNA TUDI TAKOJ NATO ZGRADITI TEMELJE PROLETARSKI DRŽAVI, DELAVSKO - KMEČKI REPUBLIKI.
Pereča potreba našega gibanja je, da ga tudi v tem oziru spravimo na ta edino pravilen tir, potem bo kljub vsej reakciji in kljub vsem tež-kočam zasiguran njegov razvoj! —
Še en TRETJI NAUK lahko povzamemo iz te naše diskusije, če pogledamo nanjo z nekoliko širšega zrelišča. V »Delavski politiki« in v »Na-preju«, pri SSJ in pri JSDS je taka diskusija nemogoča. Obe ti dve stranki vztrajata na starih tirih skrahirane II. internacionale, ne samo v tem, da obedve stojita na oportunističnih načelih, ne samo v tem, da predstavlja SSJ korumpirano, režimu prodano socialpatriotsko stranko, JSDS pa sekto, ki v glavnem sploh nima izgrajenih političnih idej in zato v praksi koleba med oportunizmom in sodelovanjem z nami, temveč tudi v njihovem odnošaju napram delavstvu. Obedve se bcjita idejnega napredka in politične aktivizacije proletariata. Niti ena niti druga noče z delavstvom prerešetavati teh problemov. »Delavska politika« je o vsej naši diskusiji molčala, »Naprej« pa je v
9.	številki priobčil pod naslovom »Gosenice« besen napad na »Enotnost«, ki je poln nemogočih zavijanj in laži, tako da bi moralo biti najzadnjega »revolverblatlca« sram. da je kaj takega priobčil. Na ta nagad se resno ne da odgovarjati. Nočemo ga popravljati, naj raje ostane tak, kakršen je, Bernot naj v njem gleda svojo sposobnost za »diskusijo«. Ugotoviti pa hočemo na tem mestu, da nas čudi molčanje s. Moderndorferja, pri zadnjih parlamentarnih volitvah kandidata DKRB v mariborski oblasti. Njega je proletariat slišal na volilnih shodih govoriti dobro in v glavnem pravilno tolmačiti parole, ki jih je postavil DKRB. Ali njegovo molčanje pomeni, da se z bernotovščino ne strinja, ali je njegovo molčanje diplomatičnega značaja, ali pa morda nima proletariatu ničesar povedati? Proletariat bi rad vedel, kaj on misli o tem, da je vodstvo JSDS kmalu po volitvah vrglo platformo DKRB za peč, čeprav je zatrjevalo prej, da se bo v vseh točkah sprejete platforme tudi po volitvah borilo skupno z dekalisti. Danes pa »Naprej« pridno pomaga buržuaziji vršiti kontrarevolucionarno kampanjo proti Sovjetski Uniji in vodstvo JSDS preprečuje z vsemi silami skupno obnovitev rudarskega strokovnega gibanja — oboje proti sprejeti platformi in očitno proti interesom delavskega gibanja. Mislimo, da je s. Moderndor-fer dolžan napram proletariatu, da svoje mnenje o teh vprašanjih javno pove.
Naša naloga je sedaj, da zavzamemo svoje stališče v vseh vprašanjih, ki jih je naša diskusija navrgla in ki še niso popolnoma razjasnjena ali kjer so se pojavila napačna mišljenja.
Ta vprašanja so:
1. Kateri so glavni vzroki apatije (ravnodušnosti) med proletariatom?
2. Ocena SSJ in JSDS.
3. Položaj strokovnega gibanja in naše naloge.
4. Političen boj, kritika in blatenje.
Uredništvo »Enotnosti«.
SODRUGI!	SODRUZlCE!
POZIV!
Potrebujemo še najmanj 20 agilnih sodrugov in so-družic, ki bi sodelovali pri uprizoritvi kolektivne drame C. Golouha »Kriza«. To je prva slovenska socialna drama, kjer nastopa kot glavni junak proletarska množica v boju s kapitalistično reakcijo. Vprizorili jo bomo v proslavo 1. maja. Zato pozivamo vse za dramatiko vnete sodruge in sodružice, da se takoj javijo v centrali »Svobode« Marksov trg 2/11. za sodelovanje pri uprizoritvi te drame. Vsakdo je dobrodošel. Čim več, tem boljše. Bralna vaja v soboto 17. marca ob 19. url v prostorih »Svobode«.
