ANALITIČNO PROJEKCIJSKA BILANCA občine Ljubljana - Šiška za obdobje 1981 -1985 BILANCfi, PRIDCHIVJtfJA IK KA7.P0REJAKJA PRU?.BEN?:.CA PROIZVODA OBČIHE LJVELJ/iNA Slf-KA 2A OCDOEJE 1976-1980 - v tckotlh ceriah - v tisoč i\n 1976 1577 1978 1979 1980 1976-1980 ¦JC. Prlrloblvanje družbaiega proizvccla 1. Industrija 2.755.217 3.3.60 058 3.564.636 ?.674.847 7.604.295 23.159.055 2. ftnetijstvo tn ribištvo 64.844 85.762 95.822 104.377 139.865 490.670* 3. Gozdarstvo . «. - - . ¦ - - •J. Vcdno gospo5arstvo - •• - - «• - E. a-adteniStvo 371.224 386.079 463.526 575.283 770.879 2.566.991 6. Prcnet.ln zvezs 356.774 414.669 4:9.474 975.C34 1.3C6.633 3.542.614 7. Trgovina 725.833 890.481 1.086.330 1.401.773 1.878.37G 5.982.353 8. Gosttnstvo in turizon 71.732 97.120 122.920 150.117- 201.157 643.046 9. Obrt 433.783 546.673 626.179 793.926 1.070.563 3.476.126 10. rinar.čr.e in dr^je poslcr.-ne storitve . 31.890 64.744 157.869 215.153 23S.303 757.961 11. Drujo gospaJarstvo 84.887 116.664 143.244 204.821 274.460 829.076 II, rridoM.jeat čtužiienl proizvod Bhupaj 4.896.184 5.762.250 7.155.062 10.100.363 13.534.513 41.448.392 HT, Bažporejanje družbenega proizroda 1. Arorti.-acija 550.979 556.682 705.479 974.979 1.306.472 4.C94.591 2. Karodnl ddhcčc-k 4.345.205 5.205.568 6,449.583 9,125.404 12.228.041 37.353.801 3. Cisti oscbni dolx3dki 1.724.500 2.090.800 2.621,718 3.239.51S 4.C81.793 , 13.758.329 4. Davki Jn prispe^ki za sfcopno ln rploine poUebe in drugc natene 1.&55.20I. 2.174.409 2.544.187 3.6S6.663 4.702.154 14.9G2.6I41 » za, aVjpne potrcba . 1.006.117 1.081,618 1,224.934 1.564.988 1.831.O3C 6.70G.753 - sa sploSrvj polrebe 361.624 523.468 552.921 853.462 981.481 3.292..9S6 - za anqe nanene 467.460 569.323 766.272 1.268.213 1.889.637 4.960.905 5. Jtelečanja za skupr.c pctrebe dolavcc,- , 259.506 378,965 550.698 637.712 903,309 2.990,250 6. Izlofonjn za 7.bolj^ovanjc in razSirjnnjc rruitox-ialnc. orjirve «ck 505.998 561.394 732.980 1.361,511 2.480.725 5.642.603 fr - r || , . i i i t ni .i ¦ ¦- ¦ -i ¦ i . .ii ni i .i ¦! i i--i.]. . .. ¦.....ii i ii i . ... i i i. i_ n.,i ¦ i.ii migi" .r.i«nv nn ¦¦¦ i-i ¦¦¦ i ¦ . ¦ —¦---. —.^ JV. R-izporcjcnj, dru?bcni prolz^/crf s-Vupaj 4.856.184 5.762.200 7.155.052 10.100.303 13.534,513 41.448.392 BILANCA TP.IDOBIVANJA HJ RAZPOREJANCA DBU.'.BENEGA rROIZVODA OBtliJE UUBLJ/iKA ČIŠKA ZA 0BD01MC 1981-198? - v ccnah leta 19G0 - v tlscč dlr. 1981 ' 1962 1983 3fS1 1965 1981-1935 I. Pridobivanje drur.hentga proir.oda :7. '-_¦*-¦=¦-" s ' - ' . 1. Industrija .-, • • 7.870.445 6.145.910 8.433.0i8 3,726.103 9.031.517 42.204.993 2. Rr»2tijstvo ln ribiitvo , ' 144.7b0 1-19.327 155.071 1G0.493 • 105.116 776.272 3. Gozdarstvo ~ .- •¦' ~ — — •¦ •• <• Vodno gospodrjrsb.-o ----_» 5. Gradtenlžh-o "• 797.860 825.785 854.Se"1 884.601 915.562 4.278.495 6. Prcnet in ^eze 1.352.3-:4 1.399.676 1.4S8.665 1.492,368 1.55:..83 picbivalstvo "' 1. NeJunetljsto prohivalstvo 2. Krr>otlj::to prcbiv,il!,!.wo V- Vzdr?.cvano p^^i^Istvt' 1, NoloTCtiisto r.rt'./tvalslv3 2. Nnetijsko probivalol-TO VI. Or.ebc 7. oncbnin ri:ihxihori 1931 I, NeJanetijsko prcfcivnlsUo II. Knetljsko prcJ>i\"alst.w $4.299 9€5 85.264 45.360 44.855 505 29.246 28.786 460 10.658 1962 85.412 SoO. 86.372 45.950 45.450 500 29.639 ?9.179 460 10.733 1^3 86.E94 8C3 87.554 46.579 4f,079 500 30.031 29.571 4C0 10.944 1984 «7.771 360 88.731 1935 83.970 930 89.9C0 47.204 47.820 46.704 47,?!5 500 <°0 30.437 30.837 29.977 30-3J7 460 <50 U.0?0 11.23/ Vf.f, 7-.:cW.\';v1i.t\o rV-vr^-.j 65.264 66,37?. 87.5r-t P8,731 69.500 BIL/vNCA ZM-OSI-ENIU' OBČINE ta!.iBWANA SlŠKA ZA OBDOBJE 1S7S-158O' 1975 1977 1973 1979 1963 I. Zaposlerd po sLalncm bivaliiču 1. Zaposlcni $ stalnlm HvaližJon votčlni 1S.203 14.093 15.033 15,651 15.915 2. faposleni s stair.is bivaliSSca . v drugl J jii.l;.ar.s:-;i cici::t 10.109 10.74S 11.23« ll. 2 •• «¦ • • - Gradboražtvo » . 2.e98 2.603 2.SC3 2.368 2.353 - Pxaict in zveze . 1.553 1.63$ 1.6« 1.E98 l.V.2 -Ttgovi-vi 2,794 - 3.000 2.997 3.070 3,125 - tostinsUo in tiurizcm 461 439. 634 710 735 - Ctort. 1.853 1.948 1.939 1.947 2.037 - Iforanalno-starovanjsfca dsjavnost 545 578 729 7i7 7Ž5 - FinanSno-tehniČne in dru«3 posJovi« storitve 735 773 1.087 1,113 1.13? W Negospodarr.v.« J.751 2.91S 3.243 3.431 3.588 - IzoBra^evanje, znanost, J^ultura 1.253 1.330 1.462 1.552 1.55T • 705T,ENIH OJ>ClNE IJUICJMJA glŠKAi 2A OBOOBJE 1961-1905 ' 1981 1982 1983 1984 1985 I, ?,*f».ilenl jo stalnera bivnHS&u 1. Zaroslcnt fl stalni.ii bivaliu;«! vobčini 1C.200 16.377 16.623 1G.945 17.136 2. ZaiTwlo.nl s stalnirc. MvaliSiTers V drvKjl ljubljans.U ctčini . 11.988 12.119 12.301 .«»539 12.661 3. Tapor.lcnt s stalnt-n HvaUžccn isven ljubljanskih občin 7.812 7.397 8.017 8.172 8.264 31* Z«ir>oslcni skisaj 36.000 36.393 36.941 37.C56 33.081 XII. Zaposlcrd jw &jaw«sUh 1. 7aroslcni v dru2bcn«r. s&torju. 34.728 35.103 35.614 36.23S 35.690' •) OospoJarstvo 31.075 31.383 31.340- 32.45^ 32.7(2 - IivJustrija 18.831 18.924 19.072. 19.310 1D.472 » RneUjstvT? in ribištvo 139 128 12? 127 113 ~ Cto?4arsUo -' - - ¦ — - «*.¦¦ ~ VočJno gospodarsU^ — - — - ~ - Grodbcnlžtva 2.423 2.446 2.451 2.453 2.524 - Tnect in žveze 1.647 1.663 J.C8? 1.700 .t.'(37 - Traovlra 3.169 3.201 3.243 2.3?.O 3,331 - Gostlrtst-jo jn turizem 745 753 764 V9 78? -Cbrt ' 2.175 2.322 2.483 2.629 2.7:3 •• Jtarurv&no-stanovanjtJ« aejavnost 797 785 79S 611 81? •• flran&»-trfnl?tie in drvjc poslovTK storitve 1.149 -1.161 1.212 1.270 T.274 b) UefprroAurstvo 3.653 3.720 3.774 3.C44 3.51C •¦ Izoljražt:Vijnje, znanost, >wltvira 1,585 1.612 2..C35 .tv«7 1.690 » Zdravstveno ln soelalnb varatTO J.58J. 1.615 1.637 1.673 1,708 - DTS, SIS in DTO <87 493 <98 504 510 2, Staposloni V Inc11.vii2i»lr«m srf-.torjtt 1.272 1.290 1.327 1.357 1.3t IV. Zajrpslcnl iiujvij ¦ 35.000 36.393 36.941 37.656 38.091 'II I I II I I ...... n i i ......., - ,| , --. . r ,,m BI1.AKCA OEI.IKCVMJJA. IN NAMKNA SREDGTKV ZA INVESTICIJE OUClHB •Wt:i)UTWA SlSKA Z.\ OBDGEJE 1576-1900 1576 - v tfikoČih fiTA-Jtci jo 1. ft-vrtlMcljn 55O.r9 556.6S2 705.47? J, iJlrO.mJ.i za zfcoljScvanjo in ri-Mriani« nuterlalne csncve 'v:,, 505.998 561.J94 1 •>>: -tcVj r.rr<'.rt.v? 17. krftlit- " u«ja ¦po-.cncialn l^k 315.546 3:8.9-iS 3.33.171 4. Drwa doivvia r.redstva , 78.326 100.022" 128,971. 5. Inszonska sredstva . (ncto prlliv o?.. odliv) 126.140 2-!5.7C? 136.822 732.980 1.361.SU 5.430,723 34-1.684 182.082 111.663 2Cr..856 223.203 74.613 197G-19r.O S74.-573 2.306.472 4.054.t.5l S.642.608 1.583.205 732.604 678.141 II. r>Vuivij obliJ. ?.rrvv 8. l-.izjolo/.ljlva sredstva 7i\ vla^anja V ci&tb rrvcbU-ii gospodarstva " X'lag»nja v infrastru'-;turo ¦• vlarjanja v irdvctrijo - vlag.-vija v kireti jslvo • vlajonja v gozdjrr.tvo - vloganja v grodtenlgtvo ~ vlaoanja v tigovlno » vlflrjanja v gosllnctvo • vJfrj.inja v obrt - vlftTirv].-! V f l!Vl!HvTO in dOKJC roslovnc. stci-ltvc 2.545 4.550 30.49^ €0.562 76.566 174.719 75.292 62.685 44.1P3 C0.9&S 95.707 358.836 52.750 22.323 79.605 3?.6?3 81.327 269.703 77.010 XV. &>i{*-) rvrwn-Jotvi srrar.l-v.i 7n rrrro- 87.918 116.069 164.906 228.281 «94.184 - i - - 62.8?2 62.632 448.820 €34.875 304.745 643,942 1.005,866 3.2B7.M8 920.572 910.398 1.46?.3« 1,774.012 .2.800.893 7.663.J27 303.764 300.431 482.574 585.423 924.294 2.596.491 518.242 499.978 760.151 ¦ 946.477 1.479.8C4 4.224.722 3.207 1.037 1.372 1.665 23.633 31.118 72.660 33.543 53.1M 64.432 €2.491 2?C235 12.6(15 58.130 C5.743 79.760 154.631 370.909 1.049 . 4.880 .1.2.541 15.218 10,133 43,821 9.005 9.150 33.309 46.479 D0.6CB. 153.C)l 3.294 23.511 34.559 94.95G 101.320 1.576.983 1.772.749 5.037.423 8.97C.HS 4.350.CC9 1Ž.71C.149 BILANCA CM.IKOVANJA IN NMIENA SREDSTEV 7,h INVrSTICIJE OBČINE WUBWANA ŠIŠKA ZA OBDOPJK 1061-1905 - v oenah leta 1980 - v tisoč dln 1981 1982 1983 1984 1935 1981-1985 X. CblDccvaUJc srcdstcv za rcprcriikcijo 1. /raprtizaclja 1.361.666 1,419.234 1.479.213 1.541.728 1.606.884 7.408.7-15 2. Izlofanja Za zbcljtevaiije ln _ ... • ^.. razRirjonje ruterialnc otr.ave dela J.5S5.566 2.694.5-40 2.807,805 2.92C-.519 3.047.851 14.061.201 3. Dolgoročrsa sredstva iz'kicrfit- nogaiota-.cialaL.