XXI. glavna skupscina ,,Zaveze" v Mariboru. Učiteljska zavest. Še nikdar nismo s tako radovednostjo čakali skupščine naše ^Zaveze" kakor letos. Divja gonja klerikalcer proti učiteljstvu je v nekaterih zbujala sumDJo, da bo slabo vplivalo na udeležbo. Mi smo bili drugačnega mneuja in nismo se varali. Jačja od gonje klerikalcev j <* učiteljska zav e 8 t! Prav je poudarjal pri banketu naš učiteljski filozof, ?rli to?ariš A?g. P o ž e g a r , da je ,,Zaveza" 7 ognju sovražnih navalor izpričala svojo življensko moč in da je ne premaga nobena sila Teč. — Stevilo č 1 a nov BZaveze" je od lani naraslo z a 194 zavednih torarišev in t 0 v a r i š i e , kar je najboljši odgovor našim sovražnikom! Mariborski Slovenci so storili Tse, kar se da ob sedanjih razmerab storiti, da so bili skupščinarji slovesno in gostoljubno sprejeti in da jim je bilo bivanje v Mariboru kar najprijetnejše. Poseben sijaj je dala letošuji skupščini udeležba našib dragih slovarjskih bratov 0 e liov, Poljakov in istrskihHrv a t 0 v , ki so enodušno priznali zdraro našo učiteljsko zavest ter se divili vzornosti naših zborovanj. Pozdrare so nam poslali H r 7 a t i iz Zagreba i n Dalmacije, Srbi iz kraljevine in ruski učitelji, potujoč preko slovenskih pokrajin. Tako smo doživeli v Mariboru kulturno združenje vsega slovanskega učiteljstva ijn v i d e 1 i s m 0, kake odkrite s i m patije uživaslovensko učiteljstvo med svojimi s10ranskimi t 0 v a r i š i. To nam zbuja veselje, ponos, pogum in vztrajnost. Udeležba je bila naravuost 8 i j a j n a. Delegacijskega zborovanja se je udeležilo 120 delegatov in delegatinj, po delegaciji je bila pri koncertu dvorana natlačeno polna, na glavnem zborovanju pa smo n a š t e 1 i 600 udeležencev. Razpoloženje je bilo svečanostno, navdušenje je dvigala staDovska zavest. Naše vrste so se sklenile v uerazrušno falango. To je gola resniea, ki je ne izpremeni nobena potvara! Eazšli smo se ojačeni. Tako začenjamo 22. leto rZaveze" s ponosom in z vero t lepšo bodožnost! Seja odbora »Zveze slovanskega nčiteljstra t ATstriji". Delo v Mariboru se je začelo s sejo odbora »Zaveze slovanskega učiteljstva v Avstriji." Seja je trajala dne 14. t. m. od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer ter dne 15. t. m. od 8. do 10. ure zjutraj. Seje so se udelt-žili: Jos. G e r n y , ueitelj t Pragi, starosta nZveze žeških učit. društev" in predsednik rZveze slovanskega učiteljstva v Avstriji"; Stanislav N 0 w a k , nadučitelj v Krakovem, predsednik nPoljske učit. zveze" in podpredsednik nZveze. slov. učit. v A."; Matija Hajnj, učitelj v Jankovicih na Moravskem, kot tajnik BZveze"; Adolf Š u s t r , nadučitelj v Bojanovem na Češkem, kot blagajnik BZveze"; kot odborniki pa: Stanislav P a 1 k a , nadučitelj v Bohniji v Galiciji, Dragotin P f i b i 1 , c. kr. okrajni šolski nadzornik na otoku Krku, Engelbert G a n g 1 iz Idrije; kot gost: Jos. Z a v a d a, nadučitelj y Dobroticah na Moravskem. Opravičila sta odsotnost Marinkovič in Geb a n 0 v a. — Poročilo 7 sklepih in načrtih izide istočasno v vseh učiteljskih listih, ki so glasila v tej BZ?ezi" združenib. organinizacij. Poročamo danes toliko, da priredi BZveza" 1. 1910. 7 Krakovem 7seslovanski učiteljski shod (od 11. do 15. avgusta), 1. 1911. pa v Ljubljani I. vseslo7 a n s k i vseučiliški učiteljski k u r z. Seja npraraega odbora. Ob pol 11. uri dopoldne se je zbral upravni odbor na sejo. Tajoikov namestnik je poročal 0 delo^anju vodstva ,Za7eze". Določila in redigirala so se poročila za delegacijo. Določili 80 se tudi drugi predlogi, ki pridejo od upravuega odbora pred delegacijo. Seja delegacije. Predsedniko7 nago^or. Predsednik to7. L. J e 1 e n c ot^ori zboro7anje ob 3. uri popoldne: Slavna delegacija! V imenu upra^nega odbora Z. A. J. U. D., ki Vas je povabil na danaŠDJo delegacijsko sejo, pozdravljam yse delegate iD delegatinje najiskrenejše. V enoindvajsetič se je zbrala Zayezina delegacija, odkar obstoji Zaveza, da sliši, poročila 0 delovanju upraynega odbora, oziroma 7odstva Zaveze 7 minuli upravni dobi ter da da navodila novovoljenemu odboru za nadaljno deloyanje. Glede delo^aiija pričakujemo od delegacije lojalne kritike in odkrite sodbe, ki se je ne bojimo, ker smo si 7 s^esti, da smo storili po s^ojih skromnih močeh 87ojo dolžnost; storili 7se, kar je 7 korist in ugled slo^enskega uŁiteljst7a, 7 