Delu čast in oblast!	*
Za Del. oder: Kreft Bratko.
Vestnik „Svobode“. ,
Knjižničarji »Svobode«!
V	zalogi Jugoslovanske knjigarne je izšel katalog vseh slovenskih knjig, ki se dobe na književnem trgu. Vsaka večja knjižnica naj si oskrbi ta katalog!
Za nakup knjig opozarjamo vse podružnice, naj se vedno obračajo na centralo, ki jih dobi po 15—25 odstotnem popustu.
Opozorilo dramatičnim sekcijam »Svobode,
Centrala »Svobode« se je obrnila na izobraževalno centralo na Dunaju in v Berlinu radi proletarskih iger. Na vse svoje dopise pa ni dobila niti odgovora. Na nasvet avstrijskih sodrugov iz Celovca smo se obrnili še na »Volkskunst-Verlagsgesellschaft« na Dunaju, ki nam je poslala prospekt svojih iger, toda žal stavlja za njih vprizoritev za nas pretežke pogoje: honorar za prevod pisatelja in založbi ter odškodnino od vsake predstave.
Zato je najbolje, da ostanemo na domačem vrtu. Vsem dramatičnim sekcijam priporočamo, da za 1. maj
naštudirai0________________________tb-HC	iOuufl
Golouhovo »Krizo«.
ki je izven zadnje slike lahko uprizorljiva. Pa tudi pri tej sliki se da pomagati.
Razen tega imamo v slovenščini: Galswothy-jevo »Borbo« Gorkega »Na dnu«, Carkarjevega »Hlapca Jerneja« v Skrbinškovi recitaciji in še več drugih socialnih dram in iger.
Golouhovo »Krizo« že imajo nekatere podružnice. Druge naj si jo nabavijo. Stane Din 15 in naroči se pri naši zvezi.
Delavska Telovadna enota.
Na seji načelnikov se je sestavil tehnični odbor telovadne podzveze.
Podzveza priredi v mesecu avgustu telovadno tekmo za člane v petoboju, na orodju, lahki atletiki in prostih vajah. Za nastop tekme prejmejo enote v najkrajšem času vsa navodila in natančen spored.
Istotako je določen izletni kroj za člane, kakor tudi za vse ostale oddelke. Informacije glede kroja dobe člani pri odborih Delavskih telovadnih enot. Sodrugi, agitirajte, da si kroj nabavi vsakdo in v najkrajšem času. Opozarjamo, da si kroj lahko nabavi tudi tisti, ki ni telovadec. Blago za kroj ima v zalogi »Produkcija« v Ljubljani. Nabavljajte kroj potom podzveze ali direktno pri zadrugi! Za Ljubljano in okolico pa dobite vsa potrebna pojasnila pri tajniku s. Pezdirju, Tržaška c. 28. Stan in dom.	Odbor	DTE.
»Svoboda« Šiška.
2.	marca se je vršil polnoštevilno obiskan redni občni zbor podružnice. Člani so z odobravanjem sprejeli na znanje poročila funkcionarjev. O bodočem delu je s. Pezdir razvil tale načrt: Da se vrše redna predavanja in ustanovi čitalnico. Proslavo Gorkega priredi skupno z ljubljansko podružnico. Prvi maj proslavimo tako, da se na predvečer in na dan dopoldneva pridružimo majskemu odboru, popoldan pa napravimo izlet kot ostale ljubljanske in okoliške podružnice v Mostec, kjer bo naša enota prvič nastopila s prostimi vajami in v skupinah. Podružnica naj pripravi prapor, da ga razvijemo ob času telovadne tekme in 1. javnega nastopa v Ljubljana-Šiška.
Gradbeni odsek pa priredi 15. aprila II. veliko javno tombolo. Tablice bodo v najkrajšem času v prodaji. Razvila se je prav živahna debata tako, da je bilo res veselje prisostvovati občnemu zboru. — Izvoljen je bil naslednji odbor: Predsednik Čebular R.; podpredsednik Vrhovec Jože; tajnik Pezdir Ivan; za blagajnika Hader-bolc Vika; Dovžan Viktor, podtajnik; Koprivc Rud., gospodar; Zalaznik za dramo; Čebular za gradbeni odsek; Pezdir za godbo; Beseljak, Škapin Rajko, in Krulc Pavla, za DTE; odborniki: Štalc, Firm, Kovač J., Kristan Cvetko, Rohaček, Habicht, Erlih in Mravlja; nadzorstvo: predsednik Bokler Fr. Udovč Josip, Kovač Ela; namestnik: Ozebek.
