https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.2.3219 2024. Obzornik zdravstvene nege, 58, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS Ključne besede: promocija zdravja; zdravstvena vzgoja; kronične bolezni; obvladovanje bolezni; bolezni srca in žilja Key words: health promotion, health education, chronic diseases, disease management, cardiovascular diseases ¹ Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija ² Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Zaloška cesta 4, 1000 Ljubljana, Slovenija ³ Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota, Slovenija * Korespondenčni avtor/ Corresponding author: klara.rebernik-grah@nijz.si Pregledni znanstveni članek/Review article Vloga zdravstvene pismenosti pri izvajanju vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem: pregled literature Health literacy and self-care behaviour in patients with heart failure: A literature review Klara Rebernik Grah1,*, Lijana Zaletel-Kragelj2, Jerneja Farkaš Lainščak1,3 Prejeto/Received: 11. 11. 2022 Sprejeto/Accepted: 29. 12. 2023 Objavljeno na spletu/ Prepublished online: 12. 3. 2024 © 2024 Avtorji/The Authors. Izdaja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije./Published by Nurses and Midwives Association of Slovenia. To je članek z odprtim dostopom z licenco CC BY-NC-ND 4.0./This is an open access article under the CC BY-NC-ND 4.0 license. IZVLEČEK Uvod: V Sloveniji se soočamo z naraščajočim bremenom srčnega popuščanja, pri obvladovanju katerega je ključno učinkovito izvajanje vedenj samooskrbe. Namen raziskave je proučiti povezanost stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem. Metode: Pregled literature je vključeval pregled podatkovnih baz COBISS, Google Učenjak, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si), PubMed, CINAHL, Medline in Web of Science v obdobju od novembra do decembra 2021. Iskali smo s kombinacijo ključnih besed zdravstvena pismenost, srčno popuščanje in samooskrba ter z iskalno sintakso: ("health literacy" AND "heart failure" AND (("self-management" OR "self management") OR ("self- care" OR "self care"))). Rezultati so bili analizirani s pomočjo pripovedne analize. Rezultati: Skupno sta bila identificirana 402 zadetka, v končno analizo je bilo vključenih 19 zadetkov. V poprečju je imelo nizko stopnjo zdravstvene pismenosti 38 % pacientov s srčnim popuščanjem, pojav pa je bil najpogosteje merjen s Kratkim testom za merjenje funkcionalne zdravstvene pismenosti (S-TOFHLA). Višja stopnja zdravstvene pismenosti je bila največkrat povezana z boljšim znanjem o srčnem popuščanju. Diskusija in zaključek: Rezultati raziskav niso bili enotni. Kaže se potreba po izvedbi longitudinalnih raziskav, ki bi omogočile jasnejši uvid v mehanizme povezanosti stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem ter posledično razvoja zdravstvenovzgojnih intervencij za dvig stopnje zdravstvene pismenosti pri ciljni populaciji. ABSTRACT Introduction: In Slovenia, we are confronted with an increasing burden of heart failure. Effective self-care behaviours are crucial for reducing the burden of this disease. The aim of this study was to investigate the relationship between the level of health literacy and self-care behaviours in patients with heart failure. Methods: Our scoping literature review was conducted using the following databases: COBISS, Google Scholar, Digital Library of Slovenia (dLib.si), PubMed, CINAHL, Medline, and Web of Science, in the period from November to December 2021. To search for relevant articles, we used a combination of key words: zdravstvena pismenost, srčno popuščanje and samooskrba, as well as the search syntax: ("health literacy" AND "heart failure" AND (("self-management" OR "self management") OR ("self-care" OR "self care"))). A narrative synthesis was conducted for qualitative interpretation of data. Results: A total of 402 papers were identified, of which 19 papers were included in the final analysis. On average, 38% of patients with heart failure exhibited low levels of health literacy, which was most commonly measured with the Test of Functional Health Literacy in Adults-Short Form (S-TOFHLA). Higher levels of health literacy were most commonly associated with higher levels of knowledge about heart failure. Discussion and conclusion: The results of the studies reviewed are inconsistent. There is a need to conduct longitudinal studies that would provide a clearer insight into the mechanisms of the role of health literacy in self-care behaviours among patients with heart failure and enable the development of health education interventions to raise the level of health literacy in the target population. 2Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS Uvod Srčno popuščanje je pogost klinični sindrom, ki je v populaciji vse bolj prisoten ter predstavlja velik javnozdravstveni problem. Prevalenca srčnega popuščanja se s starostjo povečuje, v splošni populaciji se giblje med 1 in 3 % (Savarese et al., 2022). Zaradi boljše obravnave akutnih stanj v kardiologiji in staranja prebivalstva se z naraščajočim bremenom srčnega popuščanja soočamo tudi v Sloveniji (Cvetnovic et al., 2016; Omersa, Farkas et al., 2016; Omersa, Lainscak et al., 2016). Ključnega pomena za obvladovanje srčnega popuščanja in zmanjševanje bremena bolezni je učinkovito izvajanje vedenj samooskrbe (Clark et al., 2014; Jaarsma et al., 2021), med katera sodijo ustrezno jemanje predpisanih zdravil, vsakodnevno tehtanje ter redno spremljanje in odzivanje na simptome (Jaarsma et al., 2021). Pacienti s srčnim popuščanjem, ki dosledneje izvajajo vedenja samooskrbe, imajo boljšo kakovost življenja, povezano z zdravjem, manj ponovnih hospitalizacij in nižjo stopnjo umrljivosti Jaarsma et al., 2017; McDonagh et al., 2021). Izvajanje vedenj samooskrbe od pacientov zahteva posebne veščine, ki jih lahko povezujemo s konceptom zdravstvene pismenosti (Rowlands et al., 2019). Rezultati sistematičnega pregleda Fabbri et al. (2020) kažejo, da je med pacienti s srčnim popuščanjem pogostost nizke stopnje zdravstvene pismenosti visoka, po nekaterih ocenah naj bi imel nizko stopnjo zdravstvene pismenosti vsak četrti pacient s srčnim popuščanjem. Po definiciji je zdravstvena pismenost povezana s splošno pismenostjo in vključuje znanja, motivacijo in kompetence posameznikov, povezane z dostopom, razumevanjem, kritično oceno in uporabo pridobljenih informacij, da lahko presodijo in sprejmejo odločitve glede varovanja zdravja, preprečevanja bolezni in promocije zdravja za izboljšanje in ohranjanje kakovosti življenja v vseh življenjskih obdobjih (Sørensen et al., 2012). Zdravstvena pismenost ima pomemben vpliv na zdravje posameznika in zdravstvene izide (World Health Organization; 2013, Cajita et al., 2016; Mahnani et al., 2018). Nizko stopnjo zdravstvene pismenosti povezujemo z omejenim znanjem o lastnem zdravstvenem stanju in zdravljenju, slabšim splošnim zdravstvenim stanjem, višjimi stroški zdravljenja, večjo verjetnostjo za ponovno hospitalizacijo ter višjo umrljivostjo (Magnani et al., 2018). Nizka stopnja zdravstvene pismenosti pacientu otežuje pridobivanje veščin in znanj, ki so bistveni za učinkovito samooskrbo pri kroničnih boleznih in stanjih (Aaby et al., 2017). Cajita et al. (2016) v sistematičnem pregledu izpostavljajo povezanost višje stopnje zdravstvene pismenosti z boljšim znanjem o srčnem popuščanju in nekaterimi vedenji samooskrbe. V metaanalizi Marciano et al. (2019), ki sicer povzema rezultate 61 raziskav na temo povezanosti zdravstvene pismenosti in izvajanja vedenj samooskrbe pri pacientih s sladkorno boleznijo (v 19 raziskavah so poročali o komorbidnosti – prisotnosti hipertenzije, retinopatije ali hiperlipidemije), avtorji prav tako ugotavljajo pomembno vlogo zdravstvene pismenosti pri znanju o sladkorni bolezni in hkrati izpostavljajo, da vloga zdravstvene pismenosti pri izvajanju vedenj samooskrbe in urejenosti glikemije ostaja nejasna. Identifikacija vloge zdravstvene pismenosti pri izvajanju vedenj samooskrbe nam bo omogočila boljši vpogled v izzive, s katerimi se pacienti soočajo v vsakodnevnem življenju pri obvladovanju kroničnih bolezni, med katere sodi tudi srčno popuščanje. Namen in cilji Namen pregleda literature je proučiti povezanost stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem. Cilji so: oceniti prevalenco nizke stopnje zdravstvene pismenosti pri pacientih s srčnim popuščanjem, pregledati orodja za merjenje stopnje zdravstvene pismenosti pri ciljni populaciji ter identificirati povezanost stopnje zdravstvene pismenosti s posameznimi vidiki izvajanja vedenj samooskrbe. Postavili smo naslednje raziskovalno vprašanje: Kako je stopnja zdravstvene pismenosti povezana s posameznimi vidiki izvajanja vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem? Metode Izveden je bil pregled znanstvene literature v povezavi s proučevano temo. Metode pregleda Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda, ki je vključevala pregled slovenske in tuje znanstvene literature. Iskanje literature je bilo izvedeno v obdobju od novembra do decembra 2021. Iskanje literature v slovenskem jeziku je potekalo v bibliografsko-kataložni bazi podatkov COBISS, Google Učenjaka in Digitalne knjižnice Slovenije dLib.si. Pri iskanju smo uporabili naslednje ključne besede zdravstvena pismenost, srčno popuščanje in samooskrba. Iskalni niz smo povezali z Boolovim logičnim operatorjem AND. Literaturo v angleškem jeziku smo iskali v naslednjih bibliografskih bazah: PubMed, CINAHL, Medline in Web of Science. Pri tem smo uporabili napredno iskanje z naslednjo iskalno sintakso: ("health literacy" AND "heart failure" AND (("self-management" OR "self management") OR ("self-care" OR "self care"))). Pri vključitvenih kriterijih smo upoštevali, da so bili članki objavljeni med letoma 2011 in 2021 v slovenskem ali angleškem jeziku. Upoštevali smo tudi, da so članki sodili med izvirne znanstvene članke 3 Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS ter da so bili v članku obravnavana ciljna populacija pacienti s srčnim popuščanjem. V analizo niso bili vključeni pregledi literature, opisne in kvalitativne raziskave ter protokoli raziskav. Ocena kakovosti pregleda in opis obdelave podatkov Raziskave, vključene v pregled, smo najprej uvrstili v sedemnivojsko hierarhijo dokazov v znanstvenoraziskovalnem delu (Polit & Beck, 2010). Vse raziskave, ki smo jih vključili v pregled, se uvrščajo v četrti nivo hierarhije dokazov, med posamezne korelacijske oziroma opazovalne raziskave. Kakovost posameznih raziskav smo ocenili z uporabo kontrolnih seznamov, razvitih s strani ameriškega Nacionalnega inštituta za srce, pljuča in kri (National Heart, Lung, and