prospeh in raz^oj narodnega šolst7a. (Tako je!) Za^eza je središče naše organizacije, kjer naj se osredotočuje naše skupno delo in naše skupne zahteve, . Zavezina društva, ki so razširjena po 7sej mili slo^enski zemlji — tudi korotanske to^ariše dobimo pra? kmalu 7 svojo sredo (Živio!) — so periferija, ki se neumorno trudi in skrbi za napredek in svoboden razvoj narodnega šolstva in za blaginjo učiteljstva 7 svojem okraju ter pazi z bistrim očesom, da se nam ne kratijo naše težko pridobljene pra7ice nikjer in od nikogar. Vez in posredo^alnica med Zavezo in DJenimi društvi je pa Zavezina delegaeija. Po delegaciji dobiva Zaveza od svojih društev moč in veljavo, ki je ne stre nobena sila, pa naj tudi padajo žgoči udarci z bičem po njej. Saj smo vajeni boja, in brez boja ni zmage. (Ees je!) Da bode pa delovanje Zaveze še uspešnejše, še intenziynejše, treba je najtesnejšega stika z Zavezinimi društvi. Zato bi moral ysak delegat, vsaka delegatioja priti k delegacijski seji z jasnim in določnim programom, s striktnimi navodili, ki jih je dobil od svojega društva, ki ga je poslalo tu sem. Tu je mesto, kjer dobi upravni odbor, oziroma yodstvo Zaveze jasen pogled v faktični položaj učiteljstv* in narodnega šolstva širom naše doraovine. Iz Vaših nasyetoy ia piedlogo? spozna skupue želje iu zahteve in njegova naloga in dolžnost je, da jih oživotvori in izkuša ure.suičiti. Ker žiyimo 7 jako resnih, s7obodnemu učiteljstvu nevarnih časih, treba nam je 7zajemnega, neumornega dela 7 Za7ezi in 7 družtvih. Izrefii sodbo 0 deloyanjn Za^eze ste Vi, častiti delegati in delegatinje. v to poklicani sodniki; sodbo 0 delo^anju Zavezinih društe? pa izrečem najlažje jaz, ker imam 7 roki podatke in skupen pregled 0 DJihovem marljivem, semintja v resnici požrtvovalnem delu. Vsa Zayezina društya so priredila od lanske glavne skupščine Zaveze, ki se je vršila prye dni septembra 7 Gorici, 129 zboro^anj, pri katerih je bilo 136 predavanj in razpra7. Poleg tega se je pri vsakem zborovanju posveto^alo iu ukrepalo 0 raznib predlogih in nas^etih, prerešeto^ala eo se šolska dne^na 7prašanja in rešeyale interne zade^e. To je obilica duše^nega dela, ki zasluži priznanje 78akega, ki nepristransko sodi ta trud. Pa še 7eč! Vse tri liste, ki jih izdaja Zayeza, spisuje Za^ezino užiteljstvo skoraj samo brez honorarja! Ni li to zgled nesebičnega delovanja ? In sedaj pa pride neki starilen apostata ter nam očita 7 BSlo7encuu nedelaynost in Desposobnost za delo! (Škandal!) Kaj in koiiko pa je storila toliko poyeličeyana Slomškarija? Poksžejo naj nam Slomškarji syoje delo 7 minuli upravni dobi in sram jih mora bi(i njihoyega siromašt7a in duše^ne lenobe. Kar se dela tiče, nam ne sežejo niti do gležnje^. (Resničnol) Pa tudi 7 drugem pogledu so yršila Za7ezina društ^a 87ojo lepo, yzyišeno nalogo. Zbirala so narodno napredno in svobodomiselno učiteljstvo pod syoje okrilje ter pazila 8 paznim očesom, da niso zašli posamezniki 7 klerikalni brlog, kjer se zamori 7 učitelju 7sak s^oboden pokret. Kako 7estno so izpolnjeyala društya S7ojo S7eto dolžnost 7 tem pogledu, nam izpričuje dejst^o, da nam je le majhno število to7ariše7 ugrabila Slomškarija, četudi jo je podpirala z 7so silo in z 7semi mogočnimi sredstyi klerikalna strahoylada na Kranjskem, in še ti zaslepljeni to^ariši so oaj^efji koristolo^ci in značaji dyomljiye 7rednosti, ki 7 87oji nerazsodnosti drye nazaj 7 predpotopno dobo. Da je razmeroma le malo učiteljev in učiteljic zapustilo naše 7rste, razvidimo iz statistike. Lansko leto je imela Za^eza 1747 pra7ih, 54 podpornih, 50 častnih članor, torej skupaj 1851; letos pa: 1962 pra^ih, 30 podpornih, 43 častnih, skupaj 2045 člano7. Vsa čast za7ednemu slo^enskemu učiteljstvu, ki ne proda 87ojega prepričanja, ki ne izda narodnega šolstva 7 neomejeno klerikalno oblast za žlico klerikalne leče. (Odobravanje.) Pri lanski delegacijski seji 7 Gorici sem priporočal, da naj bodo ona Zavezina društva, ki imajo sedež tam, kjer so učiteljišča, 7 nepre8tani zyezi in 7 tesnem stiku z učiteljiščniki, naj prirejajo z njimi sestanke in jib bodre za njihovo lepo, a težko zvanje ter podajajo navodila za poznejše življenje, ko stopijo mladi tovariši 7 svet. Prizoati moram, da so tudi 7 tem pogledu vršila društ^a s^ojo dolžnost. Prosim le, da tega ne opuste tudi 7 prihodnje, temveč naj se še z veliko 7ečjo ynemo