Tedenska predavanja in diskusijski večeri se bodo vršila vsako sredo ob pol 8. uri zvečer v Zadružnem domu v Žibertovi ulici.
Podružnica v Dobrunjah pri Ljubljani
spada med najmlajše in najaktivnejše podružnice »Svobode«. Šteje že 75 članov. V nedeljo 4. marca si je ustanovila s podporo centrale svojo knjižnico, ki jo je uredil s. Štukelj. Kmalu bo nastopil dramatični odsek s Cankarjevim »Jakob Ruda«. Ker se v občini sedaj bije boj radi elektrifikacije, se bo vršilo v nedeljo tozadevno predavanje. Podružnica pridedi seveda tudi Gorkijevo proslavo.
V	Velenju
se je tudi oživela »Svoboda«, ki priredi 11. t. m. proslavo Maksima Gorkega. Za 1. maj se pripravlja dramatični odsek s proletarsko igro.
»Svoboda« I. v Hrastniku sklicuje svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne v društveni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika ter revizorjev. 2. Poročilo telovadnega, dramatičnega, tamburaškega in športnega odseka.
3.	Volitev novega odbora. 4. Sprejemanje novih članov. 5. Razno. — Ako ne bo ob določeni uri zadostno število članov navzočih, se občni zbor vrši 1 uro pozneje pri vsakem številu. Opozarja se vse zamudnike, da pravočasno poravnajo zaostalo članarino, kajti napram zamudnikom se bode postopalo na občnem zboru po pravilih. Ker bo občni zbor pod točko razno pretresal tudi zadevo glede konsolidacije pevskega odseka, vabimo vse prijatelje petja, da se istega udeleže. Delu čast in oblast! — Tajnik: Baldo Blanz. t
Dramatični odsek »Svobode« iz Tržiča gostuje z veseloigro v treh dejanjih »Peg, srček moj«. — Gostovanje se vrši v dvorani Alojza Logarja in se prične točno ob 7. uri zvečer. — Proletariat hrast-niške doline vabimo, da poseti sodruge iz Tržiča.
HRASTNIK.
Vsem sodrugom rudarskih revirjev, Trbovelj, Za-gorij in Hrastnika, naznanjamo, da bo jeseniški dramatični odsek »Svobode« gostoval v soboto 17. v Zagorju, nedeljo 18. marca v Trbovljah in ponedeljek (Sv. Jožefa) 19. marca t. 1. v Hrastniku v dvorani A. Logarja ob 4. uri popoldne z igro
»JUTRANJA MOLITEV«, .
katero je napisal mlad jeseniški tovarniški delavec.
Ta igra, lepa socialna drama, je slika težkih razmer, v katerih se borijo delavci, zlasti delaVska dekleta, če je oče pijanec. Beda s svojo žalostno himno peva in riše rane. Razočaranja in ponižanja, težki koraki usode.
Podružnica v Zabukovci.
je imela v zadnjem četrtletju 1927 42 članov, od teh 37 moških in 5 ženskih. Podružnica ima pevsko enoto s 14 člani, tamburaški zbor z 10 člani, dramatsko sekcijo z 21 člani, telovadno enoto z 12 člani in knjižnico s 356 knjigami. V zadnjem četrtletju se je izposodilo 421 knjig. Podružnica vedno prireja kake prireditve.
Kai piSeio delavci in kmetie?
PASTIRSKI LIST.
Dol, 1. marca 1928.
Zadnjo nedeljo v predpustu so brali po cerkvah škofov pastirski list. Nič verskega, sama politika.
Gospod ljubljanski škof je le prišel do zaključka: da na svetu obstojata dva razreda, razred bogatih (izkoriščevalcev) in razred revnih (izkoriščanih), iz česar izhaja tisti »grdi« razredni boj, ki ga opaža gospod škof šele zadnja leta. (Proletarci to že davno vemo.) Bogati zatirajo revne, revni pa sovražijo bogate. Bedaki! Mar ni rekel Kristus, da gre lažje kamela skozi šivankino uho kot pa bogatin v nebesa? Ubožni naj si nikar preveč ne delajo skomin po bogastvu. Bogatini na tem svetu uživajo raj, revni ga bodo večno pa na onem. (Ker katoliška duhovščina to trdno veruje, se tako ogiblje posvetnega bogastva!) Še smejali se jim bomo tam, oslom neumnim, ki zbirajo mrtev denar.