Blood Institute [NHLBI], 2021). Na podlagi točkovanja odgovorov pri posameznih kriterijih v kontrolnih seznamih Nacionalnega inštituta za srce, pljuča in kri (NHLBI, 2021) smo kakovost treh raziskav ocenili kot »dobro« (11–14 točk), kakovost 16 raziskav kot »zadovoljivo« (5–10 točk). Kot »slabe« (0–4 točke) nismo ocenili nobene raziskave, vključene v pregled (Tabela 1). Pri sintezi rezultatov in spoznanj raziskav, ki smo jih vključili v pregled, smo uporabili pripovedno analizo (Booth et al., 2016). Tabela 1: Ocena kakovosti posameznih raziskav z uporabo kontrolnih seznamov ameriškega Nacionalnega inštituta za srce, pljuča in kri (NHLBI, 2021) Table 1: Quality assessment of individual studies using the US National Heart, Lung, and Blood Institute checklists (NHLBI, 2021) Avtor, leto in država/Author, year and country of study Kriteriji/ Criteria Seštevek točk/ Total Ocena kakovosti/ Quality Rating 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Chen et al., 2011 ZDA Da Da NP Da Ne Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Ne 6 Zadovoljiva Chen et al., 2013 ZDA Da Da NP Da Da Da Da Da Da Da Da Da Ne Da 12 Dobra Chen et al., 2014 ZDA Da Da NP Da Da Ne Ne Da Da Ne Da Ds NR Da 8 Zadovoljiva Chen et al., 2020 ZDA Da Da NP Da Ne Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Da 7 Zadovoljiva Dennison et al., 2011 ZDA Da Da Da Da Ne Ne Ne Da Da Ne Ne NR NR Da 7 Zadovoljiva Hawkins et al., 2016 ZDA Da Da Da Da Ne Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Da 8 Zadovoljiva Hwang et al., 2014 ZDA Da Da Da Da Ne Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Da 8 Zadovoljiva Jacobson et al., 2018 ZDA Da Da Da Da Da Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Da 9 Zadovoljiva Jo et al., 2020 Južna Koreja Da Da Da Da Da Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Da 9 Zadovoljiva León-González et al., 2018 Španija Da Da Da Da Da Da Da Da Da Ne Da Ne Da Da 12 Dobra Ma & Zhou, 2020 Kitajska Da Da Da Da Ne Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Da 8 Zadovoljiva Macabasco- O'Connell et al., 2011 ZDA Da Da Ne Da Ne Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Da 7 Zadovoljiva Matsuoka et al., 2016 Japonska Da Da NP Da Da Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Da 8 Zadovoljiva Se nadaljuje/Continues 4Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS Rezultati Z iskanjem po bibliografskih bazah smo z upoštevanjem predhodno opredeljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev skupno identificirali 126 zadetkov. Po pregledu naslova in izvlečka smo v nadaljnji pregled vključili 52 zadetkov. Kriterijem za pregled celotnega besedila je ustrezalo 31 zadetkov. Po pregledu celotnega besedila smo zaradi vsebinske neustreznosti dodatno izključili 12 zadetkov. V končno analizo smo vključili 19 zadetkov. Podroben potek pridobivanja relevantne literature je prikazan v diagramu PRISMA (Slika 1). V Tabeli 2 so prikazani avtorji in leto objave, vrsta raziskave ter ključne značilnosti vzorca. Rezultati v naslednjih tabelah so prikazani po vzoru sistematičnega pregleda Cajite et al. (2016) in zajemajo pregled ključnih značilnosti vključenih raziskav, prevalence nizke stopnje zdravstvene pismenosti in merjenja stopnje zdravstvene pismenosti pri pacientih s srčnim popuščanjem ter povezanosti stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem. Od 19 raziskav, vključenih v pregled, jih je bilo 12 izvedenih v Združenih državah Amerike (Chen et al., 2011; Dennison et al., 2011; Macabasco-O’Connell et al., 2011; Robinson et al., 2011; Chen et al., 2013, 2014; Hwang et al., 2014; Wu et al., 2013, Hawkins et al., 2016; Wu et al., 2017; Jacobson et al., 2018; Chen et al., 2020), pet v azijskih državah (Matsuoka et al., 2016; Son et al., 2018; Jo et al., 2020; Ma & Zhou, 2020; Wang et al., 2020), le dve Avtor, leto in država/Author, year and country of study Kriteriji/ Criteria Seštevek točk/ Total Ocena kakovosti/ Quality Rating Robinson et al., 2011 ZDA Da Da Da Da Ne Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Da 8 Zadovoljiva Santesmases- Masana et al., 2019 Španija Da Da Da Da Da Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Da 9 Zadovoljiva Son et al., 2018 Južna Koreja Da Da Da Da Da Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Da 9 Zadovoljiva Wang et al., 2020 Kitajska Da Da Da Da Da Ne Ne Da Da Ne Da NR NR Da 9 Zadovoljiva Wu et al., 2013 ZDA Da Da Da Da Ne Da Da Da Da Ne Da NP Da Da 11 Dobra Wu et al., 2017 ZDA Da Da Ne Da Ne Ne Ne Da Da Ne Ne NR Da Da 7 Zadovoljiva Legenda/Legend: ZDA – Združene države Amerike/United States of America; NR – ni poročano, ni relevantno/not reported, not applicable; 1. kriterij/Criterion 1 – Ali je raziskovalno vprašanje (ali namen raziskave) jasno zastavljeno?/Was the research question or objective in this paper clearly stated?; 2. Kriterij/Criterion 2 – Ali je populacija jasno določena in opredeljena?/ Was the study population clearly specified and defined?; 3. kriterij/Criterion 3 – Ali je bila stopnja udeležbe ustreznih oseb vsaj 50 %?/Was the participation rate of eligible persons at least 50 %?; 4. kriterij/Criterion 4 – Ali so bili vsi udeleženci izbrani ali rekrutirani iz iste ali podobne populacije (v istem časovnem obdobju)?Ali so bila merila za vključitev in izključitev iz študije vnaprej določena ter so se enotno uporabljala za vse udeležence?