Iotijo tega lepega in hvaležaega dela in vzgojili bomo tovariše, ki bodo naš ponos in ponos našega naroda, prayi njegovi učitelji. (Ploskanje.) S tem sklepam ter otvarjam delegacijsko sejo. Potem pozdravlja predsednik zastopnike češkega in poljskega učiteljstva, dr. Žerjaya, dr. P i 7 k a in nadzornika S c h m*o r a n z e r j a , ki jim priredi delelegaeija burne 07acije. Za pozdra7 se je zah^alil 7 imenu 0eho7 toy. Jos. C e r n y ter je izvajal, da 7eže sloyensko in češko ter yse sloyansko učiteljstvo 7zajemnost pri delu za kulturno in narodno osyoboditey sloyanskih narodov. (Ploskanje.) Imenom poljske zyeze učiteljskih društe? je govoril Stanislav N o w a k in izvajal, da poljsko učiteljstvo, ki mora izyršeyati pod tremi yladarji 87ojo 7Z7išeno nalogo med poljskim narodom, ye toliko bolj ceniti vzajemnost in skupnost narodno in stanovsko. Pozdravlja zatorej veliko in mogočno sloyansko učiteljsko organizacijo, obenem pa yabi na kongres 7 Krako7. (Ploskanje.) Legitimiranje delegator. Tajniko7 namestnik A. E a p e prečita imena prijavljenih delegato7 in delegatinj, ki 86 jih je udeležilo zborovanja 120. Samo eno okrajno učiteljsko društ70 ni prijavilo nobenega delegata in ni poslalo nvbenega poročila. Persekuclja kranjskega nčiteljstva. To7ariš E. G a n g 1 se oglasi k besedi ter nujno predlaga: Delegacija BZa7eze a7str. jugoslo^anskih užiteljskih društe^", zbrana 15. a7gusta 1909 v BNarodnem domu" 7 Mariboru I. najodločnejše protestuje proti persekuciji kranjskega učit e 1 j s t t a. Tako rarnanje z u 6 i teljstvora ni samo nasilno in pro t i zakonito , ampak je tudi demoralizujoče, kerjemlje učit e 1 j s t r u ugled in 7eljayo pri m l a d i n i in ljudstvu ter m u pro^zroča moralno i n materialno škodo. n. nasilno in iz same politiške strasti d i scipliniranim tovarišem izreka s^oje najiskrenejše simpatije, občudujoč njih junašt^o, ki izvira samo izčiste^esti in ki z njim prenašajo krute k r i v i c e ; m. poziylja učiteljstvo, uaj s 5 i stim 87ojim značajem ust^arja odpor 7saki korupciji, dokler se ob njem s a m a ne ubije; IV. p o z i v 1 j a 786 7 to pokliean*e korporacije, naj na podlagi drž. šolskega zakona in držamega osnovnega zakona b r a n i j o učit e 1 j 8 t t o ter ču^ajo moralni in materialni položaj. (Hrupno, dolgotrajno ploskanje.) To7. E. Gangl je utemeljeval svoj predIog z daljšim, z največjim odobra^anjem sprejetim go7orom. Navajal je posamezne slučaje, ki 80 izzyali med zboro^alci 7ihar ogorčenja, ter zaključil syoje utemelje^anje z izjayo, da 86 vrši preganjanje kranjskega učiteljstva pod zaš&ito tiste oblasti in tistega faktorja, ki bi morala braniti in 5uyati učiteljstvo — to sta deželni šolski syet in njega predsednik. (Ogorčenje.) Predlog je bil sprejet enoglasno in z 7ibarnim od.bravanjem. Učiteljski obrambni odsek. T07. Fr. L u z n a r nujno predlaga: V BZayezi" naj se osnuje učiteljski obrambni odsek, ki n a j č u v a materialne in moralne koristi S7ojih člano7 ter jim naj preskrblja gmotno in pra7no p o m o č. V ta odsek naj se volijo to^ariši: Gangl, B a p & , Likar in Luznar. Eazyila se je debata, ki so se je udeležili tovariši: Pulko, Petrič, Dimnik, Fr. Brinar, Strelec, Pesek, predsednik J e 1 e n c in poro5e7alec. — Končno je bil predlog z odobravanjem sprejet. Tajnikoro poročilo o delovanju BZayeze aystr. jugosl. učiteljskih društe?" y uprayaem letu 1908/9. Sestavil BZayezin" tajnik, nadučitelj Dragotin č e s n i k. Poročal toy. Andrej E a p e : Oestita delegaeija! čast mi je poročati čestitim delegatinjam in delegatom BZayezenib" društev o delovanju BZayezinega" yodst7a in upraynega odbora 7 dobi od zadDJe gla^ne skupščine, ki se je tako lepo in veličastno vršila lansko leto 7 solnčni Gorici, do današnjega dne ko zboruje nZayeza" tukaj v lepi zeleni Štajerski. BZayeza avstr. jugosloyanskih učiteljskih društev" šteje danes 35 društe7. Ta društya imajo 43 častnih, 1962 pravih in 40 podpornih, torej skupaj 2045 61ano7. Število nZa^ezinih" članoy se torej yzlic terorizmu in preganjanju, ki so ga uprizorili naši nasprotniki napram naprednemu učiteljstvu, ni zraanjšalo, temveč naraslo za 191 članoy. To konštatujemo z zadoščenjem in ponosom. Onim našim zavelnim tovarišem pa, ki so tako možato in neomajano stali in vztrajali 7 boju za S7oje pra^ice, y plemenitem delu za pravi napredek slo^enskega Ijudstva, ki so trpeli