Ljubiti se moramo med seboj, in ker ni ljubezni med hlapcem in gospodarjem, je slabo na svetu, pravi gospod škof. Posebno zadnje desetletje, odkar so vladali liberalci (ki pa cerkveni gospodi niso skrivili lasu), kateri so brez vere. Pa tudi komunisti so se pojavili (strah in groza, o kristjanje). Ti ljudje pa uče (kakor je še posebej razložil tukajšnji kaplan, kateremu bi priporočali, naj prebere poprej komunistični program in ga šele potem razlaga drugim, ko mu bo poznan), da se mora vsak večer po storjenem delu premoženje deliti. Tako, da bodo vedno vsi enako imeli. Tisti, ki se bo cel dan trudil, bo ravno toliko zaslužil, kakor tisti, ki bo cel dan lenobo pasel. Vsakega količkaj bogatejšega posestnika pa bodo komunisti takoj ubili. Sedaj si pa predstavljajte tak družabni red.
Ker torej vidite, da je kaj takega na svetu nemogoče, zato vsi v vrste krščanskega socializma. Potem bo pa kmalu prenehal med nami razredni boj. — Tako pastirski list in gospod kaplan. .
Verujemo, trdno verujemo, da bi krščanski socialisti radi zatrli razredni boj, magari v potokih krvi. Zatrli bi ga, magari, če na tisoče, milijone delavcev pade na bojnih poljanah. Magari, če jih na stotine pogine po Glavnjačah. Pozna zgodovina vaše inkvizitorske metode. Nismo še pozabili Zaloške ceste, krščanskega prvobojevnika Hortyja, julijskih dni na Dunaju in prelata Seipla itd., kjer ste jasno pokazali svojo dejansko ljubezen do trpečih.
Mar ni rekel Kristus: kdorkoli z mečem začenja, bo z mečem končan? Kaj vas ni strah pred lastnimi nauki? Ali se	vam ne zdi,	da se te besede,	ki so	po
vašem zatrdilu	prišle iz ust	božjih, maščujejo	nad vami
v Mehiki (o kateri toliko rjovete po prižnicah in časopisih, dasi vam tega nobeden pameten človek ne verjame).
Toda vi se	prav nič ne	bojite Boga. In če	se ga	ne
bojite vi, ki si	lastite božje	namestništvo na	zemlji,	se
ga tudi nam ni treba bati. Kadar pride maščevanje božje nad svet, se bo ognilo zatiranih, ker dovolj do dna smo izpili že kelih trpljenja. Da, prišel bo sodnji dan, o katerem govorite in posebno daleč ni ta dan. Mi se ga ne bojimo. Nestrpno že čakamo tega dne, ko se bo odgrnil plašč hinavstva in zvijače. O pridi, pridi že naš sodnji dan. Bojte se ga vi zvijačni, lažnivi boga-rnoljci. Trepetajte pred njim.
Mi pa bomo tisti dan vstali pojoč internacionalo.
Atlas.
JAVEN POZIV ANDREJU MARTINŠKU-
Andrej Martinšek mi je javno očital: »Vi ste plačani, da uganjate demagogijo med delavci. Dobili ste v to svrho tu sem 2000 Din«. Pozivam pred proletarsko javnostjo Martinška, da to svojo laž v »Enotnosti« in »Napreju« javno prekliče, sicer bom že poskrbel; da ga bo ves proletariat poznal kot lažnjivca in obrekovalca.
V	Velenju, 11. marca 1928.
Leopold Kališnik. POPRAVEK.
Trbovlje. »Kaj se vse godi pri TPD na zapadnem obratu.« (V štev. 10. z dne 9. marca 1928.)
Stavek; Telesno poškodovan gre rudar R. Šinkovc v pisarno in prosi za bolniški list a mu ga niso dali, ampak povedali so mu, da ga bodo odpustili iz službe in dali so mu obračun . . . Mesto dali so mu — da mu bodo dali obračun — v toliko to popravljamo.