/Were all the subjects selected or recruited from the same or similar populations (including the same time period)?Were inclusion and exclusion criteria for being in the study prespecified and applied uniformly to all participants?; 5. kriterij/Criterion 5 – Ali je bila podana utemeljitev velikosti vzorca, opis moči ali ocena variance in učinka?/Was a sample size justification, power description, or variance and effect estimates provided?; 6. kriterij/Criterion 6 – Ali so bili pri analizah v raziskavi napovedni dejavniki merjeni pred meritvami izidov?/For the analyses in this paper, were the exposure(s) of interest measured prior to the outcome(s) being measured?; 7. kriterij/Criterion 7 – Ali je bil zastavljen ustrezen časovni okvir, ki je upravičeno omogočal povezavo med napovednimi dejavniki in izidi, v kolikor je ta obstajala?/Was the timeframe sufficient so that one could reasonably expect to see an association between exposure and outcome if it existed?; 8. kriterij/Criterion 8 – Ali je pri napovednih dejavnikih, ki se lahko razlikujejo po količini ali stopnji, študija proučevala različne stopnje napovednih dejavnikov v povezavi z izidi (npr. kategorije napovednih dejavnikov, ali napovedni dejavnik, merjen v obliki neprekinjene spremenljivke)?/For exposures that can vary in amount or level, did the study examine different levels of the exposure as related to the outcome (e.g., categories of exposure, or exposure measured as continuous variable)?; 9. kriterij/Criterion 9 – Ali so bili napovedni dejavniki (neodvisne spremenljivke) jasno določeni, veljavni, zanesljivi in dosledno upoštevani pri vseh udeležencih raziskave?/Were the exposure measures (independent variables) clearly defined, valid, reliable, and implemented consistently across all study participants?; 10. kriterij/Criterion 10 – Ali so bili napovedni dejavniki ocenjeni več kot enkrat?/Was the exposure(s) assessed more than once over time?; 11. Kriterij/Criterion 11 – Ali so bili izidi (odvisne spremenljivke) jasno opredeljeni, veljavni, zanesljivi ter dosledno upoštevani pri vseh udeležencih raziskave?/Were the outcome measures (dependent variables) clearly defined, valid, reliable, and implemented consistently across all study participants?; 12. kriterij/Criterion 12 – Ali so bili ocenjevalcem napovedni dejavniki udeležencev prikriti?/Were the outcome assessors blinded to the exposure status of participants?; 13. kriterij/Criterion 13 – Ali je bila izguba pacientov pri spremljanju 20% ali manj?/Was loss to follow-up after baseline 20% or less?; 14. kriterij/Criterion 14 – Ali so bile ključne potencialne zavajajoče spremenljivke merjene in statistično prilagojene glede na njihov vpliv na odnos med napovednimi dejavniki in izidi?/Were key potential confounding variables measured and adjusted statistically for their impact on the relationship between exposure(s) and outcome(s)? 5 Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS raziskavi pa sta bili izvedeni v Evropi, in sicer v Španiji (Leon-Gonzalez et al., 2018; Santesmases-Masana et al., 2019). Velikost vzorcev se je precej razlikovala: obsegala je od 49 do 612 pacientov s srčnim popuščanjem. Povprečna starost pacientov, vključenih v raziskave, je bila 68,2, v poprečju je bilo v vzorcu 43,9 % žensk. V pregled smo vključili 16 presečnih raziskav (Dennison et al., 2011; Macabasco-O’Connell et al., 2011; Robinson et al., 2011; Chen et al., 2011, 2014, 2020; Hwang et al., 2014; Hawkins et al., 2016; Matsuoka et al., 2016; Wu et al., 2017; Jacobson et al., 2018; Leon-Gonzalez et al., 2018; Son et al., 2018; Santesmases-Masana et al., 2019; Ma & Zhou, 2020; Wang et al., 2020) in tri kohortne raziskave (Chen et al., 2013; Wu et al., 2013; Leon-Gonzales et al., 2018). Med kohortnimi raziskavami sta bila v dveh primerih opazovana dejavnika znanje o srčnem popuščanju in Id en tif ik ac ija Pr eg le d Vk lju či te v Članki, identificirani iz podatkovnih baz: COBISS (n = 3) Google Ucenjak (n = 12) dLib.si (n = 0) PubMed (n = 103) CINAHL (n = 21) Medline (n = 84) Web of Science (n = 72) Članki, vključeni v pregled naslova in izvlečka (n = 126) Pridobivanje besedil/člankov (n = 52) Članki, vključeni v pregled ustreznosti na podlagi celotnega besedila (n = 31) Članki, vključeni v analizo (n = 19) Zadetki, odstranjeni pred pregledom (n = 169) Članki, izključeni na podlagi pregleda naslova in izvlečka (n = 74) Nepridobljena besedila/članki (n = 21) Izkljuceni članki: Povezava med zdravstveno pismenostjo in izvajanjem vedenj samooskrbe ni bila analizirana (n = 5) Izvajanje vedenj samooskrbe ni bilo merjeno (n = 4) Zdravstvena pismenost ni bila merjena (n = 2) Udeleženci raziskave – splošna populacija (n = 1) Slika 1: Diagram PRISMA poteka iskanja in izbora relevantne literature (Page et al., 2021) Figure 1: PRISMA flow diagram of the search and study selection process (Page et al., 2021) 6Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS Tabela 2: Ključne značilnosti raziskav, vključenih v pregled Table 2: Key characteristics of the studies reviewed Avtor, leto in država raziskave/ Author, year and country of study Vrsta raziskave/ Type of study Velikost vzorca/ Sample size Povprečna starost (standardni odklon)/Age, mean (standard deviation) Spol, odstotek žensk/ Sex, percentage of women Hospitalizirani