kot ž r t 7 e svojega prepričanja in mišljeDja, ki ni naprodaj za nobeno ceno in nikomur, naj velja naše soglasno, javno in odkrito priznanje ia zagotovilo popolne solidarnosti vsega 7 naši BZayezi" zdruzenega učittljstva z njimi. Nekaj jih je pa tudi, ki so zapustiii na-e vrste, ki so zatajili ona načela, ki morajo biti 87eta 7sakemu pra^emu učitelju in prestopili 7 nasprotni tabor, da se z našimi nasprotniki bojujeio proti nam. Nič ne de; stvar je popolnoma naravna. Nezaačajnih ljudi je bilo yedno in po^sod, še celo med d^anajsterimi apostoli, ki jih je izbral sam Zveličar, in dobijo se tudi y našem stanu. Za takimi ne bomo žalovali, pač pa jib obžalujemo, a naši nasprotniki naj se jih tudi nikar preyeč ne 7esele; 7 pr?i ugodni priliki se bodo zopet prelevili. To so pač žalostne slike sedanje slovenske Bsocialne" dobe. ki so jo pri nas uvedli moderni zastopniki krščaaske ljubezai. Veselejša poročila pa nam prihajajo iz doslej tožnega Eorotana. Tamkajšnje s 1 o7 e n s k o učiteljstvo se je jelo zadnji čas živahno gibati, in upati je, da se že 7 kratkera ustauovi koroško s 1 o v e n s k o učiteljsko društ70, ki bo gotoya najyečjega pomena za napredek &loyenskega šolstya in učiteljstva in za probujo slovenekega ljudst7a na Koroškem. Želimo torej koroškim 7rlim to7arišem najboljega uspeha! Vsa prej navedena društva so imela 7 pretekli uprayni dobi 129 z b o r o y a n j. Pri tch zboro7anjih je bilo 136 stroko^nih in drugih času primernih preda^anj. Nekatera društ7a so prirejala tudi lepo uspele k o n c e r t e, 7ečinoma y prid BUčit. koimktu" in BDružbi 87. Cirila in Metoda". Vobče je 7 delo^anju posameznih BZa7ezinih društe7 zabeležiti lep napredek 7kljub temu, da so učiteljske gmotne razmere skrajno neugodne; 7endar bi želeli pri nekaterih društvih nekoliko yeč življenja. Odborniki, ki ue morejo ali nočejo resao iz^rševati preyzete naIoge, naj rajši odstopijo in dajo prostora čilim močem, ki so vneti za napredek in razvoj našs organizacije. Delovanja posameznih draštev ne bora podrobao navajal, ker je prioašal BUčit. Tovariš" itak redno poročila o tem in se vsak učitelj labko prepriča o gibanju posameznih društev iz našega glasila. BZa7ezino" vodstvo je imelo 7 preteklem upraynem letu pet sej, uprayni odbor pa dve, eno 7 Ljubljani, drugo tu \ Mariboru. V teh sejah so se obra7nayale 7se yažnejše zade^e, manj 7ažne in nujne st^ari pa je reševalo predsedništvo samo z naknadnim potrdilom vodst^a, oziroma upra^nega odbora. Vložni zapisnik šteje do danes 753 opravilnih številk, ne 7Šte7Ši posebne korespondence tajniške io blagajniške. V raznih časopisih se je priobčila z a h^ala 7sem osebam in korporacijam, ki so si pridobili zaslug, da se je XX. glayna skupščina BZayezeu 7 Goriei tako lepo iu dostojno izvršila. C. kr. okrajno gla7arst70 7 Gorici je naznanilo z dopisom z dne 12. no7. 1908, štey. 290, da je došla z odlokotn c. kr. notranjega ministrst7a z dne 26. okt. 1908, štev. 8917, Najyišja s a h 7 a I'» na izrazu 7danosfcf, ki ga je BZayeza" predložiJa porodom zadnje glavne skupščine Njegov&mu Velžčanstvu po7odom proslave 60 letniee njego^ega 7ladarstya. E. Ganglo7 goyor:w3ola žn kmetiško vprašanje" i» goyor torariša AV. Peska: »Regulacija učiteljskih p 1 a č" je izdala BZayeza" v brošu«, ki se je razposlalia 7sem učiteljskim društvom t razpečavanje med DJihoye člaae. To brešaro smo vposlali 7 zraislu pri zadnji gla^ni »kupščiai sprejetih resolucij in predlog&y 7sem primorskim, kranjskim, štajerskim in korošiini slovenskim, oziroma hrvaškim daželnim in drža7nim poslaneem s prošnjo, da naš položaj razmotriyajo in naše težnje ob- primerni priliki podpirajo. Posamezna društva smo poz^ali potora okrožnic, naj postavijo 7 smislu 6anglo7ega go^ora dotično 7prašanje- na dnevni red svojega zborovanja, se o tem pos^etujejo in o> s^ojih sklepih poročajo »Zavezi*.. Društya so se temu povabilu 7ečinoma odzvala. Nekatera teh poročil so bila priobčena> tudi 7 BUčit. To7arišu", ki pričajo, kako resno se je učiteljstvo lotilo tega važnega in perečega vprašanja. Tajnik a^strijske učiteljsk* zyeze, to^ariš Hajnj iz Moravske, je prosil. da se mu sestavi peticija za izbolj^anje u&it. p 1 a č z a I 8 t r o , ki naj se določijo enako uradiiiškim plačam XI. do Vll. plačilnega razreda. Temu povabilu smo se drage volje odzvali in se je dotična peticija predložila istrskemu