ŠALKAVAS — KOČEVJE.
Sem že delj časa brez posla. Pravico do zdravljenja pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev nimam več, ker je po zakonu določena korenčna doba že minula. Kadar zgubi delavec delo, takrat odpove v Jugoslaviji vsa socialna zakonodaja. Če si bolan, lahko pogineš na cesti z družino vred.
Okrožni državni zdravnik, ki naj bi revne zdravil zastonj — zato ga družba plačuje — noče gaziti blata v vas. Zahteva voz in 250 Din honorarja. — Ali je o tem g. Dr. Gosar, ki je majster v izdelovanju konfuznih pravilnikov kdaj razmišljal. — Brezplačno zdravljenje je v bojevni zvezi delavcev in kmetov, je v organiziranem boju zoper SLS in vse meščanske stranke, nositeljice režima Glavnjače in zakona o zaščiti kapitalistične države. — Delu čast in oblast!
ZAHVALA. Podpisani se zahvaljujemo za podarjeno nam podporo od čistega dobička pri steklarski veselici dne 18. februarja 1928 v Zagorju. — Hoffmann Richard sL 100 Din, Martini Petar st- 150 Din, Rus Ivan mlajši 150 Din, Lipovšek Hermann 150 Din, Veber Anton starejši 100 Din, Peer Franc st. 150 Din, Kračman Franc 50 Din, Škornik Franja, vdova 50 Din, Drunelj Ana, vdova 50 Din, Grčar Ivana, vdova 50 Din, Jugovar Pavla, vdova 50 Din, Blaško Ana, vdova 50 Din, Vein-berger Agnes, vdova 50 Din, Jerneje Antonija, vdova 50 Din, Valend Marija, vdova 50 Din, Laneger Margareta, vdova 50 Din, Ranzinger Antonija, vdova 50 Din. Skupno 1350 dinarjev.
ZAHVALA. Podpisani se zahvaljujemo za podarjeno nam podporo od čistega dobička pri steklarski veselici dne 20. februarja 1928 v Sv. Križu, Rogaška Slatina. — Rus Hemrich st. 200 Din, Martini Petar st. 100 Din, Peer Franc st. 100 Din, Lipovšek Herman 100 Din, Veber Anton st. 100 Din. Skupno 600 dinarjev. Kljub prošnji, nas oblastni odbor ni hotel oprostiti od plačanja te visoke veselične takse 250 Din, od katere vsote bi še marsikateri potrebni po nekaj dobil.
Sodrugi Poravnaj naročnino in priloži svoj des k tisk. skladu,
Za žrtve reakcije.
POZIV
VSEM SODRUGOM, KI SO BILI PREGANJANI.
Od prevrata sem je šlo nebroj naših sodrugov skozi jugoslovanske ječe. Buržuazija jih je preganjala radi tega, ker so se borili za končno osvoboditev proletariata
Ker hočemo zbrati vse podatke o preganjanjih, prosimo sodruge, da pošlieio podatke o tem, kje in kedaj so bili v zaporu, sodrugu Milanu Lemežu, odvetniku v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 1. — Vsak naj pošlje tudi natančen naslov.
DRUGI IZKAZ
prispevkov za žrtve reakcije in razrednega boja.
Dohodki:
Prebitek iz januarja Din 71.05; Pl. F. 15; L. Fr. 2;
O.	M. 20; Prj. Petro 30, X Y 10, Š. P. 20; Janez 50; borci za osvobojenje Proletariata 95; Glava 20; neimenovani 22; Fr. No. 133; Čisti dobiček od čajanke 226.50; darovano na čajanki po ss, Kokalj 5; Erbežnik 10; Habe 3; Erbežnik 5; Fakir 10; Janez 10; Zabrezovnik 10; Čarman 20; Marcel 0.50; skupaj z čistim dobičkom čajanke 300, Jesenice 135 Din — skupaj: Din 923.05.
Izdatki:
Benediktu Skitarelič, prišel iz mariborskega zapora, kjer je sedel dolge mesce, ker je razširjal list »Srp i čekič« Din 100; Ivanu Jancu v Celju Din 100; Viktorju Kokolju, ki je sedel 2 leti radi razširjevanja komunističnih letakov in je še vedno brezposeln ter živi v bedi, Din 100; za perilo Fr. Globočniku, Din 83. Skupaj Din 383. — Prebitek 12. marca 1928 Din 539.55.