--.rk 207.000 248.0") 425.000 390.000 371.000 1.641.000 4. Di-uja domSa sr«5s,tva ¦ 235.12? 242.2i5 24?.5CO 257.1*1 264.946 1,240.084 5. IiKi7.cris.Vca sreri-fcva Cncto priliv oz. odliv) 57.692 -7.216 «^5.137 -119.:"S -157.801 -295.741 13.'. Sturaj obllkovara Ercdst>.-a 7?. rrrrcr-« aukčijo v ratcrialrd prcisvodnji" 4.447.066 4.596.813 4.B?2.481 ;<.995.129 S. 132.880 J4.064.3C9 III.' Razporejar.je srt-aster,- za rer.r-ri^cijo 1. DolgorDčnl plasiaji CZD v t-ujlr.o 2. Dolgorjjni plaaraji 033 v druce SR in SJ-:< 3. Prlrnsti dolgcrcčnih pntror-niških posojil GZD 4. Posojilo za kra.Utir-2hje Mtrcj- . - • " šcga gostrxi"r;-j;tKj 'v.Cv-oja r.^j razvitih'sR in sap ' ' 221,453 210.127 199.360 189.953 177.507 923,406 5. Prispcvek 73 oCpva-jo posledic 95.473 116.439 141.993 173.898 213.366 741.169 143.793 211.293 313.461 458.121 677.315 1.800.983 13.581 65.115 57.624 S0.995 «.304 290.619 potre« v Croi r3j;i. 52.864 52.416' 51.968 51,744 51.296 260.283 6. PrlrasU zaloj 1.015.773 1.C03.830 591.918 9S0.046 968,221 4.5*9.783 7. Fezerve 164.107 168.554 173.783 178.477 182.987 867.903 8. Razpoloaljiva srretatva ?a vl?ganja v osnoTna srodstva gosfccU-j.-Ftva 2.680,016 2,769.r>39 2.965.374 2.911.S95 2.818,884 14,145.208 - vlaganja v lnfrostmkturo - vl«janjo v industrijo . , - vlaganja v kmctijr.tvo . •• vlocjanja v go^darstvo ¦ . ' • > •¦ vlaganja v gradlx:iiJ;Lvo - vlaganja v ti-gcvlno ¦ - vlacjanja v gostinoLvo . ' . - vlaganja v obrt •• vlnrrnnjn v Cln;in?nc in cteugč poslo\Tic atoril-vc —..... ..... ..........-¦ i i n .11 inn imfin - .....¦mima—iiiMii m »i h irniiiMiin rnnh.riMrriwiiwiMw.wiii.....111 ¦¦n---— .......¦¦ — dukcljo v r.itci-ialnt rroiTvodjiji 4.447.006 4.596.813 4.892.461 4.995,17.9 5.1?3.880 24.0C4.3C9 IV. USTVARJANJE POGOJEV ZA RAZVOJ KADROV IN ZA ZAPOSLOVANJE Družbeno dogovorjcna kadrovska politika, opre-deljena v določilih družbenih dogovorov o uresniče-vanju kadrovske politike v SR Sloveniji in družbene-ga dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na področju ljubljanskih občin ter družbe-nega dogovora o štipendiranju v SR Sloveniji in sa-moupravnega sporazuma o štipendiranju v občini, zavezuje udeležence dogovora za njeno dosledno iz-vajanje od vgrajevanja določil v samoupravne sploš-ne akte do odgovornosti in obveznosti, ki jih spreje-majo s temi dogovori. Udeleženci družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike bomo zagotovili vsc-stransko in objektivno informiranje delavcev in ob-čanov o vseh probJemih in nalogah s področja ka-drovske politike ter jim tako omogočili, da bodo lahko tvorno sodelovali pri oblikovanju samouprav-nih odločitev na področju evidentiranja, kadrovanja in oblikovanja kadrovske politike. Udeleženci dogo-vora bomo pri izbiri delavcev za odgovorne funkcije poleg strokovne usposobljenosti enakopravno vred-notili tudi odnos do samoupravljanja ter samostoj-nost in uspešnost opravljanja del oziroma nalog. Ob koncu mandatnega obdobja bomo ocenjevali delovanje delegatskega sistema ter dclovanje delega-cij in delegatov in izvršili vse kadrovske priprave za izvedbo novih volitev v letu 1982 v skupščino druž-benopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostii Na osnovi enotno oblikovane kadrovske evidence in enotne metodologije bomo zagotovili stalno ažuri-ranje, spremljanje in posredovanje podatkov o kadrih uporabnikom kadrovske evidence. Vključevanje kadrovske evidence v enotni infor-macijski sistem bo ena od prvenstvenih nalog v na-slednjem planskem obdobju in bo na ta način tudi njena dostopnost večja. Za učinkovito in dosledno uresničevanje načel kadrovske politike in za učinkovito izvajanje kadrov-ske funkcije se motamo zavzemati za oblikovanje kadrovskih služb s strokovno usposobljenimi delavci v teh službah. Zagotavljali bomo tudi stalno strokov-no izpopolnjevanje teh delavcev. Zaposlovanje Število zaposlenih delavcev na območju občine Ljubljana-Šiška se bo povečalo za okrog 3.200 zapo-slenih. Ob porastu števila zaposlenih po povprečni letni stopnji 1,6 % računamo, da bo v letu 1985 v občini zaposlenih okrog 39.000 delavcev. Dosedanje značilnosti bodo v največji meri zadr-žale tudi druge strukture zaposlenih. Razmerje med zaposlenimi v gospodarstvu in negospodarstvu «e ne bo bistveno spremenilo. V dejavnostih industrije bo zaposlenih še nadaljc več kot polovica vseh delavccv v občini. Uresničevali bomo zahtevo po produktivnem in racionalnem zaposlovanju s tem, da bomo že v zgrajenih zmogljivostih, povsod kjer bo možno, na-domeščali živo delo z mehanizacijo, avtomatizacijo in boljšo organizacijo. Kljub predpostavljeni hitrejši rasti zapošlenih in individualnem sektorju bo njihov delež v občini znašal 3,4 ab oziroma okrog 1.380 delavcev. Struktura delavcev v združenem delu po stopnjah strokovne izobrazbe je prikazana kot bilanca v na-slednji tabeli. Poudariti bo potrcbno, da bodo v na-slednjem srednjeročnem obdobju vsi napori usmer-jcni v notranjo kvalifikacijsko spremembo strukture, predvsem pa zmanjševanje drnžbene režije. Struklura zaposlenih po podiočjih: Podrcirie Stanje Plan locllocje leta 1980 leta 1985 Industrija 52,8 52,8 Kmetijstvo 0,5 0,6 Gradbeništvo 6,4 6,0 Promet in zveze 5,2 5,2 Trgovina 8,3 «,3- ¦ Gostinstvo in turizem 2,1 2,1 Obrt in osebne storitve 4,6 .4,6 Stanovanjsko komunalna dejavnost 2,1 2,1 Finančne, tehnične in poslovne storitve 3,7. 3,7 Izobraževanje, znanost in kultura 5,1 5,3 Zdravstveno in socialno varstvo 4,5 4,6 DPS, SIS, DPO 1,3 1,3 GOSPODARSTVO 85,7 85,4 NEGOSPODARSTVO 10,9 . 11,2 " SKUPAJ ZDRUŽENO DELO 96,6 96,6 Zasebni sektor 3,4 3,4 SKUPAJ ZDRUŽENO DELO 1N ZASEBNI SEKTOR 100,0 100,0 V. SOCIALNI RAZVOJ 1. Značilnosti dosedanjega razvoja družbenih de-javnosti Dosedanji vsestransko dinamični razvoj družbe-nih dejavnosti v občini Ljubljana-Šiška je bii v pre-teklem obdobju in je še med drugim soodvisen od intenzivnega povečevanja prebivalstva, ki ga pogoju-jeta intenzivna stanovanjska gradnja ter s tem po-zitivni migracijski saldo in naravni prirast prebi-valstva. Tak razvoj je narekoval pospešeno izgradnjo prioritetnih objektov družbenega standarda. Pri tem so bili realizirani določeni kvantitativni premiki pred-vsem na področju dopolnjevanja vzgojnovarstvene, osnovnošolske in delno osnovne zdravstvene mreže, ki so ugodno vplivali na izvajanje osnovne dejavnosti prednostnih dejavnosti, pri čemer pa je v celoti iz-padla načrtovana izgradnja kulturnih in telesnokul-turnih objektov. Ne glede na dosežene rezultate pa ostaja kot od-prto vprašanje zagotavljanje sredstev za izgradnjo manjkajočih objektov družbenega slandarda v že zgrajenih stanovanjskih soseskah in na območjih kjer nadaljnja izgradnja stanovanj še poteka. Razkorak med dosedanjo postopno rastjo druž-benega standarda in dejanskimi potrebami v občihi Ljubljana-Šiška je še vedno prisoten in bi bil bistve-no večji, če v izgradnjo objektov diužbenega standar-da ne bi bila vključena sredstva, ki so jih prispevali občani s prvim in drugim samoprispevkom. 