pacienti (Da/ Ne)/Hospitalised patients (Yes/No) Ocena kakovosti raziskave/ Study quality rating* Chen et al., 2011 ZDA Presečna raziskava n = 49 72,0 (13,3) 32,7 Ne Zadovoljiva Chen et al., 2013 ZDA Kohortna raziskava n = 51 64,7 (13,0) 43,1 Ne Dobra Chen et al., 2014 ZDA Presečna raziskava n = 63 62,1 (13,7) 47,6 Ne Zadovoljiva Chen et al., 2020 ZDA Presečna raziskava n = 100 77,3 (10,6), skupina z nizko stopnjo ZP; 70,4 (12,2) skupina z visoko stopnjo ZP 33,0 Ne Zadovoljiva Dennison et al., 2011 ZDA Presečna raziskava n = 95 59,0 (14,0) 49,0 Da Zadovoljiva Hawkins et al., 2016 ZDA Presečna raziskava n = 330 68,5 (9,5) 39,4 Ne Zadovoljiva Hwang et al., 2014 ZDA Presečna raziskava n = 612 65,9 (12,9) 41,0 Ne Zadovoljiva Jacobson et al., 2018 ZDA Presečna raziskava n = 151 67,8 (13,0) 43,1 Ne Zadovoljiva Jo et al., 2020 Južna Koreja Presečna raziskava n = 252 73,7 (8,1) 49,6 Ne Zadovoljiva León-González et al., 2018 Španija Kohortna raziskava n = 556 85,6 (5,1) 62,2 Ne Dobra Ma & Zhou, 2020 Kitajska Presečna raziskava n = 271 71,2 (10,5) 46,1 Ne Zadovoljiva Macabasco- O'Connell et al., 2011 ZDA Presečna raziskava n = 605 60,7 (13,1) 48,0 Ne Zadovoljiva Matsuoka et al., 2016 Japonska Presečna raziskava n = 227 67,7 (13,9) 37,4 Ne Zadovoljiva Robinson et al., 2011 ZDA Presečna raziskava n = 609 66,0 (13,0) 41,2 Ne Zadovoljiva Santesmases- Masana et al., 2019 Španija Presečna raziskava n = 318 78,0 (8,7) 51,3 Ne Zadovoljiva Son et al., 2018 Južna Koreja Presečna raziskava n = 281 68,7 (11,1) 39,1 Ne Zadovoljiva Se nadaljuje/Continues 7 Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS izvajanje vedenj samooskrbe (Chen et al., 2013; Leon- Gonzalez et al., 2018), v raziskavi Leon-Gonzalez et al. (2018) so dodatno spremljali tudi splošno umrljivost v obdobju enega leta. V tretjem primeru sta bila opazovana dejavnika hospitalizacija ali smrt ne glede na vzrok in hospitalizacija zaradi srčnega popuščanja (Wu et al., 2013). Pri presečnih raziskavah je bil v 11 primerih opazovani dejavnik izvajanje vedenj samooskrbe (Chen et al., 2011, 2014, 2020; Hwang et al., 2014; Matsuoka et al., 2016; Wu et al., 2017; Jacobson et al., 2018; Son et al., 2018; Santesmases-Masana et al., 2019; Jo et al., 2020; Wang et al., 2020), v eni izmed njih pa poleg navedenega še znanje o srčnem popuščanju (Wu et al., 2017). Znanje o srčnem popuščanju je bil opazovani dejavnik v eni raziskavi (Hawkins et al., 2016). Poleg prej naštetih je bil v raziskavi Macabasco-O'Connell et al. (2011) opazovani dejavnik kakovost življenja, povezana s srčnim popuščanjem. V dveh raziskavah je bil opazovani dejavnik ponovna hospitalizacija (Dennison et al., 2011; Ma & Zhou, 2020), v eni pa stopnja zdravstvene pismenosti (Robinson et al., 2011). Prevalenca nizke stopnje zdravstvene pismenosti in merjenje stopnje zdravstvene pismenosti pri pacientih s srčnim popuščanjem Prevalenca nizke stopnje zdravstvene pismenosti se je gibala od 16,6 do 79,6 %, v petih raziskavah ni bila navedena. V primeru, ko sta bili navedeni prevalenci neustrezne stopnje zdravstvene pismenosti in marginalne stopnje zdravstvene pismenosti, smo za prevalenco nizke stopnje zdravstvene pismenosti upoštevali njun seštevek. V povprečju je imelo nizko stopnjo zdravstvene pismenosti 38,0 % pacientov s srčnim popuščanjem, ki so bili vključeni v raziskave v našem pregledu literature. Najpogosteje uporabljeno orodje za merjenje stopnje zdravstvene pismenosti je bil Kratek test funkcionalne zdravstvene pismenosti odraslih (S-TOFHLA – Test of Functional Health Literacy in Adults-Short Form), ki je bil uporabljen v osmih raziskavah. Po dvakrat so bila uporabljena orodja: Kratek presejalni test za zdravstveno pismenost (BHLS – Brief Health Literacy Screeners), Vprašalnik za oceno zdravstvene pismenosti pri pacientih s srčnim popuščanjem (Heart Failure-Specific Health Literacy Scale) ter Hitra ocena zdravstvene pismenosti odraslih (REALM – Rapid Estimate of Adult Literacy in Medicine), poleg katere je bilo v eni izmed raziskav dodatno uporabljeno orodje še Test za prepoznavo medicinskih izrazov (METER – Medical Term Recognition Test). Enkrat sta bila v raziskavah uporabljena Kratek test za ocenjevanje zdravstvene pismenosti špansko govorečih odraslih (SAHLSA – Short Assessment of Health Literacy for Spanish-Speaking Adults) ter Evropski vprašalnik za merjenje zdravstvene pismenosti (HLS-EU-Q47). Podrobnejši podatki o orodjih za merjenje stopnje zdravstvene pismenosti in odstotku pacientov s srčnim popuščanjem z nizko stopnjo zdravstvene pismenosti ter statistično značilnih povezavah stopnje zdravstvene pismenosti s posameznimi vidiki izvajanja vedenj samooskrbe so prikazani v Tabeli 3. Povezanost stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem Uporabljeni teoretičnokonceptualni okvir izvajanja vedenj samooskrbe je bil naveden v sedmih raziskavah, od tega je šlo pri šestih raziskavah za razvijanje lastnega teoretičnokonceptualnega okvira (Chen et al., 2014, 2020; Hawkins et al., 2016; Jacobson et al., 2018; Ma & Zhou, 2020; Wang et al., 2020), v raziskavi Hwang et al. (2014) pa je bil uporabljen model izvajanja vedenj samooskrbe pri srčnem popuščanju avtorjev Moser & Watkins (2008). Višja stopnja zdravstvene pismenosti je bila statistično značilno povezana z boljšim znanjem o srčnem popuščanju v desetih raziskavah (Dennison et al., 