Pregled:
a) Letos se je do 12. marca nabralo Din 1059.
b) V istem času se je izdalo na podporah Din 1209.75.
c) po krajih so nabrali:
Ljubljana: Din 914.
Jesenice Din 135.
V	tekočem letu misli na žrtve reakcije in razrednega boja samo proletariat Ljubljane in Jesenic. Sodrugi, žrtve kličejo: »spomnite se nas«!
Iz prebitka se pošlje podpora s. Jancu v celjske zapore in s. Kokolju.
Sodrug Ivan Janc je pisal iz zaporov:
»Naznanjam, da sem sprejel denar. Sodružna hvala vsem sodrugom, kateri so darovali skupaj. In se bodem tudi jaz spominjal na nje, če bode padel kateri v zapor, ko bom jaz na svobodi. Sodružne pozdrave iz ječe. Delu čast in oblast.«
Kaj sem videl v Moskvi!
Po pripovedovanju s. Pretnarja.
Več let se že udejstvujem v delavskih kulturnih organizacijah in kot diletant na naših proletarskih odrih sem se tudi v Moskvi zanimal za delavske kulturne institucije, posebno za gledališča.
Bil sem tudi na Dunaju in v Berlinu v raznih glediščih in zato lahko primerjam. —
Iz seznamov gledališč in programov sem v Moskvi naštel 35 stalnih gledališč, izmed katerih sem obiskal Boljšoj teater (veliki). Revolucijski Mali, filijalo (podružnico) Malega, Eksperimentalni teater, Hudožestveni, Mala scena in teater študija. Vsa gledališča so bila vedno polna, za »Krasniji (rdeči) mak«, pri katerem sodeluje 70 baletk, so bile vstopnice za 21 dni vnaprej razprodane in da sva mogla s sodrugom Tometom tudi k tej predstavi, se imava zahvaliti sodrugom iz živilske organizacije, ki so nama po dolgem iskanju pri članih preskrbeli dve vstopnici. Repertoar (spored) je raznovrsten. Prvenstvo imajo seveda revolucijski komadi, dajejo pa tudi druge komade, Tolstoja in drugih ter stare opere, ki jih gledamo tudi pri nas: Pikovo damo, Rigoletto etc.
Oprema gledališč, ki stojijo še iz carskih časov, je luksuriozna, nova, porevolucijska gledališča pa so primitivna, z lesenimi sedeži, z navadno pobeljenimi stenami, pač pa imajo moderno, mehanično sceno in vsa skrb je posvečena odru.
Publika je proletarska, kakor v delavsko-kmečki državi biti drugače ne more. Pri nas se v glediščih vidi na prvi pogled nasprotje med bo-
gatimi in revnimi, ki se izraža v dragih toaletah in skromnih oblekah. Tudi v moskovskih gledališčih niso bili vsi enako oblečeni, toda po oblekah tam ne moreš soditi ljudi. Marsikak delavec je bil bolj moderno oblečen kot kak velik mož, ki v sovjetih, na univerzi ali kjerkoli mnogo pomeni. »Obleka dela človeka« tam ne velja. Publika je zelo disciplinirana, ni bilo drenja ne pri blagajni, ne v garderobah in pri izhodih. Prišli so vsi točno in niso motili predstave s poznim prihajanjem. Z aplavdiranjem so bili zelo darežljivi, nisem pa videl, da bi igralcem dajali šopke.^V nekaterih gledališčih je tudi ploskanje prepovedano.
Izmed vsega, kar sem videl v moskovskih gledališčih, je na mene najbolj vplivala drama »Leto 1917«, katero sem gledal v Malem teatru, ki je bil pred 1917. letom dvorni teater. Tu so z bivše carske lože odstranili carski grb in ga nadomestili s sovjetskim in v carski loži, mesto carjeve famiiije, sedijo danes poljubni posetniki.
Drama »Leto 1917« predstavlja zgodovinsko-resnične dogodke iz oktoberske revolucije 1917.