2. Cilji in usmeritve socialnega razvoja — V srednjeročnem obdobju od lcta 1981—1985 bomo na območju občine v glavnem ohranjali dose-ženo raven družbenega standarda in težili k razie-ševanju vsebinskih vprašanj posameznih družbenih dejavnosti. Celotni razvoj družbenih dejavnosti bomo uresničevali v okviru dogovorjenih izhodišč, da naj bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju v Ljub-ljani družbeni standard izenačeval. Zato bo nadaljnja izgradnja objektov družbenega standarda na območju občine man.j inlenzivna kot v preteklem obdobju. • V okviru svobodne menjave dela bodo družbene dejavnosti kot temelji socialnega razvoja vključene v proces družbene reprodukcije, da bi tako po samo-upravni poti čim bolj uspešno usklajevali potrebe delovnih ljudi in občanov z materialnimi možnostmi združenega dela. — Storitve družbenih dejavnosti bomo izvajali v skladu z uveljavljanjem enotnih normativov in stan-dardov ter ocenjevanjem kvalitete storitev. — Prednost na področju sooialnega razvoja bodo imele dejavnosti, ki največ doprinašajo k produktiv-nosti dela in se navezujejo na področja izvajanja: — izobraževanja s poudarkom na usmerjenem izobraževanju; — osnovnega zdravstvenega varstva; — družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok. — Dosledno izvajanje sprejetih stabilizacijskih usmerilev in programov bo v SIS in TOZD družbenih dejavnosti ena izmed osrednjih nalog vseh odgovor-nib nosilcev izvajanja driižbenega plana občine in uporabnikov ter izvajalcev družbenih storitev. Za uresničitev te naloge bomo usmerjali napore v: združevanje finančnih funkcij in administrativ-nih opravil ter zboljševanje gospodarjenja z obrat-nimi sredstvi v TOZD družbenih dejavnosti in zdru-ževanje nekaterih funkcij z namenom racionalnega poslovanja kadrov, koriščenja delovnih in finančnih sredstev in racionalnega izkoriščanja razpoložljivih prostorskih zmagljivosti v vseh objektih družbenega standarda na območju občine. — Nadaljnja krepitev LO in SLO na celotnem področju družbenih dejavnosti bo trajna naloga, ki jo bomo v SIS in TOZD družbenih dejavnosti do-sledno izvajali z vsakolelnim ažuriranjem in dopol-njevanjem obrambnih načrtov ter izpopolnjevanjem vsebinskih oblik za delovanje prioritetnih ciružbenih dejavnosti v morebitnih izrednih ali vojnih razmerah. 3. Materialni okviri Rast sredslev za finanoiranje družbenih dejavno-sti se bo zagotavljala v okviru svcjbodne menjave dela, tako da bo zaostajala 10 % za rastjo družbenega proizvoda. Sredstva za izvajanje programov SIS družbenih dejavnosti se bodo v skladu s sprejetimi samouprav-nimi sporazumi združevala iz naslednjih virov in osnov: a) vir osebni dohodek, osnova osebni dohodek: otroško varstvo, osnovno šolstvo, kultura, telesna kultura, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo — nadomestila; b) vir dohodek, osnova osebni dohodek: zdrav-stveno varstvo, zaposlovanje; c) vir dohodek, osnova dohodek: usmerjeno izo-braževanje, raziskovalna dejavnost. — Pomembno bo tudi združevanje sredstev iz ne-posredne svobodne menjave dela. -— Prednost glede financiranja družbenih dejav-nosti bodo imeli osnovni — enotni programi, ki' jih opredeljujpjo zakoni za posamezna področja. — Investicije. V skladu z odlokom o uvedbi drugega samopri-spevka in izvajanju enotnega programa Ljubljane bodo v planskem obdobju 1981—1985 iz sredstcv sa-moprispevka predani namenu še: VVZ Medvode— Preska, VVZ v KS Zg. Siška, Oš v KS Medvode, VVZ v KS Na jami. Iz sredstev drugega samoprispevka bo izdelana tudi projektna dokumentacija za izgradnjo zdravstve-nega objekta v KS Medvode. Za izgradnjo novega zdravslvenega objekta v KS Medvode bodo del sredstev združevale območne zdravstvene skupnosti Ljubljanske regije, manjkajo-ča sredstva pa bomo zagotovili z združevanjem sred-stev občanov, na katera se navezuje tudi izgradnja osnovne šole v KS Bratov Babnik in izgra-dnja VVZ objekta v KS Gunclje (za območje treh KS: Gunclje, Male Vižmarje in Stanežiče). Izgradnjo VVZ objekta v KS Dolomitskega odre-da bomo realizirali v skladu s 13. členom samouprav-nega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varslva Ljubljana-Šiška iz združenih sred-stev občinskih skupnosti otroškega varstva Ljublja-ne v okvim dogovorjenih nalog dodatnega programa. Kot alternativni vir za izgradnjo VVZ objekta v KS Dolomitski odred je možno opredeliti tudi solidar-nostno združena sredstva občanov. Skupnost otroškega varstva bo še nadalje zdru-ževala sredstva zainteresiranih TOZD pri pridobiva-nju vzgojnovarstvenega prostora, pri čemer bo imela prioriteto izgradnja VVZ prostora za 60 olrok v sla-novanjskem bloku v KS Koseze. Da bi se zagolovili pogoji za nadaljnje izvajanje celodnevnc šole v že realiziranem obsegu pri OŠ Sla-ne Kosec v KS Šmartno in pri OŠ Tinc Rožanc v KS Pirniče, bo potrebno zaračii nadaJjnjega porasta učencev pri navedenih šolah pridobiti z izgradnjo prizidkov manjkajoči dodatni učni prostor. Načrto-vano nalogo bomo realizirali iz sredslev združene amortizacije ter delno iz sredstev, ki jih občinske izobraževalne skupnosti pridobivajo preko svobodne menjave dela in združujejo za investicijske naložbe pri Mestni izobraževalni skupnosti Ljubljana. Solidarnostno združevanje sredstev bo tako kot v preteklem srednjeročnem obdobju pri izgradnji " novih objektov družbenega standarda še nadaljc iz-rednega pomena. Projekcija razvoja posameznih družbenih dejav-nosti 1. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok Konec leta 1980 je bilo v okviru obstoječe vzgoj-novarstvene mreže na območju občine vključenih v družbenoorganizirano varstvo in vzgojo 3990 ali 45,6 °t otrok od skupnega števila 8741 otrok v staro-sti do 7 let. Kljub intenzivnemu širjenju vzgojnovar-stvene mreže v planskem obdobju 1976—1980 ni bila realizirana načrtovana 50 % vključitev predšolskih otrok v VVO, ki so v letu 1980 evidentirale 1722 od-klonjenih otrok. Največje število odklonjenih otrok je v novozgrajenih soseskah, v katerih pridobljeni vzgojnovarstveni proslor glede zmogljivosti ne ustre-za^dejanskim potrebam (KS Koseze, Bratov Babnik, Dravlje). Vsestransko uspešno je bil realiziran pr(> gram priprave otrok na šolo (mala šola) in 80-urni vzgojni program za otroke, ki niso bili vključeni v dnevno varstvo v VVO. Vsestransko pozitiven premik je bil realiziran tudi na področju izvajanja družbenega varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, za ka-tere so bili organizirani 3 oddelki namesto načrto-vanega enega oddelka v preteklem srednjeročnem obdobju. V občutnem razkoraku pa je načftovano in dejansko izvajanje otrok v družinskem varstvu, v ka-terega je bilo konec leta 1980 vključenih v 16 druži-nah 73'otrok namesto načrtovanih 250 otrok. Temeljne razvojne usmeritve nadaljnjega razvoja otroškega varstva. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo usmer-jali napore: — V nadaljnjo krepitev družbenoorganiziranega varstva in vzgoje predšolskih otrok. Glede na izena-čevanje vzgojnovarstvenih pogojev z dmgimi obči-nami, bo pridobivanje vzgojnovarstvenega prostora na območju občine Ljubljana-Šiška manj intenzivno kot v preteklem obdobju. Do leta 1985 bomo pridobili okoli 650—700 novih vzgojnovarstvenih mest. Število predšolskih otrok na območju občine se bo povečalo od 8741 (v letu 1980) na okoli 9526. Tako bo konec leta 1985 vfcljučenih v vzgojnovarstvene organizacije in v družinsko var-slvo pri VVO skupno okoti 4770 otrok ali 51,17 % ctrok v starosti do 7 let. Samo 5,57 % povečana vključitev predšolskih ot-rok v družbeno organizirano varstvo do leta 1985 bo narekovalo širjenje novih oblik in vsebin dela z otroki, ki jih ne bo možno vključevati v redno celo-letno dejavmost v vzgojnovarstvenih ofganizacijah. Pri tem bo zlasti dan poudarek nadaljnjemu šir-jcnju družinskega varstva v sklopu dejavnosti VVO. — Pri izvajanju dosedanjih zajamčenih in dogo-vorjenih dopolnilnih vzgojnoizobraževalnih progra-mov bomo v naslednjem 5-letnem obdobju ohrairjali doseženo raven in usmerjali napore v: — nadaljnje vključevanje vseh 6-Ietnih otrok v pripravo na šolo; — izvajanje vzaojneea dela v KS za 5-letne otro-ke izven VVO; — poglabljanje vzgoje in varstva otrok z motnja-mi v telesnem in duševnem i-azvoju; — nadaljnjo krepitev preventivnega in kurativ-nega zdravstvenega varstva predšolskih otrok s po-udarkom na izvajanju sistematskih .pregledov za vse otroke v starosti 3 let in otroke pred vstopom v šolo; — združevanje sredstev (s SIS za telesno kulturo, izobraževanje, socialno skrbstvo, zdravstvo) za izpe-ljavo počitniških letovanj, zimovanj in drugih oblik rekreativnega značaja namenjenih predšolskim otro-kom; — združevanje sredstev za obnovo in širjenje otroških igrišč. — V okviru skupnih prizadevanj usmerjehih' y zagotavljanje pogojev za izvajanje socialne varnosti matere in otrok oziroma družine, bomo preko mest-ne skupnosti otroškega varstva na podlagi sprejetih meril in samoupravnega sporazuma izvajali denarne pomoči (otroški dodatek idr.) za okoli 10.600 otrok. Obseg sredstev za denarne pomoči se bo dolo-čeval vsako leto posebej. Za uresničevanje zastavljenih ciljev bomo izva-jali na področju družbenega varstva otrok naslednje ukrepe: — Občinska