2011; Chen et al., 2013, 2014, 2020; Wu et al., 2013, 2017; Hawkins et al., 2016; Matsuoka et al., 2016; Avtor, leto in država raziskave/ Author, year and country of study Vrsta raziskave/ Type of study Velikost vzorca/ Sample size Povprečna starost (standardni odklon)/Age, mean (standard deviation) Spol, odstotek žensk/ Sex, percentage of women Hospitalizirani pacienti (Da/ Ne)/Hospitalised patients (Yes/No) Ocena kakovosti raziskave/ Study quality rating* Wang et al., 2020 Kitajska Presečna raziskava n = 310 68,6 (13,3) 46,8 Ne Zadovoljiva Wu et al., 2013 ZDA Kohortna raziskava n = 595 60,6 (13,1) 48,0 Ne Dobra Wu et al., 2017 ZDA Presečna raziskava n = 133 56,1 (10,5) 36,0 Ne Zadovoljiva Legenda/Legend: n – število/number; ZDA – Združene države Amerike/United States of America; ZP – zdravstvena pismenost/health literacy; * – Ocena z uporabo kontrolnih seznamov, razvitih s strani ameriškega Nacionalnega inštituta za srce, pljuča in kri (NHLBI, 2021)/Assessment based on checklists developed by the US National Heart, Lung, and Blood Institute (NHLBI, 2021) 8Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS Jacobson et al., 2018; Leon-Gonzalez et al., 2018), od tega je bila stopnja zdravstvene pismenosti v dveh raziskavah (Wu et al., 2013, 2017) statistično značilno povezana tudi z znanjem o vnosu soli. V raziskavi Robinson et al. (2011) je bila povezava statistično značilna le v primeru, ko so bili v analizi upoštevani izključno rezultati vprašalnika S-TOFHLA brez sedemminutne časovne omejitve izpolnjevanja. V eni izmed raziskav povezava med stopnjo zdravstvene pismenosti in znanjem o srčnem popuščanju ni bila statistično značilna. Višja stopnja zdravstvene pismenosti je bila v dveh raziskavah statistično značilno povezana z vzdrževanjem izvajanja vedenj samooskrbe (Chen et al., 2011; Wang et al., 2020), medtem ko v dveh raziskavah omenjene povezave niso potrdili (Chen et al., 2014, 2020). Povezanost stopnje zdravstvene pismenosti z obvladovanjem bolezni in z njo povezanih dejavnikov je bila analizirana v treh raziskavah, izsledki raziskav pa so si nasprotujoči. V raziskavi Chen et al. (2011) so pacienti s srčnim popuščanjem z višjo stopnjo zdravstvene pismenosti slabše obvladovali lastno bolezen in z njo povezane simptome, v eni od kasnejših raziskav niso ugotovili statistično značilne povezave (Chen et al., 2014), medtem ko so v raziskavi Wangove et al. (2020) ugotovili nasprotno – pacienti z višjo stopnjo zdravstvene pismenosti so bolje obvladovali lastno bolezen in z njo povezane simptome. Povezanost stopnje zdravstvene pismenosti z zaupanjem v lastno sposobnost izvajanja vedenj samooskrbe je bila obravnavana v sedmih raziskavah, od tega v štirih raziskavah (Chen et al., 2011, 2013, 2014, 2020) niso ugotovili statistično značilne povezanosti med omenjenima dejavnikoma, v treh (Macabasco-O’Connell et al., 2011; Wu et al., 2013; Wang et al., 2020) pa so imeli pacienti s srčnim popuščanjem z višjo stopnjo zdravstvene pismenosti večje zaupanje v lastno sposobnost izvajanja vedenj samooskrbe. Diskusija Izsledki raziskav na temo povezanosti stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem si niso bili enotni, prav tako so bili v raziskavah obravnavani različni vidiki izvajanja vedenj samooskrbe. V nekaterih raziskavah Son et al., 2018; Santesmases-Masana et al., 2019; Jo et al., 2020; Ma & Zhou, 2020) je bilo izvajanje vedenj obravnavano na splošno, pogosto pa skupaj z znanjem o srčnem popuščanju oziroma vnosu soli ter vzdrževanjem izvajanja vedenj samooskrbe, obvladovanjem bolezni in z njo povezanih simptomov ter zaupanjem v lastno sposobnost izvajanja vedenj samooskrbe. Na pogosto odsotnost enotnejšega teoretično- konceptualnega okvira, s katerim bi naslovili kompleksno naravo dejavnikov, ki vplivajo na izvajanje vedenj samooskrbe, opozarjajo tudi Hwang et al. (2014). Chen et al. (2014, 2020) so več let razvijali lastni teoretični koncept, ki je bil nazadnje posodobljen v letu 2020. V njem je kot pomemben dejavnik pri izvajanju vedenj samooskrbe izpostavljena prisotnost depresije. Pacient s srčnim popuščanjem ima lahko visoko stopnjo zdravstvene pismenosti in znanje o bolezni, nima pa samozavesti oziroma moči za izvajanje ustreznih vedenj samooskrbe (Chen et al., 2020). Pomembno vlogo pri zagotavljanju podpore pri izvajanju vedenj samooskrbe in dvigu pacientove samozavesti imajo tudi neformalni oskrbovalci (Farkaš Lainščak & Sedlar Kobe, 2019). Rezultati več raziskav kažejo na povezanost stopnje zdravstvene pismenosti z znanjem o srčnem popuščanju oziroma o vnosu soli. Pacienti s srčnim popuščanjem, ki so imeli višjo stopnjo zdravstvene pismenosti, so imeli boljše znanje o srčnem popuščanju oziroma vnosu soli. Na podlagi rezultatov raziskav, ki smo jih vključili v pregled, ocenjujemo, da ima nizka stopnja zdravstvene pismenosti med pacienti s srčnim popuščanjem visoko prevalenco (v povprečju 38,0 %). Izstopa raziskava z najvišje ocenjeno prevalenco nizke stopnje zdravstvene pismenosti (79,6 %). Avtorji kot omejitev navajajo uporabo orodja za merjenje stopnje zdravstvene pismenosti (HLS-EU-Q47), ki je primarno namenjeno merjenju stopnje zdravstvene pismenosti v splošni populaciji in ne v populaciji pacientov s specifično boleznijo, prav tako so bili iz raziskave izključeni pacienti, ki so bili obravnavani v domovih za ostarele, saj so v