V	prvem dejanju, ki se vrši še pod carskim režimom, žandarji pobijajo in preganjajo ljudstvo, ki hoče miru, kruha in svobode. Upor ljudstva narašča in buržuazija zahteva od carja, da naj odstopi, ker carizem ne more več zadržati naraščajoče revolucije. Car se odpove prestolu in novo vlado sestavi menjševik (socialpatriot) Kerenskij, ki je govoril na shodih za mir, v resnici pa je organiziral še nadaljno vojno in na fronti navduševal
vojake za nadaljevanje vojne. Na odru se vršijo cele ministrske seje Kerenskijeve vlade, ki sprejema izjemne zakone proti ljudstvu in posebno proti boljševikom. Na odru se zopet vršijo sestanki delavcev, vojakov in kmetov, ki so nezadovoljni s to vlado in ki izdajo parolo: »Vso oblast sovjetom!«, za katero zahtevo stopajo vedno večje množice delavcev, vojakov in kmetov, ki se vsi tajno oborožujejo in pripravljajo revolucijo. Julijska revolucija 1917 je v krvi udušena, revolucionarji se pripravljajo naprej, k boljševikom stopajo mornarji. Najsijajnejši in najveličastnejši je zadnji akt. Na odru, na velikem odru je zgrajena cela carska zimska palača. Kerenskijeva vlada je zbrana pri seji, ko pričnejo mornarji-iz vojne ladje »Aurore« obstreljevati zimsko palačo. Straže v zimski palači preidejo k boljševikom in v velikem strahu beže ministri na vse strani. Kerenskij, preoblečen v žensko, se splazi kot kuharica iz palače.
V	dvorani ostane samo par delavcev-menjševikov, ki se jezijo na boljševike, ki hočejo z glavo skozi zid. V dvorano pridejo rdeči mornarji in naperijo revolverje na delavce-menjševike, ki vpijejo: Ne streljajte, tudi mi smo proletarci!« »Kaj, proletarci pravite, da ste? Proletarci so zunaj na ulicah, v boju za oblast, vi pa se družite z buržuazijo!« Cela drama, posebno pa ta scena, so napravile name nepopisen vtis. Ob vsaki priliki se bom vprašal: Ali se ne družim z buržuazijo proti.proletariatu?
Oder se zasuče, pokaže se streha zimske palače. Rdeči vojaki in delavci snemajo državno zastavo in razvijajo rdeč prapor. Masa ljudstva pred palačo poje internacionalo, a naenkrat utihne, na
balkon stopi Lenin in pozdravlja maso. Popolna tišina nastane v teatru za trenutek, takoj nato pa zaori: Lenin, Lenin in 25krat so morali ponoviti ta prizor. —
Strmel sem nad popolnostjo oderske tehnike pri drami »Brojni pojezd« (Oklopni vlak), pri kateri se po pravih tračnicah pripelje na oder resnični oklopni vlak, resnično zakurjen in z resničnimi topovi.Vkljub temu med posameznimi dejanji ni dolgih pavz. ker oder se zasuče in druga scena za nadaljevanje je pred gledalci. Dobre igralce imajo v Berlinu in na Dunaju, pa ruski jih po moji sodbi nadkriljujejo. — Poleg teh velikih stalnih gledališč obstoja tudi mnogo potovalnih teatrov, ki potujejo po deželi in pa mnogo diletantskih odrov po tovarniških delavskih klubih.
Tudi kinematografov sem videl mnogo v Moskvi. Predvajajo filme iz vsega sveta in seveda tudi ruske, domače. Čudil sem se, ko sem v nekem ruskem filmu videl, kako neki mlinar izkorišča in goljufa odjemalce in pomaga mu neki sovjetski uradnik. To dolgo traja in šele po dolgih mesecih so na pritožbo delavcev oblasti zasledile goljufa in oba ostro kaznovale. Na moje vprašanje, zakaj predvajajo take filme, ki kažejo sovjetske uradnike v slabi luči, so mi rekli, da se taki slučaji res dogodijo in da ima film ravno namen pokazati ljudstvu, kako se more rešiti takih pijavk, če se pojavijo.
Vse. gledališča, filmi, vse je v korist ljudstva, če vladajo delavci in kmetje.
PoravnalSe naročnino I
ZA ENOTNO PROSLAVO 1. MAJNIKA!
Guštan j-Ravne.
Sodrugi, črna in bela reakcija sta na pohodu proti proletariatu. Delavske mezde se znižujejo, malim kmetom poje boben, davčni vijak navija finančni minister s strelno brzino, vojna nevarnost je vedno večja.