skupnost otroškega varstva bo v so-delovanju s krajevnimi skupnostmi in VVO kot po-budnik — pospešila ustanavljanje 'vzgojnovarstvenih enot, v okviru katerih bo potekalo celotno i^vajanje nalog in razreševanje problematike s področja druž-bene vzgoje in varstva predšolskih otrok v KS. — Na področju investicijskih naložb bo občin-ska skupnost otroškega varstva združevala sredstva pri skupnosti samoprispevka II preko mestne skup-nosti OV za dograditev VVZ objekta v KS Zgornja Šiška, v KS Medvode-Preska in v KS Na jami Lcr sodelovala pri sofinanciranju izgradnje VVZ prostora v stanovanjskem bloku E v KS Koseze ter pri izgrad-nji VVZ objekta v KS Dolomitski odred in v KS Gunclje. — Skupnost otroškega varstva bo sodelovala pri nadaljnjem razreševanju problematike v zvezi z vzdr-ževanjem in sofinanciranjem investicijsko-vzdrževal-nih del na objektih, ki so namenjeni letovanju otrok (Poreč, Pag, Srednji vrh). — Za zagotavljanje kadrov bomo združevali sred-stva v mestni skupnosti otroškega varstva, preko ka-tere se bo izvajala enotna politika štipendiranja za šolanje k&drov, ki pogojujejo izvajanje vzgojnovar-stvenih programov. Poseben poudarek bo dan izobraževanju varuhihj za delo z otroki v okviru družinskega varstva. — Skupnost otroškega varstva bo za izvajanje osnovne dejavnosti zagotavljala vzgojnovarstvenim organizacijam za povračilo dogovorjene vrednosti dela (dnevno varstvo otrok) povprečno 50 % sredstev, za financiranje preostale povprečne vrednosti dela vzgojnovarstvenih organizaoij pa bodo združevali sredstva starši kot neposredni uporabniki vzgojno-varstvenih storitev v okviru neposredne menjave dela ob diferencirani soudeležbi glede na dohodkovne mož-nosti staršev. 2. Osnovno šolstvo V 14 centralnih in 4 podrnžničnih osnovnih šolah je bilo v letu 1980 vključenih na območju občine v osnovnošolski pouk 9129 učencev, okoli 430 učencev pa je iz območja občine Ljubljana-Šiška obiskovalo pouk v občini Center. V celodnevno šolo je bilo v letu 1980 vključenih 3150 ali 12,59% učencev, v podaljšano bivanje pa 2029 ali 22 °'o učencev. Vključevanje učencev v celodnevno šolo je za pla-nom v obdobju 1976—1980 zaostajalo za 2,41 °/o, v po-daljšano bivanje pa za 4 %. V preteklem srednjeročnem obdobju je bilo na območju občine iz sredstev I. in II. samoprispevka ler iz drugih sredstev zgrajenih 65 učilnic, 6 telovad-nic in več drugih funkcionalnih prostorov. Koeficient učne izmene se je zaradi novopridob-Ijenega učnega prostora v skladu z načrtovanim raz-vojem v obdobju 1976—1980 sicer zmanjšal od 1,7 izmene v letu 1975 na 1,42 izmene v letu 1980. Zaradi povečevanja števila učencev pa je bila v letu 1980 ponovno prisotna prenapolnjenost osnovnih šol zlasti na območjih že realizirane stanovanjske gradnje. Na področju izvajanja glasbenega pouka se je po-večalo število učencev v primerjavi z letom 1975 za 250. Glasbena šola vključuje z območja občine Ljub-Ijana-Šiška 940 učencev, ki so vključeni v glasbeni pouk v matičnem objektu in v petih podružnicah, Glasbena šola se sooča s prostorsko utesnjenostjo zlasti pri izvajanju pouka v podružnici v Šentvidu ter s problematiko odkupa obstoječih prostorov za navedeno podružnico. Usmeritev nadaljnjega razvoja osnovnega šolstva — V naslednjem srednjeročnem obdobju se bo povečalo število učencev na območju občine od 9.124 v letu 1980 na okoli 10.500 v letu 1985. — Z izgradnjo osnovne šole Medvode-Svetje, s preureditvi jo nekaterih prostorov v osnovni šoli Zvon-ko Runko in z izgradnjo Oš v KS Bratov Babnik, bomo v globalu obdržali doseženo raven razvitosti osnovnošolske mreže. Poglabljali bomo vsebino koncepta celodnevne šole, ki mora postati temeljna vsebina vzgojnoizo-braževalnega dela v vseh osnovnih šolah. Za odprav-ljanje prostorskih pomanjkljivosti bomo pri osnovno-šolskih objektih: Oš Stane Kosec v KS Šmartno in pri Oš Tine Rožanc v KS Pirniče iz združenih sredstev realizirali izgradnjo manjkajočega učnega prostora, da bi tako obema šolama zagotovili pro-storske pogoje za nadaljnje izvajanje COŠ v že do-seženem okviru — od l.do 8. razreda. V tem obdobju bo prešla na COŠ tudi OŠ Zvonko Runko ter delno Oš Rihard Jakopič. — Do leta 1985 bo na območju občine vključenih v celodnevno šolo okoli 1650 ali 15 % učencev, kar smo načrtovali že za preteklo plansko obdobje. V podaljšano bivanje pa bo do leta 1985 vključenih' okoli 1900 ali 28 % učencev. — S 43 % vključitvijo učencev v celodnevno šolo in podaljšano bivanje bomo do leta 1985 razvijali obe obliki v okviru ljubljanskega povprečja. — Osrednjo pozornost bomo posvetili vsebinske-mu in organizacijskemu prllagajanju dejavnosd osnovnih šol potrebam usmerjenega izobraževanja in utrjevanju interesnih dejavnosti v povezavi osnov-nih šol z življenjem in delom delovnih ljudi in dru-štev ter organizacij v krajevni skupnostl. — Še nadalje si bomo prizadevali izboljševati kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela in razvijati ter poglabljati ustrezne dodatne oblike učenja, da bi lako še naprej zmanjševali generacijski osip in omo-gočali vsem učencem nadaljnje vključevanje — šola-nje po osnovni šoli. — Poglabljali in razvijali bomo vlogo osnovnih šol kot vzgojnoizobraževalnih in kulturnih središč, ki bodo s svojirni objekti, programi in prostimi po-vršinami namenjene tako mladini kot ludi drugim kalegorijam prebivalstva. Za uresničitev ciljev glede nadaljnjega razvoja osnovnega šolstva bomo izvajali naslednje ukrepe in naloge: — Občinska izobraževalna skupnost bo dala ini-ciativo — če bodo razlogi utemeljeni — uporabnikom sloritev, da bodo skupaj z izvajaloi ustanovili enoto občinske izobraževalne skupnosti, 'v kateri se bo iz-vajal določen vzgojnoizobraževalni program oziroma posamezne naloge iz delovnega načrta izobraževalne organizacije; — Oboinska izobraževalna skupnost bo dala ini-ciativo, da se uporabniki in izvajalci na področju glasbenega šolstva organizirajo v temeljno skupnost. — Na podlagi spremljanja razvoja matične gene-racije bodo osnovne šolc izvajale bolj skladno in go-spodarno usmerjanje mladine v nadaljnje šolanje in zaposlovanje v sorazmerju z velikostjo generacije, sposobnostjo posameznikov in družbenimi potrebami. J — Okrepili bomo povezovanje šolskih svetovalnih delavcev z učitelji in strokovno službo skijpnosti za zaposlovanje pri poklicnem usmerjanju učencev. — Učinkoviteje in bolj organizirano bomo pristo-pili k oblikovanju skladov za zagotavljanje brezplač-nih učbenikov. — Za izvajanje načrtovanega osnovnošolskega programa bomo z združevanjem sredslev v okviru mestne izobraževalne skupnosti zagotavljali štipendi-ranje kadrov za potrebe osnovnih šol in za nadaljnje usposabljanje in izpopolnjevanje obstoječih kadrov ler z dogovarjanjcm s predstavniki delovnih organi-zacij, društev in družbenih organizacij pridobivali zunanje sodelavce za mentorstvo pri izvajanju intc-resnih dejavnosti v osnovnih šolah. — Za izboljševanje kvalitete pouka bodo ob so delovanju s strokovnimi službami Zavoda za šolstvo in drugimi strokovnimi službami v večji meri odgo-vorni tudi sami pedagoški dclavci. — Iz sredstev združene amortizacije bomo prek mestne izobraževalne skupnosti zagotovili sredstva za odkup prostorov, ki jih potrebuje glasbena šola Franc Šturm za nadaljnje izvajanje glasbenega po-uka v podružnici Šentvid. V okviru občinske izobraževalne skupnosti bomo pospeševali dogovarjanje med osnovnimi šolami in glasbenimi šolami v smeri vsebinskega in prostor-skega povezovanja glasbene šole s programi dcla celodnevne osnovne šole. 3. Usmerjeno izobraževanje V obdobju 1976—1980 so potekale vsebinske in or-gajiizacijske ter funkcionalne spremembe v družbeno-ekonomskih odnosih na področju izobraževanja. Usta-novljene so bile posebne izobraževalne skupnosti, v okviru katerih se povečuje vpliv združenega dela na izobraževanje in usklajujejo interesi ter potrebe po usmerjenem izobraževanju. Za uveljavljanje in doseganje ciljev usmerjenega izobraževanja bomo izvedli naslednje naloge in skle-pe: — Za uveljavljanje vloge in izvajanje odgovorno-sti občinske izobraževalne skupnosti na področju usmerjenega