deželnemu zboru. Ljubljanski občinski 87et je fustaD07il 7 spomin velikega pisatelja sloveoskega šolstva in učiteijstva „ J a n a Lega mladinsko knjižaico" ter je razpisal za dobre mladinske spise dve častni nagradi po 300, oziroma 200 K. Ad boe določeni presojevalni odsek je pripoznal prvo častno nagrado to7. Eapetu za njego^o poyest MD a n e", drugo pa tov. Juliju Slapšaku za njegov spis BTurki pred 8 7. Tilno m". BZayezino" 7odst7o je sklenilo, da pre^zame ta spisa 7 svojo last in založbo in izplača toy. Eapetu po 20 K nagrade od tiskane pole s pogojem, da odstopi 7se pra^ice do tega spisa BZayezi". Obe povesti sta se dali 7 tisk vsaka 7 2500 iz^odib BUčit. tiakarni" in se je prepustilo tiskarni tudi vezanje knjig in ujih razpečavanje, zakar prejme tiskarna običajuih 15% provizije. Glede BU6itelJ8kega To7ar i š a" je BZayeza" 7 veliki zadregi. Koncem deeembra raeseca 1908 je bilo y tiskarni dolga 6990 E. Eazume se, da zahteva BUčiteljska tiskarua" poravnavo tega dolga. Sklenila je pa, da doyoli nZayezi" znaten popust, in sicer bi plačala — ako bi poravnala svoj dolg do 31. januarja 1908 — sarno 6000 K; ako bi pa dotlej te vsote ne plačala, pa zapade 7 plačilo yes atari dolg, torej 6990 K, ki se mora obrestovati po 6%. Obenem se je tudi določilo, da se morajo yse prihodnje številke BUčiteljskega Tovariša" tiskarni kurentno plačati. Ni mi treba pra^iti, da BZa7eza" teb pogoje? ni mogla izpolniti, ker je njeno gmotno stanje 7 skrajni meri neugodno. BUčit. T07." je pač list, ki smemo biti nanj ponosni; toda kaj, ko imamo pri njem leto za letom deficit. Z navdušenjem se je bilo pri glavni skupščini y Postojni sklenilo, da bodi BU6it. Tovariš" t e d n i k , a s samim trenotnim navdušenjem ni poraagano, ako nima list zadostnpga števila narofniko7-p 1 a č n i k o 7, Dolžnost vsakega učitelja in vsake učiteljice bi bila, da se naroči na to naše glasilo, a naročena je komaj tretjina nZavezinega učiteljstva nanj. nZa7eza" je bila torej 7 velikih stiskah. Zato je 7odstvo začasno sklenilo sledeče: 1. Dolg se zazdaj ne more poplačati. 2. Predseduik se pooblašča, da izposluje pri tiskarni yseeno znižanje dolga na 6000 K, ki se naj obrestnje 7saj po 5%. 3. Pri seji upraynega odbora, oziroma delegaciji je delati na to, da to pereče 7prašanje korenito regulira, ker tako, kakor je dosedaj ni mogože 7eč nadalje^ati. 4. Priloge 7 BUčit. T07." je omejiti do skrajne meje. Te sklepe je upra^ni odbor 7 S7oji seji dne 7. aprila potrdil. Tudi BUčit. tiskarna" je omenjene pogoje sprejela in je torej ta zade^a saj zazdaj povoljno rešena. Vodst^o šole BDružbe 87. Oirila in Metoda" na Muti je prosilo, da se ji prepuste brezplaCno stari letniki BZyončka". Enako prošnjo je vposlala tudi čitalnica 7 Hrastniku. Obema prošnjama se je — kolikor je> Bilb^mogoče — ugodilo. Upravniku B.Fčit. Toy." to7. ^odr;. Eapetu, se je do^olilo za uraynayo računskihiknjigr 30 K nagrade. Banki BSla?iji" se je vposlaii poziivt,. da nemudoma izplaža drugo polovico pj-oTizijeod učiteljskih za^arsvanj. Pri o d k r i tr j-u sp o m i n s k »p !)o š 6 e in spomenika aepozabnemu tovsrišu AJ.. Strmšku je zastopafc nZa7ezo" uprayni odbornik toy. Gnus. . Ustredni spolek jednot učiteljskib. 7 kra}jestyu Češkem je vtožil na državno dboroioO' prošnjo, da se učiteljišča preosnujejo in razširijo y dosego 7išje izobrazbe učiteljstva napet letniko?. To petieijo je podpirala tndi naša. BZa7eza". C. kr. deželna^hda je poyabila BZi7ezo",. da se udeleži posyetovanja glede sesta^e komiteja za š o 1 s k o - h i g i e n i č n i k o n g r e s , ki bo 7 Paiiza leta 1910. Pradsednik Jelenc je bil pri tem komiteju iz?»Ijen za tajnika. A. Eapeto^a k»)iga BD a n e" se-je raz* poslala 7 1000 izvodib šolskim yodst7om int posameznikom. Vezava stane od komada po23 7in. J. Slapšako^a knjiga bo ilustrovana. Ilustracije bodo stale 100 K, zato pa cistopi. pisatelj pristoječo vm pisateljsko nagrsdo polo7ico BZa7ezi", drugo polo^ieo pa BUŁiteljskemui kon^iktu". BDeutseh-66terr. Lehrerbund" je povabil predsedništvo, naj se udeleži pos^eto^anja zaradi regulacije u&it. plač. Ker je 7abik> prepozno prišlo, se predaednik pos7eto7anja ni udeleži^ pač pa je prosik da se ga ob^esti o sklepihv. ki so se storiJa, kar se pa doslej še- ni zgodtlo. A. Pesko^e predloge glede izboljšanjat učiteljskih plai je BZa7eza" prejiaslej 7s«kdttr izvajala