Sodrugi delavci, temni oblaki se zbirajo nad nami, kakor grom in strela bo zadonelo proti delavnemu ljudstvu, če se ne strnemo v enotno fa-
lango prati ofenzivi kapitala..
Zato vas kličemo, sodrugi delavci okoli SSJ v Guštanju, da priredimo tudi to leto skupno prvomajsko manifestacijo. Skliče naj se politične, strokovne, kulturne in gospodarske organizacije na skupen sestanek. Delu čast in oblast. Dekalisti.
Po vseh krajih, posebno pa industrijskih, po vseh tovarnah in obratih, naj delavstvo sklene: PRVOMAJSKO PROSLAVO HOČEMO ENOTNO — RAZBIJANJA NE DOPUSTIMO!
V	postavite povsod skupne prvomajske odbore!
"Maksima	©CMetnic©
pioslavijo »Svobode« Ljubljana-Šiška-Vič v ponedeljek 26. marca ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma po sledečem sporedu:
1. Pevsko društvo »Cankar« zapoje »Delavski pozdrav«.
2. Književnik Bratko Kreft, predava o življenju in delu Gorkega.
II.	Recitacije iz dela Gorkega:
a) Odlomek iz romana »Mati« — Franja Klinčeva;
b) »Nekdaj v jeseni« — Berkopec;
c) »Od kod so modre iskre po stepi« — Šeško;
d) »Pesem o sokolu« — Bitežki Stanko.
3. »Cankar« zapoje Gorkega pesem »Solnce vzhaja. . .«.
4. »Internacionala«.
Za vstopnino se bodo prodajali rdeči nageljčki. — 26. marca vsi na to proslavo! Druge organizacije naj za ta dan opuste svoje prireditve!
Za ,,lno&nost“ dvakrat sta teden.
13.933 Din tiskovnega sklada, 718 novih naročnikov, 380 za dvakrattedensko izhajanje.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA, od 7. do 14. marca 1928.
Huda jama: Logo 3, rdeči gardist 3, Darovič 5, Ramšak 10, Mastnak 5, Golob 5, skupaj 31 Din. — Črnomelj: Dvojmoč 5. — Ljubljana: Monte Kristo 5, Franci 10, Kosirnik 2, Žvagen 5, Mejač 2, Ciril mesto »četrt dalma-tinca«, skupaj 27 Din.
Skupaj 63 Din, od 4. septembra 1927. 13.933.25 Din. KEDAJ BO »ENOTNOST« ZAČELA DVAKRATTEDENSKO IZHAJATI?
Stavili smo si nalogo, da moramo zbrati 15.000 dinarjev tiskovnega sklada in pridobiti 1000 novih naročnikov, da bo mogoče »Enotnosti« izhajati 2 krat na teden. Malo še manjka, da zastavljeno nalogo rešimo. Do 15.000 tiskovnega sklada manjka le še 1067 Din, do 1000 novih pa še 282 naročnikov, kar je pri današnjih razmerah velik uspeh in za kar gre zasluga vsem sodrugom nabiralcem in vsem darovalcem: Fond. ki je potreben za dvakratno izhajanje narašča, uprava lista pa se mora le vprašati, zakaj se je od 23000 naročnikov priglasilo komaj ena šestina, komaj 380 za dvakrattedensko izhajanje. če je večina za to? Prijavite se torej čim-prej še ostali!
Naj več ja coklja pa so listu oni naročniki, ki z naročnino zaostajajo. Poslali smo v Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Guštanj, Kamnik in Jesenice seznam zaostalih naročnikov in iz teh seznamov morejo sodrugi razvideti nalomarno plačevanje nekaterih naročnikov. Pozivamo naročnike, da zaostalo naročnino poravnajo, da ne bodo ovirali akcije za razširjanje in povečanje »Enotnosti«.
Ko izvršijo še zamudnik; svojo dolžnost, bomo mogli določiti dan, ki bo začela »Enotnost« izhajati dvakrat na teden.
Storimo vsi svojo dolžnost, pridobivajmo novih naročnikov, zbirajmo in prispevajmo za tiskovni sklad in podregajmo zamudnike, da bo mogla že 1. Majnika pričeti izhajati »Enotnost« dvakrat na teden.