izobraževanja bomo dograjevall sedanjo samoupravno organiziranost, razširili vsebino in. na-loge delovanja občinske izobraževalne skupnosti ter spodbujali sodelovanje ter aktivnost delegatov upo-rabnikov in izvajalcev usmerjenega izobraževanja. Posebno pozornost bomo posvetili povezovanju de-legatov skupščine občinske izobraževalne skupnosti 7. delegati uporabnikov in izvajalcev v skupščinah posebnih izobraževalnih skupnosti listih panog, ka-terih izvajalce in uporabnike imamo v občini. — Za zadovoljevanje kadrovsko-izobraževalnih potreb in kadrovske strukture v občini bodo organi* zacije združenega dela dosledno izdelovale in izpopol-njevale kratkoročne, srednjeročnc in dolgoročne ka- drovske plane, ki jih bomo usklajevali in upoštevali pri poklicnem usmerjanju in iniormiranju lastne ge-neracije mladine. Izvajanje dogovorjenih vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja na območju občine Ljubljana-Šiška. Gimnazija Šentvid Gimnazija Šentvid bo kol šola srednjega usmer-jenega izobraževanja začela z delom v prostorih se-danje gimnazije v jeseni 1981 t. uvajanjem skupne vzgojnoizobraževalne osnove. Ukinjanje sedanje dejavnosti gimnazije kot sploš-ne 4-letne srednje šole bo zaključeno leta 1984, in sicer: v šol. letu 1980/81 bo še 22 gimnazijskih oddelkov, v šol. letu 1981/82 bo še 16 gimnazijskih oddelkov, v šol. letu 1982/83 bo še 11 gimnazijskih oddelkov, v šol. letu 1983/84 bo še 5 gimnažijskih oddelkov. Hkrati pa se bo začelo razvijati srednje usmerjeno izobraževanje elsktro-tehnične usmerilve z vzgojno-izo-braževalnim programora — elektronika SR, ih sicer: všolskem letu 1980/81 0 oddelkov, v šoiskem letu 1981/82 6 oddelkov, v šolskem letu 1982/83 12 oddelkov, v šolskem letu 1983/84 18 oddelkov, v šolskem letu 1984/85 24 oddeltoov. S tem številom oddelkov bodo sedanji prostori gim-nazije 100 "„ izkoriščeni. Nadaljnji razvoj šole bo vezan na osiale prostore v zgradbi, ki jih uporijblja OŠ A.. Kebe. Sola srednjega usmerjenega izobraževanja bo sode-lovala z osnovnimi šolami z višjimi in visokimi šolaini ler TOZD — s področja elektrogospodarstva, v katerih bodo učenci na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. V vzgojnoizobraževalno delo na ravni srednjeya usmerjenega izobraževanja bomo raorali- uvajati nove tehnološke dosežke in mehanografijo. Družbenoekonomske odnose ozboma svobodno' ftio-njavo dela bo šola uveljavljala v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti za elektro stroko Slovenije oz-iroma njihove enote. Izobraževalni center Litostroj bo izvajal vzgojno izobraževalne programe kovinarske, metalurške in elektrotehniške usmeritve za oblikovalce kavin in upravljalca strojev, ža kovinarja — strojnika, pridobivalca in predelovalca kovin, metalurga in za te-lekomunikacije. • V razdobju od leta 1981—1985 bo v izobraževalni .center Litostroj vsako šolsko leto vpisanih: v 7 oddelkov kovinarske usmeritve 224 učencev, v 2 oddelka metalurške usmeritve 64 učencev, v 3 oddelke elektrotehniške usmeritve 96 učencev, skupaj v 12 oddefkov vseh usmeritev 384 učencev. V sestavu Izobraževalnega cenlra Litastroj bo delo-vala izobraževalna enota kovinarske usmeritve v Gro-suplju, v katere se bo vpisalo vsako leto v 3 oddetke 96 učencev. Poleg navedenega programa bo izvajal Izobraže-valni center Litostroj izobraževanje odraslih v oddelkih večernih šol, tečajih in seminarjih kovinarske in mela-lurške usmeritve. ŽG — Železniški šolski center Ljubljana V okviru usmerjenega izobraževanja bo Zelezniški šolski center v sodeiovanju z uporabniki — organizaci-jarai 2G Ljubljana utrjeval nadaljnji malerialni \n kadrovski razvoj. V TOZD za vzgojo in izobraževanje pri 2ŠC Ljub-ljana bosta Elektrokovinska šola in Dom učencev izo-braževala mladino in odrasle za polrebe vleke, vlečnih sredstev in vzdrževalnih dejavnosti na železnici. S" šola- njem na Elektrokovinarski šoli si bodo učenoi tako kot doslej pridobivali poklic elektromehanika in roehanika železniških vozil, strojnega ključavničarja, za mehanika in tehnika SV naprav, za strojevodja elektrovlečnih in disel vlečnih vozil in vozovnega preglednika. 4. Zdravstvo V obdobju 1976—1980 so bili na področju izvajanja osnovnega zdravslvenega varstva občanov in delovnih Ijudi realizirani pozitivni premiki predvsem pri izgradnji načrtovanega manjkajočega prosLora za izvajanje zdrav-stvene dejavnosti. Z izgradnjo prizidka in obnovitvijo obstoječega objekta so se bistveno izboljšali materialni pogoji dela v zdravstveni enoti Šiška, ki zajema 14 kra-jevnih skupnosti, delno pa so se izboljšali pogoji dela tudi v zdravstveni enoti Šentvid, ki je z adaptacijo pri-dobil prostore za laboratorij in fizioterapijo. V delovnih organizacijah je bilo v okviru neposredne menjave dela ustanovljenih več obratnih am-bulant, pri OS Veljko Vla-hovič in OŠ Stane Kosec pa sta hili organizirani šolski zobozdravstveni ambulanti. ¦ Zaradi dotrajanosti zdravstvenega objekta v KS Medvode in prostorske utesnjenosti ter nefunkcionalno-sti prostorov in povečevanja števila prebivalstva pa se vedno bolj zaostrujejo pogoji dela v zdravstveni enoti Medvode. Od načrtovanih nalog iz preteklega srednjeročnega obdobja ni bila uresničena funkcionalnejša povezava med osnovnim, specialističnim in bolnišničnim zdrav-stvenim varstvom. Uresničeno tudi ni bilo načrtovano zmanjševanje bolniškega staleža, kii je bil na območju občine Ljublja-na-Šiška v primerjavi z drugimi občinami Ijubljanske legije največji. Izhajajoč iz že dosežene stopnje razvitosti izvajanja zdravstvenega varslva v občini bomo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 usmerjali napore predvsem v: — nadaljnje izboljševanje zdravstvenega varstva aktivnega prebivalstva, — povečevanje deleža preventivnega zdravstvene-ga varstva, kar bomo uresničevali s sistematičnimi zdravstvenimi pregledi občanov v povezavi s KS in iz-vajanjem drugih oblik preventivnega zdravstvenega var-slva, — dograjevanje osnovne zdravstvene mreže, pri če-mer bo dmela prednost izgradnja zdravstvenega objekta v KS Medvode ter ustanovitev prednostne ambulante v DO Dekorativna in šolske zobne ambulante v OŠ KS Dravlje ter v OŠ- v KS Bratov Babnik, ki bo zgrajena v naslednjeni srednjeročnem obdobju, — intenzivnejše povezovanje medicine dela z obrat-nimi ambulantami in organizacijamii združenega dela ter zmanjševanje balniškega staleža, — utrjevali bomo in kvalitetneje razvijali zdrav-stveno varstvo borcev NOV, — postopno zagotavljanje najustreznejšega sodelo-vanja osnovne, specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti, da bi se tako čdm uspešnejše uveljavilo ra-tionalno poslovanje in izvajanje stabilizacije v vsaki zdravstveni organizaciji. Zastavljene cilje in naloge na področju nadaljnjega izvajanja zdravstvenega varstva delovnih ljudi in ob-čanov bomo uresničevali v okviru naslednjih ukrepov: —• krepili bomo nadaljnji razvoj in delovanje dele-gatskega sistema in samoupravne organiziranosti, da bi se tako uresničili pogoji za boljšo, učinkovitejšo in smo-trnejšo organizacijo zdravstvene službe ob večji funk-eionalni povezanosti med posameznimi oblikami izvaja-nja zdravstvenega varstva, — za izgradnjo zdravslvenega doma v KS Medvode bodo združevale del sredstev občinske zdravstvene skup-nasti v regionalni zdravstveni skupnosti, manjkajoči del sredstev pa bomo zagotovili z združevanjem solidarnost-ro zbranih sredstev, — ustanovitev in materialne pogoje za delo pred--nostne zobne ambulante v DO Dekorativna bodo zago- tovili delavci navedene DO preko neposredne menjave dela in TOZD osnovnega zdravsLvenega varslva Siška, ki bo zagotovila za delovanje ambulante potrebne kadre. Pogoji za ustanovitev šolske zobne ambulante so uresni-čeni z izgradnjo OŠ v KS Dravlje in pridobitvijo ustrez-nega prostora za šolsko zobno ambulanlo, za katero bo zagotovila potrebni kader TOZD osnovnega zdravstve-nega varstva Šiška, sredstva za nakup opreme pa ob-činska zdravstvena skupnost, — posebno pozornost bomo usmerjali izvajanju ukrepov za varstvo in ohranjevanje zdravega človeške-ga okolja in pri tem poglobili sodelovanje zdravstvenih služb s pristojniraii in&pekcijskimi službami pri dosled-nejšem izvajanju poostrenega nadzora nad mikroklimat-skimi pog.oji na delovnih mestih, nad proizvodnjo in prometom, živilskimi prehrambenimi artikli kot tudi nad vodooskrbnimi objekti in komunalno higieno nasploh, — pospeševali bomo zdravstveno vzgojno in pro-svelno dejavnost, zlasti še za omejevanje ter prepreče-vanje poškodb pri delu in izven dela, poklicnih bolezni in odpravljanje invalidnosti ter preprečevanje alk.oho-lizma in drugih škodljivih zdravstve.no socialnih poja-vov, — razvijanje organizacije zdravstvene službe v po-gojih družbene samozaščite, splošnega ljudskega odpora ¦ in ljudske obrambe, ter v izrednih razmerah bo naša skupna trajna naloga tudi v naslednjem srednjeročneni obdobju. 