in ne pride ta zadeva z doevneg» reda, dokler ne bo ugodno rešena. Drugače pa je z drugimi predlogš, ki 8» se stavili. Nepobitno dejst^o je,. da imamo raznih društe^ že več kot do^olj. Iii kdo «tela pri njib? Navadno vedno ene in iste osebe, ki so dostikrat tako preobložene s takim d«l»m, da jim ne preostaja nikakpga p^ostegft časa, ali pa morajo eno ali drugo delo zaa«marjati. Glede ustano^it^e društ^a BŠ o I a ia dom" je bilo vodstvo mnenja, da nima za sedaj življenske moči in bi pri našth razmefah nikakor ne uspevalo. Niti toli potrebnega ia zaželenega nEonyiktau ne moremo še oživotvoriti, dasi se zanj najintenzivneje dela že leta in teta. Eavno taka je tudi 8 predlogom glede ustanovitve BPripra7niškega doma". Takega društ^a bi učiteljst^o samo ne moglo yzdrže7ati, ker je pri sedan^em syojem slabem gmotnem stanju itak preobložen& z raznimi društvenimi in narodnim davkora. Na druge se pa — kakor znano — ne moremo mnogo zanašati. Zato je bilo vodsivo mnenja, da za zdaj ne kaže ustaaavljati Dovih društev. Sicer je pa BZaveza" diage 7o)je priprayljena pseskrbeti potrebna pravila ia drugo potrebno, aio> žele kje ustano?iti tako društvo. Tovariš Pesek je predlagal tudi ustanovitev pomožnega sklada 7 p-o d poro o b o 1 e 1 i m učiteljem in u. e it e 1 j i c a m. Tudi tega predloga nismo mogli uresničiti, ker smo tudi glede tega vprašaaja mnenja, da je neizvršljivo. Vsi dosedanji enaki poizkusi (n. pr. pri nZvezi slov. gasilnih društey", pri BDruštvu sloy. u&iteljic" itd.) so se lzjalovili. To bi bil velik aparat, ki bi vež stal, nego donašal. Ne dalo bi se kontrolirati, kdo je podpore bolj potreben, in po dosedanjih izkušnjab se pripetijo yečkrat nelepe alorabe. In kako bi bilo s prispevki ? 0 tem bi lahko mnogo po^edal iz S7oje izkušnje to7. Fr. Trošt z Iga. Sicer je pa znano, da dobi 7saka učiteljica in ysak učitelj zaradi bolezni primerno denarno podporo od deželnega šolskega sveta. ^Učiteljsko društ^o za Trst in okolico" je sprejelo predlog to^ariša I. Vrščaja, naj BZayeza" na kompetentnem mestu deluje nato, da se bosta 7 učiteljsko pokojnino všteli tudi d7e pro^izorični službeni leti. Sicer je ta točka že dayno 7 našem programn, kadar gre za regulacijo učiteljskib. plač, yendar bomo še posebe porabili priliko, ko bo kaj upanja, da bo drža^ni zbor redno zboro^al, da iz^ršimo omenjeni predlog in še posebe opozorimo merodajne kroge, da se za- Dalje v prilogi. vzamejo za tako izpremembo drž. šolskega zakona. Na današnji daa, ko zbomjerao tukaj r Mariboru, se slayi 7 Krapini Gaje^a sla^nost. ,Zaveza" je poslala na to slavnost brzojavno pozdrayilo. Težak je položaj učiteljstva. Z vseh strani pritiskajo nanje sovražniki, ki mu hočejo moralno in materialno škodo^ati. Učiteljstvo mora delati na vse strani, da se obrani. Zato je res žrtev, kar daje učiteljstro za s^oje organizacije — a da 7se to žrtvuje sebi 7 korist, to muje 7 zadoščenje. Zato je pa labko naša organizacija, ki je zgrajena na naših žrt^ah, nam samim 7 ponos, kakor bodi sovražniku 7 dokaz, da ne bo nobeno nasilje razbilo naših 7rst! S to ponosuo za^estjo stopajmo 7eselejši iu pravičnejši bodočnosti nasproti! (Plo skanje.) Predsednik: Otvarjam debato. To7. D i m n i k : Kar se tiče društ^a 7 pomoč obolelim učiteljem in učiteljicam, nisem tega mnenja, kakor pravi poročilo. Predlagam, da se 7 okrilju nZaveie" ustanovi tak odsek in se naj yanj izfolijo tovariši: K r i ž m a n , GnusinDimnik. (Sprejeto.) Tov. P u 1 k o kritikuje napade na učiteljst^o 7 knjigah Dr. 87. Mohorja. (Glej lanske BVeiernice\) Učiteljst^o naj 7zame ta rečna sramočenja na znanje in naj po tem uravna syoje ravnanja naBproti tej družbi. Podpira naj knjige, ki so šoli in učiteljstvu pri- jazue. T07. S t r e 1 e c pra^i, naj se 7edno poudarja zahteva po izenačenju učit. plač z 11. do 8. činovnim razredom državnih uradnikov. Tak zakon so sklenili v B u k o v i n i , inta zakon je sedaj sankcioairan — torejje led prebit! BUditelj8kl ToTarlS"- Upravnik tov. Andrej Bape poroča: Letošnje moje poročilo bo krajše kakor je bilo lausko leto. Tudi upam, da ne bo debat o tej ali oni premembi našega stanovskega glasila, zakaj pohvaliti moram tovariše, da so 86 sbudili iz mrtvila in posegli y S7oje žepe tako, da je danes gmotni položaj lista relativno dober. (Odobravanje.) Ako še ostali dolžniki posnemajo te, ki so se odzvali 7 letu 