raziskavo želeli vključiti paciente z visoko stopnjo avtonomije (Santesmases- Masana et al., 2019). Ocenjena prevalenca nizke stopnje zdravstvene pismenosti je sicer skladna z rezultati predhodnih sistematičnih pregledov (Cajita et al., 2016; Magnani et al., 2018; Fabbri et al., 2020). Pacienti z nižjo stopnjo zdravstvene pismenosti se v primerjavi s pacienti z višjo stopnjo zdravstvene pismenosti manj poslužujejo zdravstvenih storitev, če pa se jih, se v zdravstvenem sistemu težje znajdejo, ne vzpostavijo učinkovite komunikacije z zdravnikom (npr. ne prosijo za dodatna pojasnila), prav tako težje razumejo zdravstvenovzgojna gradiva. Vse našteto sodi med ovire, ki bi bile lahko povezane s težavami pacientov s srčnim popuščanjem pri izvajanju vedenj samooskrbe (Fabbri et al., 2020). Pri obravnavi pacientov je torej smiselno upoštevati njihovo stopnjo zdravstvene pismenosti ter temu primerno prilagoditi zdravstvenovzgojno delo. Slednje je še posebej pomembno pri delu s starejšimi in ranljivimi osebami (Dennison et al., 2011). Trenutno dostopna orodja za merjenje stopnje zdravstvene pismenosti ne zajemajo vseh vidikov zdravstvene pismenosti, ki so predstavljeni v integrativnem konceptualnem modelu zdravstvene pismenosti (Sørensen et al., 2012), problematično pa je tudi merjenje stopnje zdravstvene pismenosti v več časovnih točkah (Pleasant et al., 2019), kar kaže na potrebo po razvoju novih orodij za merjenje stopnje 9 Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS Ta be la 3 : O ro dj a za m er je nj e sto pn je z dr av stv en e pi sm en os ti, o ds to te k pa cie nt ov z n iz ko st op nj o zd ra vs tv en e pi sm en os ti te r sta tis tič no z na čil ne p ov ez av e sto pn je zd ra vs tv en e p ism en os ti s p os am ez ni m i v id ik i i zv aj an ja v ed en j s am oo sk rb e p ri pa cie nt ih s sr čn im p op uš ča nj em Ta bl e 3: T oo ls fo r m ea su rin g he al th li te ra cy , p er ce nt ag e o f p at ie nt s w ith lo w h ea lth li te ra cy , a nd h ea lth li te ra cy co rr ela tio n w ith se lf- ca re b eh av io ur s i n pa tie nt s w ith he ar t f ai lu re Av to r, le to in dr ža va /A ut ho r, ye ar a nd co un tr y of st ud y O ro dj e z a m er je nj e s to pn je ZP / To ol fo r m ea su ri ng H L O ds to te k pa ci en to v z ni zk o st op nj o ZP / Pe rc en ta ge o f pa tie nt s w ith lo w H L Zn an je o S P/ H F kn ow le dg e V zd rž ev an je iz va ja nj a ve de nj sa m oo sk rb e/ Se lf- ca re m ai nt en an ce O bv la do va nj e b ol ez ni in z nj o po ve za ni h sim pt om ov / Se lf- ca re m an ag em en t Za up an je v la st no sp os ob no st iz va ja nj a ve de nj sa m oo sk rb e/ Se lf- effi ca cy Iz va ja nj e v ed en j sa m oo sk rb e – n a sp lo šn o/ Se lf- ca re b eh av io ur s – in g en er al C he n et a l., 2 01 1 ZD A S- TO FH LA 28 ,5  / ↑Z P: ↑ vz dr že va nj e ↑Z P: ↓ ob vl ad ov an je bo le zn i i n sim pt om ov N i s ta tis tič no zn ač iln e po ve za ve  / C he n et a l., 2 01 3 ZD A S- TO FH LA 29 ,4 ↓Z P: ↓ zn an je o S P  /  / N i s ta tis tič no zn ač iln e po ve za ve N i s ta tis tič no zn ač iln e po ve za ve C he n et a l., 2 01 4 ZD A S- TO FH LA 31 ,8 ↑Z P: ↑ zn an je o S P N i s ta tis tič no zn ač iln e po ve za ve N i s ta tis tič no zn ač iln e po ve za ve N i s ta tis tič no zn ač iln e po ve za ve  / C he n et a l., 2 02 0 ZD A S- TO FH LA 46 ,0 ↑Z P: ↑ zn an je o S P N i s ta tis tič no zn ač iln e po ve za ve  / N i s ta tis tič no zn ač iln e po ve za ve  / D en ni so n et a l., 20 11 ZD A S- TO FH LA 61 ,0 ↑Z P: ↑ zn an je o S P  /  /    /  / H aw ki ns e t a l., 2 01 6 ZD A RE A LM , M ET ER 27 ,9 (R EA LM ); 25 ,2 (M ET ER ) ↑Z P: ↑ zn an je o S P  /  /  /  / H w an g et a l., 2 01 4 ZD A S- TO FH LA N i n av ed en o N i s ta tis tič no zn ač iln e po ve za ve  /  /  / N i s ta tis tič no zn ač iln e po ve za ve Ja co bs on et a l., 2 01 8 ZD A S- TO FH LA 16 ,6 ↑Z P: ↑ zn an je o S P  /  /  / N i s ta tis tič no zn ač iln e po ve za ve Jo e t a l., 2 02 0 Ju žn a Ko re ja BH LS N i n av ed en o  /  /  /   / ↑Z P: ↑ iz va ja nj e ve de nj sa m oo sk rb e Le ón -G on zá le z e t al ., 20 18 Šp an ija SA H LS A 32 ,7 (n aj ni žj i t er til , 0- 34 to čk ) ↑Z P: ↑ zn an je o S P  /  /   / N i s ta tis tič no zn ač iln e po ve za ve Se n ad al ju je /C on tin ue s 10Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS Av to r, le to in dr ža va /A ut ho r, ye ar a nd co un tr y of st ud y O ro dj e z a m er je nj e s to pn je ZP / To ol fo r m ea su ri ng H L O ds to te k pa ci en to v z ni zk o st op nj o ZP / Pe rc en ta ge o f pa tie nt s w ith lo w H L Zn an je o S P/ H F kn ow le dg e V zd rž ev an je iz va ja nj a ve de nj sa m oo sk rb e/ Se lf- ca re m ai nt en an ce O bv la do va nj e b ol ez ni in z nj o po ve za ni h sim pt om ov / Se lf- ca re m an ag em en t Za up an je v la st no sp os ob no st iz va ja nj a ve de nj sa m oo sk rb e/ Se lf- effi ca cy Iz va ja nj e v ed en j sa m oo sk rb e – n a sp lo šn o/ Se lf- ca re b eh av io ur s – in g en er al M a & Z ho u, 2 02 0 K ita jsk a H ea rt F ai lu re - Sp ec ifi c H ea lth Li te ra cy S ca le N i n av ed en o  /  /  /  / ↑Z P: ↑ iz va ja nj e ve de nj sa m oo sk rb e M ac ab as co - O 'C on ne ll et a l., 20 11 ZD A S- TO FH LA 37 ,0 ↑Z P: ↑ zn an je o S P in o vn os u so li  / / ↑Z P: ↑ za up an je ↑Z P: ↑ iz va ja nj e ve de nj sa