5. Raziskovanje Preteklo srednjeročno obdobje 1976—1980, je -bilo prvo, v katerem so delovni ljudje in občani po sanio-upravni poti s povezavo uporabnikov in izvajalcev v raziskovalni skupnosti občine Ljubljana-Šiška (ORS), kot bazični skupnosti samoupravno organizirane raziskoval-ne dejavnosti, dosegli svoj odločujoč vpliv na to druž-beno izredno pomembno dejavnost. ORS si je postavila kot temeljni cilj osveščanje združenega dela o nujnosti uvajanja novega znanja v proizvodno delo in se je — brez tra.dioije in izkušenj — borila z začetnimi težavami, ki so se odražale v poraanj-kanju sodelavcev, nepopolnosti delovanja delegatskega sistema, v dokajšnji pasivnosti delegatov in večkrat v komaj zadastni udeležbi delegatov na sejah skupsčine ORS. Zaradi teh težav, ki so spremljale delovanje ORS, se je pokazal plan za obdobje 1976—1980 kot preopti-mističen. Osiednji cilji, naloge in ukrepi, ki jih bomo izvajali v srednjeročnem obdobju na področju raziskovalne de-javnosti * V novem slrednjeročnem obdobju bomo: — samoupravno organiziranost raziskovalne dejav-nosti bomo dvignili na višji nivo z doslednim izvajaajeffl zakona o svobodni menjavi dela ter zakona o raziska-valni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, — za razliko od prejšnjega srednjeročnega obdo;bja, ko je delovanje ORS financirala raziskovalna skupno-st Slovenije iz svojih sredstev, bo ORS Ljubljana-Šiška, začeto z letom 1981 sama združevala sredstva po pri-spevni stopnji iz dohodka. — Temeljna zadolžitev ORS v novera planskera t>b-dobju bo: sodelovanje ORS pli oblikovanju mestnega raziskoval-nega programa in z njim povezane svobodne menja-ve dela med uporabniki in izvajald. Ta raziškovalni pro-gram, katerega nosilec bo mestna raziskovalna skuptiost, bo obsegal raziskovalno problematiko, ki je speciiična in skupna za vse občine mesta Ljubljane. V teh razisko-valnih projekHh, ki so okvirno navedeni v samouprav-nem sporazumu o temeljih plana ORS Ljubljana-Siška za-obdobje 1981—1985, bo imelo osrednje mesto prestruk-luriranje ljublja-nskega g^ospodarstva, ORS bo k reše-vanju tega vprašanja pristopila načrtno in poglobijena ter predlagala uporabnikom znanosti konkretne metode za sistematično uvajanje novega znanja v delo. Mestni raziskovalni program bo ORS financirala iz svojih zdmženih sredstev sorazmerno gospodarski mo-či občine Ljubljana-Siška. Del združenih sredstev bo ORS namenjala sofi-nanciranju programa skupnih nalog, ki jih bo po členu 7 Zakona o raziskovalni dejaviiosti in raziskovalnih skupnostih za potrebe občine izvajala raziskovalna skup-nost Slovenije. — ORS bo izvajala: • — še preostali del svojega programa, v katerem bodo prevladovala prizadevanja za pospeševanje mno-žične inovacijske dejavnosti kot še ne do kraja izko-riščene rezerve za pospeševanje proizvodnosti in za na-daljnje ustanavljanje razvojnih služb po naših delovnih organizacijah kot nosilcev gospodarskega napredka, — še nadalje bomo popularizirali raziskovalno de-javn.ost in znanstveno misel med šolsko mladino z raz-pisovanjem in nagrajevanjem ustreznih nalog. Pri razreševanju skvipne in aktualne problematike s področja raziskovalne dejavnostd bo ORS sodelovala z. drugimi raziskovalnimi skupnoslmi mesla Ljubljane v okviru MRS. 6. Socialno varstvo V preteklem srednjeročnem obdobju občinska skup-nost socialnega varstva ni v celoti uresničila koordina-tivne vloge med skupnostmi socialnega skrbstva, otro-škega varstva, stamovanjske skupnosti, skupnosti za za-poslovanje in pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Zaradi tega se posamezni problemti s področja zagotav-ljanja socialnega varstva občanom in delovnim ljudera niso razreševali dovolj usklajeno. Pri oblikovanju skupnih izhodišč glede poenotenia meril in osnov za izvajanje različnih oblik socialnega varstva ni bilo prdsotno učinkovito povezovanje med občin-sko in mest.no skupnostjo socialnega varstva. Glede na gornje ugotovitve in na neuresničene na-loge iz preteklega srednjeročnega obdobja, bomo v naslednjem obdobju od leta 1981—1985 na področju iz-vajanja socialnega varstva usmerjali napore k uresni-čevanju ciljev, ki se nanašajo na: — usklajevanje in poenotenje osnov in meril za dodeljevanje vsph oblik socialnih pomoča, — razreševanje problematike posameznikov in dru-žin, ki jim bo potrebno zagotavljati posebno družbeno skrb, — izdelavo enotne evidence prejemnikov družbeno-denarnih pomoči, na osnovi katere bomo zagotovili ce-lovit pregled izvajanja teh pomoči ter ustreznih ukre-pov, — skupnosti, ki se združujejo v občinski skupnosti socialnega varstva bodo usklajevale tisLe programske in vsebinske naloge, ki so skupnega pomena ter mejne dejavnosti, — občinska skupnost socialnega varstva bo pri razreševanju skupnih nalog sodelovala z mestno skup-nostjo socialnega varstva. 7. Socialno skrbstvo V preteklem srednjeročnem obdobju je bil na pod-ročju socialnega skrbstva v okviru dogovorjenega ob-sega zagotovljenih finančnih sredslev realiziran načrto-vani obseg izvajanja družbeno denarnih pomoči soci-alno prizadetim občanom, ter financiranje doraskega varstva otrok, mladine in socialno prizadetih občanov, program rejniške dejavnosti, sofinanoiranje šolske pre-hrane za socialno prizadete učence, regresiranje oskrb-nin v VVO za otroke iz prizadetih družin ter druge načrtovane oblike socialnega skrbstva. Za iz-vajanje domskega varstva starejših občanov je bil v preteiclem srednjeročnem obdobju zgrajen dn predan namenu Dom starejših občanov s kapaciteto za 228 postelj. Z območja občine je vključenih v domsko var-stvo skupno 420 ostarelih občanov. Konec preteklega planskega obdobja se je social-na patologija na območju povečala od 3 "/0, v letu 1975, na 5,5% v 1. 1980 — glede na skupno število prebival-stva (mladoletno pvestopništvo, rejništvo, družinska pro-blematika itd.). Giede na število starejših občanov v starosti nad 60 in 65 let ima občina Ljubljana-Šiška takoj za občino Vič-Rudnik v Ljubljani največje število te starostne po-pulacije in sicer 9.306 občanov slarejših nad 60 let in 7.318 občanov slarejših nad 65 let. Zaradi porasta in nadaljnjega naraščanja števiila starejših občanov nave-denih' starostnih kategorij je hil že v preteklem srednje-ročnem obdobju prisoten problem, ki se nanaša na vpra-šanje nezadosinega števila strokovnih delavcev Cenlra za socialno delo, ki so v preteklem obdobju navezovali svoje delo v povprečju 4.900 prebivalcev na 1 strokov-nega delavca. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo 1 strokovni delavec zajemal okoli 5.350 prebivalcev, kar pa ne ustreza normativom za izvajanje tovrstne dejav-nosti. V naslednjem srednjeiočnem obdobju 1981—1985 bo-mo v skladu s smernicami, samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva in na osnovi zakona o socialnem skrbstvu usmerjali na-pore k uresničevanju osnovnih ciljev, ki se nanašajo na: — nadaljnje razvijanje preventivnih oblik dela v slrokovnih službah in kiepitev njihove povezanosti s so-rialno zdravstvenimi komisijami v KS, humanitarnimi organizacijami in društvi ter ¦delovnimi organizacijami, osnovnimi šolami in VVZ organizacijami, da bi tako učinkov.iteje preprečevali nastajanje in stopnjevanje st>-cialnih problemov, — razširjanje in razvijanje različnih oblik pomoči starejšim občanom, — uveljavljanje enotnih kriterijev in meril za do-deljevanje družbenodenarnih pomoči, ki naj bi se izva-jale na osnovi predhodno pripravljenega enotnega se-znama, da bi se tako izognili padvajanju izvajanja družbenodenarnih pomoči, — realizacijo vzajemnih skupin in solidarnostnih na-log bomo izvajali preko občinske skupnosLi socialnega skrbstva v mestni in republiški skupnosli socialnega skrbslva, — oblikovanje enotne evidence koristnikov social-noskrbstvenih storitev. Zastavljene cilje in naloge bomo v naslednjem sred-njeročnem obdobju uresničevali v okviru naslednjih 'ukrepov: Center za socialno delo: bo izvajal naslednje pro-gramske naloge, ki se nanašajo na: — razvijanje oblik preventivnega delovanja s po-udarkofti na delovanju zakonske svetovalnice, disciplin-skega centra ter nudenja pomoči socialno-zdravstvenim komisijam v KS, — s povezovanjem in sodelovanjem z vsemi social-nimi dejavniki v KS, organizacij združenega dela in delovnih organizacij v občini si bo Center prizadeval v največji možni meri pravočasno zaznati s.ocialne pro-bleme in zagotoviti njihovo učinkovito reševanje ozito-ma preprečevanje, — na osnovi metodologije, ki jo' bo izdelala Skup-nost socialnega skrbstva Slovenije, bo Center redno spremljal in analiziral število in oblike socialnih pomoči in tako zagotavljal enakopravno obravnavanje občanov pri dodeljevanju družbeno denarnih pomoči ter sodelo-val pri odkrivanju neskladij v zvezi z dogovori in spre-jetimi stališči, — Center bo sodeloval tudi pri razširjanju možno-sti varstva otrok v rejniških družinah. V sodelovanju s socialno zdravstvenimi komisijami v KS pa bo Center evidentiral vse občane, ki potrebujejo pomoč in nego na domu ter v dogovoru z zdravstvenim domora Ljub-ljana-Šiška organiziral usposobitev negovalskih kadrov za nego v okviru rednega delovanja patronažno-zdrav-stvene dejavnosti, . — Center bo sodeloval tudi pri svetovanju za ure-janje odnosov v ¦družini in v širšem okolju, pri diagno-stično, svelovalno-terapevtskem delu z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladostniki in odraslimi ter pri razvrščanju in napotitvi na usposabljanje za otroke in mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem raz-voju in izvajal druge oblike strokovne pomoči pri raz-reševanju socialno-skrbstvene problematike. Dom starejših občanov bo izvajal: — v okviru osnovne dejavnosti nastanitev oskrbo-vancev, prehrano in zdravstveno nego in izvajanje li-stih aktivnosti v okviru domskega varstva, ki ustrezajo poirebam oskrbovancev, — uvajal bo nove oblike izven domske oskrbe in pomoči z organizacijo izven domskega varstva, v okviru katerega bo Dom pripravljal hrano za starejše občano izven doma, izvajal nego na domu ob sodelovanju s patronažno službo ter razne servisne usluge (pranje, li-kanje, šivanje idr.) za starejše občane izven Doma. Občinska skupnost socialnega skrbstva bo sodelo-vala pri oblikovanju programov in izvajanju akcij ter pri financiranju določenih oblik socialnega skrbstva /. drugimi skupnostmi, ki se vključujejo v skupnosti soci-alnega varstva glede izvajanja skupnih nalog kot so to leiovanja, zimovanja otrok in starejšvh občanov idr. 8. Zaposlovanje V preteklem planskem obdobju se je na območju občine Ljubljana-Siška zaposlovanje 'odvijalo eksten-zivno. V izboljševanju kvalifikacijske strukture ni bilo bistvenih premikov. Brezposelnih je bilo povprečno o-koli 400 oseb, relativna brezposelnost pa je znašala nekaj manj kot 1 %. V zadnjem letu preteklega srednjeročnega obdobja je občinska skupnost za zaposlovanje pričela z akciio usklajevanja letnih bilanc zaposlovanja v občini, ki je potrdila šibko kvaliteto kadrovskega načrtovanja v TOZD t.er po nadaljnjem ekstenzivnem zaposlovanju in velike primanjkljaje nekaterih poklicev. Opravljen je bil popis delavcev zaposlenih v tujini, ki je zajel 965 oseb (brez družinskih članov in detašira-nih delavcev). Vračanje in zaposlovanje delavcev iz začasnega dela y tujini ni bilo obsežno — evidentiranih je bilo 7 delavcev, 5 pa se je zaposlilo ob vrnitvi iz lujine. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo na po-dročju zaposlovanja usmerjali napore v uresničevanje' ciljev, ki se nanašajo na: — zmanjševanje ekstenzivnosti zaposlovanja z uvajanjem visoko razvitih tehnoloških procesov, z mi-nimaJnimi potrebami po zaposlovanju novih delavcev, predvsem nižjih kvalifikacij in nepraizvodnih smeri, in na dosledno izvajanje samoupravnega sporazuma o za-poslovanju in minimalnih standardih, — uresničevanje pogojev za postopno in organizi-rano vračanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini in za njihovo vključevanje v delo doma, — razvijanje le tistih oblik zaposlovanja v tujini, ki so vključene v mednarodno delitev dela z usmeritvi-jo v neuvrščene države, — sodelovanje in povezovanje v OZD pri zaposlo-vanju invalidnih oseb in težje zaposljivih oseb, ¦— razreševanje problematike v zvezi z vključevan-jem in usmerjanjem mladine v defioitarne poklice, — zmanjševanje bolniškega staleža, ki bo izvedlji-vo ie v okviru intenzivnega sodelovanja z vsemi odgo-vornimi dejavniki (OZD, zdravstvena služba idr.), — zmanjševanje fluktuacije delavcev z ustreznej-šim nagrajevanjem po delu, izboljšanjem delovnih po-gojev in medsebojnih odnosov, — občinska skupnost za zaposlovanje bo ostala mesto samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja" na področju kadrovske politike ter s tem učinkovit in kreativen subjekt, ki bo vplival na odpravo negativ-nih pojavov na tem področju, — dosledno izvajanje enakopravnega vključevanjd delavccv v združeno delo in da bo iob enakih pogojih delo zastopano za vse delavce, — da bo razširjena reprodukcija temeljila na več-jem deležu nove tehnologije in modernizacije, ki bo zahteval manj delavcev in višjo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Stroške za zagotovitev minimalnih standar-dov bomo vgrajevali v razširjeno reprodukcijo, — da kadrovsko načrtovanje v OZD dobi mesto in vlogo, ki ustreza njegovemu pomenu ter da kadrovski plani postanejo integralni del razvojnih prograraov združenega dela, — tesno sodelovanje z drugimi SIS na področju družbenih dejavnosti pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov, izobraževanju, svetovanju in pripravljanju na zaposlitev ter zagotavljanju' socialne varnosti invalid-nih .oseb. Za uresničevanje zastavljenih ciljev bomo v ob-činski skupnosti za zaposlovanje izvajali naslednje na-loge in ukrepe: — z dograjeno samoupravno organiziranostjo skup-nosti za zaposlovanje in vsebino njenega dela bomo do-segli višjo kvaliteto sporazumevanja in dogovarjanja ter usklajevanje problematike na področju zaposlovanja in kadrovske politike, — z izdelovanjem zaposlitvenih bilanc v občini in kadrovskili načrtovanj v sleherni organizaciji združe-nega dela in nudenju strokovne pomoči le-tem pri pla-niranju kadrovskih potreb, bomo vplivali na odpravo negativnih pojavov na področju zaposlovanja (stopnje rasti zaposlovanja, pogoji zaposlovanja,. neusklajenost' strukture zaposlovanja ipd.), ¦— skladno s prestrukturiranjem ljubljanskega go-spodarstva bo skupnost za zaposlovanje spodbujala in orgaiiizirala v sodelovanju z organizacijami združenega dela izobraževanje za prekvalifikacijo, dokvalifikacijo in druge oblike izobraževanja že zaposlenih delavcev, — skupnost za zaposlovanje bo povprečno letno za-gotovila 75 brezposelnim osebam denarno nadomestilo in 10 osebam denarno pomoč, — v usposabljanje in zaposlovanje bo zajetih pov-prečno letno 50 invalidnih- oseb, — za iskalce zaposlitve (povprečno 83 letno), ki jih ni mogoče zaposliti brez priprave za zaposlitev, bo or-ganizirano usposabljanje in izobraževanje, — za zadovoljevanje kadrovsko—izobraževalnih potreb v okviru usmerjenega izobraževanja bo skupnost organizirala vsako leto poklicno informiranje in sveto-vanje skupaj z izvajalci usmerjenega izobraževanja za celotno osnovnošolsko in srednješolsko generacijo ter sodelovala pri usklajevanju in koordinaciji vpisa v srednje in visoke šole. Organizirano bo tudi svetovanje za kandidate za študij ob delu. Pri odločanju in izva-janju štipendijske politike ter razdeljevanju se bo za-vzeniala za štipendije, ki bodo izhajale iz kadrovskih potreb združenega dela ter prevzela nalogo samouprav-nega delovanja v štipendiranju iz združenih sredstev. 