1908., potem bo upravništvo 7 prihodnjem letu lahko poročalo 0 dobičku ali vsaj ne 0 kakem primanjkljaju. (Dobro.) Mislim, če so eni, ki žive 7 isti mizeriji, kakor tisti, ki se ne zmenijo za »7oje obveznosti uapram BU. T.", lahko poravnali svoje, takisto store 7 kratkem to tudi li. Listo^o upravništvo bi še od naročnikov imelo terjati skoro 6000 E (lansko leto okolo 13.000 E); neplačanih inseratov pa je bilo koneem leta okolo 4000 E. Vseh terjate? je skoro 10.000 E. Ako bi se poravnala vsa ta Tsota, bi bil BTo7ariš" naroah brez dolga 7 tiskarni, ki znaša daDes, ko je preteklo že nad polovico leta 1909., okolo 6000 E, in bi imel še prebitka okolo 4000 E. Oineniti mi je še, da je veliko pripomogel k temu stanju ukrep, da izhaja BTovariš" kar največkrat mogoče brez priloge. Upaui, da se striojate tovariši s tem, zakaj če ima celo prilogo, stane to upravništvo vsak teden nad 100 E več. List se tiska sedaj 7 1400 izvodih in ima uaročnikov na EraDJskem 511, na Štajer8kem 376, na Primorskem in 7 Istri 230, na Koroškem 13, na Hrvaškem 11, na Češkem 13, 7 Bolgariji 1, 7 Srbiji 4, oa Ogrskem 2, na Nižjeavstrijskem 19, 7 Galiciji 2, na Moravskem 5, 7 Bosni 3 in 7 Dalmaciji 3. (Skupaj 1191.) Med temijeseveda nekaj brezplačnih iz^odov in 7 zameno. — Učiteljiš6niki ljubljanski dobivajo po 100, 7 Mariboru po 10, 7 Eopru po 20 in 7 Celoycu po 5 brezplačnih iz7odo7. V poslo^nem letu 1908. je priraslo skoro 200 naročnikor. Eončno še nekaj! Tovariše, ki so še na dolgu, yljudno prosim, naj poravnajo s^oje obveznosti. Znamke za terjalna pisma stanejo. Morda bi ganilo tudi koga, če povem, da je terjauje uprayništyu tako neljubo, da bi rajši držal klofuto kot pisal terjalno pismo. Tisti, ki sem jih terjal morda precej strogo, pa naj mi oproste; saj ?edo, da sem storil samo svojo dolžnost. Omenjam še, da bi prihodnje leto ne bilo poročilo tako ugodno, če se še ostali ne odzo^ejo, zakaj list je plačati za vsako številko in za 7sa leta, torej se dolg vedno množi, če upravništvo nima denarja, da bi sproti pokriyalo stroške. Poročilo se odobri, ko se še sprejme Peskov nasvet, da je ttidi dolg lahko odplačevati potom socialnih odsekov. Račnn nPopotnikau za leto 1908. Upravnik to7. Fr.Luzuar poda račun. (Glej med inserati.) Bačnn nZvončka" za leto 1908. Upravnik tov. L. J e 1 e n c poda račun. (Glej med inserati.) Račnn BZareze jngosloranskih uSltelJskih dralteT" v letu 1908. Blagajnik tov. Fr. L u z n a r poda račun. (Glej iried inserati.) Eazvije se debata. Vanjo posežejo tovariši: T 0 m a n , Fr. Brinar, Petrič, Crnagoj in Pulko. Naposled obvelja Crnagojev predlog: Vbodoče naj se p r i j a v ij 0 v 8 i računi 14 dni pred skupščino 7 nU 6 i t. T 0 7 a r i šu", za skupščinarje pa se naj napra- 7 i j 0 ponatiski. Porodilo pregledoralceT računoT in tollter norlh. Y imenu pregledovalce7 ra6uno7 poroča to7. A, G e r m e k (Trst), ki pravi, da so vsi računi in knjige 7 najlepšem redu. Predlaga absolutorij blagajniku in listom. (Sprejeto.) Na predlog tov. Vilka E u s a se izvolijo dasedanji pregledovalci računov, ki sotovariši: Anton G e r ra e k , Ferdo J u 7 a n e c in Earel E 7 e d e r. Določllo doncikor. Blagajnik Fr. L u z n a r predlaga, da se plača tudi vnaprej od vsakega pravega člaua po 1 E, od podpornih članov pa nič. — Na vprašanje tov. E a j š p a, za kake člate je smatrati prov. učitelje, odgovori predsednik, da za prave. Tov. Janko T 0 m a n gorori po naročilu 87ojega okr. društva za znižanje članarine, takisto tov. Ivan P e t r i č tudi 7 imenu svojega društva. Pri glasovanju obvelja poročevalčev predlog. Prihodnja sknpščlna. Na predlog to7. A. G r m e k a (Trst) sklene delegacija, da se vrši XXII. skupščina pribodnje leto meseca avgusta tikoma p r e d koDgresom slovanskega učiteljstva 7 Erakovem. Tollt7e. Volit^e 7odst7a — po no^ih pravilih za tri leta — se izvrše po listkih. Pred volitvijo poroča predsednik, da dosedanji tajuik, to7. Dragotin č e s n i k, zaradi obilice drugih poalov ne more reč sprejeti zopetne izvolitve. — Delegacija mu izreče zahvalo in priznanje za mnogoletuo požrtTOTalno in nesebično delovanje. V 7odst7o so 7oljeni: predsednik L. J eI e n c (burno odobravanje in ovacija), tajnik Andrej B a p e , blagajnik Fran L u z n a r. VolitTe upraviiih odboruikov se izvrše 1 yzklikom, in sicer so voljeni za Š t a j e r - 8 k 0 : Jos. M e š i 5 e k , Anton G n u s in Ignacij Šijanec; za Primorsko: Ignacij E r i ž m a n , Antoo Berginec in I. SabadinoTa;zaKranjsko: Jakob D i m n i k, Ivan Š e g a in Vilibald E u s. Predlogi in nasreti. Tov. E. G a n g 1 poda poročilo 0 seji odbora nZveze slo^anskega učiteljstva 7 Avatriji". Delegacija 7zame poročilo z odobravanjem na znanje. Isti govornik sporoči delegaciji r e s 0 1 u c i j e , sprejete na abiturientskem sestanku abitariento7 in abiturientk vseh stovenskih učiteljišč, ki se je vršil dne 1. aygusta 1909 v Mestnem domu 7 Ljubljani in kjer je Gangl zastopal BZa7ezou. Besolucije se glase: Učiteljski abiturienti, zbrani na sestanku dne 1. avgusta t. 1. 7 Mestnem domu 7 Ljubljani, 1. so, pregleda^ši učiteljske organizacije, spoznali nujno potrebo, da nZaveza avstr. jugosl. učit. dr.u inteuzi^neje seznaDja 87oj naraščaj 8 težnjami stanu kakor organizacije same; 2. 80 uvideli nujno potrebo, da se okr. učiteljska društva pospešujejo 7 toliko, da se bodo redno prednašala mesečna predavaoja, in sicer ne samo z ozirom na stanovska vprašanja, temveč na splošna življenska vprašaDJa, 7 kar naj BZaveza" posreduje za pridobite? predavatelje?; 3. 80 spoznali nujno potrebo, da prične BZ. a78tr. jsl. uč. dr." kar najodločoeje delovati na to, da bo stik uSiteljstva z učiteljiščniki 7 onih krajih, kjer so slov. učiteljišča, kar možno najtesnejši in da skrb i učiteljstvo tamošnjega kraja, da se prirejajo temu dijaštvu znaustvena predavanja, da se tako izpopolui šolska izobrazba, in seznani učiteljstvo z vsemi aktualnimi 7pračaDJi življenja; 4. 80 razpravljali 0 razmerah na koprskem učiteljišču in ao spoznali nujno potrebo, da se odpomore neznosnim razmeram in staDJu koprskih učiteljiščnikov s tem, da se sedež učiteljišča nemudoma premesti iz Eopra 7 Gorico; t. j. moški oddelek, in to iz vzroka, da 86 razširi duševno obzorje in se mu da več prilike za izobrazbo, nego jo ima dosedaj. BZa76zo" 86 pa naprosi, da ukrene 7se potrebno 7 dosego teh smotro7. Resolueije vzame delegacija z odobravaDjem na znanje. Tor. P e 8 e k govori 7 smislu svojega članka 7 32. štev. našega lista ter ftari predlog, da se pozivlja učiteljstro, naj 7 5 letih plača 60 E za obrambni sklad Družbe 87. Giriia in Metoda. (Sprejeto.) T07. B e r t 0 k gorori 0 klerikalizmu 7 Istri ter izreka ogorčenje proti onim učiteljem, ki kažejo dvojno lice. Predseduik zaključi iborovanje delegacije ob pol 8. uri zvečer. Soncert. Po delegacijskem zborovanju se je napolnil obširni restavracijski vrt 7 »Narodnem dorau" z domačimi in tujimi gosti, učiteljstvom in drugim občinstvora, ki je prihitelo na koncert BZreze slo7. štaj. ufiiteljev in učiteljie". 0 koncertu samem poročamo prihodojič. Sedeži 7 dvorani so bili do zadojega razprodani nabralo se je tudi na galeriji in 7 dvorani na stojišču vse polno občinstva, tako da moremo reči, da je koncert tudi 7 tem oziru sijajno uspel. Po koncertu se je razyila 7 dvorani in na vrtu neprisiljena prijateljska zabava. V aijajno razs^etljeni veliki dyorani pa se je yrtel mladi svet ob zvokih mariborske veteranske godbe. Pohvalno je treba omeniti, da 80 na koncert poslasi 7si veiji spodnještajerski kraji poleg učiteljstva še tudi druge zastopnike, da pokažejo tako važnemu činitelju kakor je učiteljstvo 7 narodnem, politiškem in kulturnem življenju, 87oje simpatije. Cflarno zboroTanje* Glavno zborovanje se je začelo dne 16. t. m. ob 10. dopoldne 7 veliki dvorani nNarodnega doma", Navzočih je bilo 600 oseb. Veličasten, dvigajoč pogled po dvorani in galeriji: sami zavedni tovariši, same zavedne to7arišice, obdani z vencem odličnih svojih prijatelje^. Z mirno, imponujočo resnobo otvori pred8ednik L. J e 1 e n c veličasten zbor. S prepričevalno besedo razvija STOJe misli. Burno mu ploska skupščina. Za Cehe go^ori č e r n f , za Poljake N 0 w a k , za Moravane H e j n y , za mariborsko Slovenec dr. VI. S e r n e c , imenom izvrš. odbora narodne stranke ua Štajerskem dr. Vekoslar E u k 0 7 e c , imenom kraujske napr. stranke dr. G. Ž e r j a 7 , pozdrave Eu807 sporoča tov. Mohletova, za Zvezo nar. društe? P e s e k , za nar. radikalno dijast7o cand. iur. W e i x 1. Slavnostna referata sta imela dr. P i v k t in G a n g 1, ki sta bila sprejeta z velikanskim aplavzom. Glavno zboro7anje je trajalo do ene ure. — Po zboro^anju je bil banket. 0 7sem tem poročamo prihodnjič natančneje.