9. Kultura Na področju načrtovanega razvoja kulturnih dejav-nosli, so bili v preteklem srednjeročnem obdobju do-seženi pozilivni rezultati pri delu in izvajanju progra-mov amaterskih društev in kulturnoumetniških skupin, med katerimi so nekatere dosegle soiazmeroma visoko kultumo umetniško raven in tako presegle občinski ok-vir ter se uveljavile tudi na republiški in na mednarod-ni ravni (KUD Pirniče, KUD Medvode, Lutkovno gleda-lišče Jože Pengov, Folklorna skupina Emona). Še večji razmah načrtovane kulturno umetniške dejavnosti pa je prepiečevalo pomanjkaje prostorov za izvajanje kul-turnih programov. Od 14 načrtovanih adaptacij in sa-nacij obsloječih kulturnih domov je bil adaptiran sama Dom kulture v Šentvidu. Uresničena tudi ni bila načr-tovana pridobitev lokacijske in investicijsko-tehnične dokumentacije za izgradnjo Kulturnega centra Šiška in Mladinskega centra Šiška. Pomembno kulturno poslanstvo so opravili: Muzej ljudske revolucije Slovenije, ki deluje na območju ob-čine, Muzej izven evropskih kultur v cjradu Goričane ter knjižnica Šiška z podružnicami v Sentvidu, Medvo-dah in Vodicah. Knjižnica se sooča že vrslo let s proslorsko utes-njenostjo, zaradi izgradnje novih stanovanjskih sosesk in povečevanja števila prebivalstva pa se je že v pre-teklem obdobju pokazala potreba po odpiranju novih podružnic matične knjižnice. Temeljni cilji kulturno-umetniškega delovanja v ob-dobju 1981—1985 v občini Ljnbljana-Siška bodo teme-ljili na: • — ohranjanju in poglabljanju že dosežene ravni in obsega kulturno-umetniškega delovanja amaterskih sku-pin in društev, — pospeševanju kulturno-umetniške dejavnosti v že obstoječih šolskih društvih in ustanavljanju novih društev v šolah, — v KS bomo uvedli abonma poklicnih gledaliških hiš, —_ utrjevali in pospeševali bomo clejavnost kultur-nih animatorjev v KS in OZD, — usmerjali borao prizadevanje za pridobivanje no-vih obiskovalcev v knjižnici in izposojevališčih ter v okviru danih materialnih možnosti povečevati knjižna gradiva, spremljali želje bralcev in njihove navade ler ustanavljali nova izposojevališča 'knjig v okviru cen-Iralne knjižnice, — na področju izvajanja spomeniškega varstva bo-mo uresničevali pogoje za obnavljanje ,in postavljanje novih spomenikov in spominskih obeležij NOB in soci-alistične revolucije, — na področju investicijskih naložb bomo iz zdru-ženih sredstev ljubljanskjh kulturnih skupnosti realizi-rali adaplacijo Vodnikove rojstne hiše. Načrlovane cilje nadaljnjega razvoja kultumih de-javnosti v občini bomo uresničevali: — s poglabljanjem samoiipravne organiziranosti na področju kulture in s povezovanjem dejavnosti občin-ske kulturne skupnosti z mestno in republiško kultumo ¦ skupnostjo. 10. Telesna kultura V preteklem srednjeročnem obdobju so bili na ob-močju občine v okviru 105 društev in klubov na pod-ročju telesne kulture uresmičeni pozitivni premiki pred-vsem pri izvajanju športne rekreacije in ,-športno tek-movalnih sistemov. Načrtovana 30",, vključitev delovnih ljudi in obča-nov v telesnokulturne dejavnosti, zaradi poraanjkanja objektov sicer ni bila uresničena. Uspešno pa so bile izvedene nekatere množične akcije, ki jih niso pogoje-vali telesnokulturni objekti (trim, učenje plavanja, smu-čanja, šola v naravi, izvajanje športne značke za pred-šolske otroke v VVZ organizacijah idr.). Na področju vrhunskega športa se je uspešno razvijala ženska gim-nastika, košarka, mladinski nogomet, smučarski skoki, ragbi in deloma alletika. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo na pod-ročju nadaljnjega razvoja uresničevali predvsem ua-sledaje cilje: — glede na to, da se v naslednjem obdobju ne bo dograjevala obstoječa mreža telesnokulturnih objek-tov, bo število vključenih občanov v telesnokulturne dejavnosti ostalo v glavnem na doseženi ravni iz leta 1980. Prizadevali pa si bomo izvajati načelo množičneija vključevanja občanov v telesnokulturne aktivnosti, ki niso odvisne od objektov (trim . . .), —• izvajanju telesnokulturnega minimuma, množič-nih akcij, športne značke in športnorekreacijske dejav-nosti ter tekmovahiiK sistemov, ki zagotavljajo množič-nost. — na področju vrhunskega športa bomo preverili upravičenost števila športnih panog in športno-tekmo-valnih sistemov, — izvajali bomo družbeni dogovor o statusu vr-hunskih športnikov — amaterjev, — naloge s področja množične telesnokulturne de-javnosti bo izvajala občinska zveza lelesnokullurnih or-ganizacij skupaj z izvajalci telesnokulturnih dejavnosti v občini. Dogovorjene cilje bomo uresničevali v .okviru n o • Cn T3 U5 Cftfi 1 1. LOKA TOZD Trgovina 2. MERCATOR ROZNIK TOZD Grmada 3. EMONA MERKUR TOZD Maloprodaja 13 1.194 908 20 2.535 2.515 16 2.434 1.427 SKUPAJ celotne udeležbe 49 6.163 4.850 56?. o 80% 79,6% Ukrepi za izvrševanje družbenega plana Delavci, delovni ljudje ter občani sprejemajo z družbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje _ 1981—1985 naloge in razvojne usmeritve, ki smo jih opredelili v dogovoru o temeljih družbenega plana ob-čine Ljubljana-Siška za obdobje 1981—1985 s tem, ko smo pristopili k njemu. Delavci v samoupravnih organizacijah dn skupnos-tih so s svojimi plani srednjeročnega razvoja 1981—1985 usmerili svoj razvoj, katerega seštevek ciljev predsla-vlja družbeni plan občine. Izvršni svet, ki bo v prihodnjem obdobju spremljal izvrševanje družbenega plana, bo v svojem programu ukfepov za izvrševanje družbenega plana opredelil na-slednje naloge: 1. S samoupravnira sporazumom med občino Ljub-ljana-Šiška ter mestom Ljubljana za skupno dogovorjene naloge v smislu 144. člena Zakona o pianiranju SRS s področja: — preskrbe in cen — prometa — urbanističnega planiranja .¦ ••— inšpekcijskih služb — komunalnc in cestne infrastrukture zagotovili spremljanje politike izvrševanja ter o tem redno seznanjal občinsko skupščino. 2. Z vsakoletno resolucijo o izvrševanju družbe-nega plana predlagal materialno okvire razvoja, ki bo-do odraz realizacije družbenega plana za preteklo leto ter predlog ukrepov lekoče ekonomske polilike za iz-peljavo kontinuiranega planiranja, zlasti pa pri zago-tavljanju naslednjih ciljev v predlaganem letu: — realne rasti družbenega proizvoda, , — produktivnega zaposlovahja, - — deleža družbene produktivnosli v družbenem proizvodu — določanja stopnje izvoza — določanja stopnje uvoza ¦— gibanja osebne, skupne in splošne porabe, 3. Z vsakoletnim akcijskim programom bo dolo-čal nosilce in roke ter načine izvrševanja nalog iz re-solucije pri vseh samoupravnih organizacijah in skup-nostih, ki so nosilci planiranja v občini tei" vsako če-trtletje ali po potrebi Ludi mesečno anformiral skupšči-no tudi o realizaciji posameznih kazalcev razvoja, ki so sestavni del poročanja o izvrševanju družbenega plana. 4. Za izvršitev nalog s podiočja prestrukturiranja gospodarstva v občini Ljubljana-Šiška v naslednjih ob- dobjih, bo vzpodbujal interese delavcev v združenem delu, ki se odločajo za uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov v piocesu proizvodnje s tem, da bo ob sode-lovanju občinske raziskovalne skupnosti ter drugih strokovnih organizacij sodeloval pri izbiri projektov razvoja, ki bodo nosilci tehnološko zahtevnih proizvod-nih procesov ter se odločal za predlaganje tudi drugih ukrepov, potrebnih za izpeljavo zasnovanih projeklov razvoja v prakso. 5. V izpolnjevanju nalog iz dogovora o skupnih te-meljih plana medobčinskega sodelovanja za obdobje. 1981—1985 bo IS tekoče spremljal nastajanje ter izpol-njevanje nalog s področja medobčinskega sodelovanja ter o tem informiral občinsko skupščino. 6. Za izpolnjevar.je prednostnih nalog na področju kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, lovstva in ribištva, bo IS z naraenom, da se zagotovijo določeni cilji, i glede pridobivanja hrane iz lastnih virov, irae-noval poseben akcijski odbor, ki bo spremljal izvajanje dogovora na področje kmetijstva, Izvršni svet BELEŽKE 47