m oo sk rb e M at su ok a et a l., 20 16 Ja po ns ka H ea rt F ai lu re - Sp ec ifi c H ea lth Li te ra cy S ca le 28 ,6 ↓Z P: ↓ zn an je o S P  / /  / ↓Z P: ↓ iz va ja nj e ve de nj sa m oo sk rb e Ro bi ns on e t a l., 20 11 ZD A S- TO FH LA N i n av ed en o ↑Z P: ↑ zn an je o S P (le p ri ne om ej en em u ča su iz po ln je va nj a)  / /  /  / Sa nt es m as es - M as an a et a l., 2 01 9 Šp an ija H LS -E U -Q 47 79 ,6  /  / /  / ↑Z P: ↑ iz va ja nj e ve de nj sa m oo sk rb e So n et a l., 2 01 8 Ju žn a Ko re ja BH LS 54 ,8  /  /  /  / ↑Z P: ↑ iz va ja nj e ve de nj sa m oo sk rb e W an g et a l., 2 02 0 K ita jsk a H ea lth L ite ra cy Sc al e fo r pa tie nt s f or ch ro ni c d ise as es N i n av ed en o  / ↑Z P: ↑ vz dr že va nj e ↑Z P: ↑ ob vl ad ov an je bo le zn i i n sim pt om ov ↑Z P: ↑ za up an je  / W u et a l., 2 01 3 ZD A S- TO FH LA 37 ,0 ↓Z P: ↓ zn an je o S P in o vn os u so li  /  /  ↓Z P: ↓ za up an je ↓Z P: ↓ iz va ja nj e ve de nj sa m oo sk rb e W u et a l., 2 01 7 ZD A RE A LM 34 ,0 ↓Z P: ↓ zn an je o S P in o vn os u so li  /  /  /  / Le ge nd a/ Le ge nd : Z D A – Z dr už en e dr ža ve A m er ik e/ U ni te d St at es o f A m er ica ; Z P – zd ra vs tv en a pi sm en os t/h ea lth li te ra cy , S P – sr čn o po pu šč an je /h ea rt fa ilu re , S -T O FH LA – K ra tk i t es t z a m er je nj e f un kc io na ln e z dr av stv en e p ism en os ti/ Te st of F un ct io na l H ea lth L ite ra cy in A du lts -S ho rt F or m ; R EA LM – H itr a oc en a zd ra vs tv en e p ism en os ti od ra sli h/ Ra pi d Es tim at e o f A du lt Li te ra cy in M ed ici ne , M ET ER – T es t z a pr ep oz na vo m ed ici ns ki h iz ra zo v/ M ed ica l T er m R ec og ni tio n Te st, B H LS – K ra te k pr es ej al ni te st za zd ra vs tv en o pi sm en os t/B rie f H ea lth L ite ra cy S cr ee ne rs , S A H LS A – Kr at ek te st za o ce nj ev an je zd ra vs tv en e p ism en os ti šp an sk o go vo re čih o dr as lih /S ho rt A ss es sm en t o f H ea lth L ite ra cy fo r S pa ni sh -s pe ak in g A du lts , H LS -E U -Q 47 – E vr op sk i v pr aš al ni k za m er je nj e zd ra vs tv en e p ism en os ti/ Eu ro pe an H ea lth L ite ra cy S ur ve y Q ue sti on na ire ; ↑ – v išj a sto pn ja /h ig he r r at e; ↓ – ni žj a sto pn ja /lo w er ra te , » /« – sp re m en lji vk a ni b ila p re dm et a na liz e/ »/ « – th e v ar ia bl e w as n ot a su bj ec t o f a na ly sis 11 Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS zdravstvene pismenosti, ki bodo sledila širšemu konceptu zdravstvene pismenosti in hkrati prispevala tudi k boljšemu razumevanju koncepta. Sorensen et al. (2012) izpostavljajo, da je bilo zanimanje za zdravstveno pismenost v preteklosti osredinjeno predvsem na Združene države Amerike in Kanado, vendar zdravstvena pismenost postaja vse bolj mednarodno prepoznan koncept. Kljub temu se v Evropi na temo zdravstvene pismenosti objavlja manj kot v ostalih delih sveta. To potrjujejo tudi izsledki našega pregleda literature, saj je bila več kot polovica vključenih raziskav izvedena v Združenih državah Amerike, le dve raziskavi pa v Španiji. Kaže se potreba po nadaljnjem raziskovanju te tematike v evropskem prostoru. Rezultate ameriških raziskav je težje primerjati z drugimi predvsem zaradi ureditve ameriškega sistema zdravstvenega varstva (Fabbri et al., 2020). Kakovost pregleda literature je odvisna od kakovosti raziskav, vključenih v pregled. V našem pregledu literature je imela večina raziskav oceno »zadovoljivo« predvsem zaradi presečne zasnove raziskav, vključenih v pregled, kar navajamo kot omejitev našega pregleda literature. Sinteza zaključkov raziskav je bila otežena zaradi heterogenosti pri uporabi instrumentov za merjenje stopnje zdravstvene pismenosti in izvajanja vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, na kar opozarjajo tudi drugi avtorji (Cajita et al., 2016; Pleasant et al., 2019). Med omejitve uvrščamo tudi, da je bil pregled literature omejen na članke, dostopne v celotnem besedilu, ter da v pregled nismo vključili sive literature. Poleg tega v pregled nismo vključili raziskav, starejših od obdobja 2011–2021. Uvid v mehanizme povezanosti stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem je pomemben za določitev smeri nadaljnjega raziskovanja na tem področju ter razvoja zdravstvenovzgojnih intervencij za dvig stopnje zdravstvene pismenosti pri populaciji pacientov s srčnim popuščanjem. Raziskovanje bi bilo smiselno nadaljevati z oceno stopnje zdravstvene pismenosti na vzorcu ambulantnih pacientov s srčnim popuščanjem v Sloveniji ter preučiti povezanost stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe in zdravstvenimi izidi pri ambulantnih pacientih s srčnim popuščanjem. Na podlagi rezultatov take raziskave bi lahko izdelali priporočila za zdravstvenovzgojno obravnavo ambulantnih pacientov s srčnim popuščanjem z nizko stopnjo zdravstvene pismenosti. Zaključek Nabor dokazov na temo povezanosti stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem je še vedno razmeroma majhen, pomen koncepta zdravstvene pismenosti za boljše zdravstvene izide pa vse bolj prepoznan in uveljavljen, zato ocenjujemo, da je smiselno koncept podrobneje preučiti in razširiti znanje na tem področju. Kaže se tudi potreba po razvoju in implementaciji orodij za merjenje stopnje zdravstvene pismenosti v prakso – tako presejalnih orodij (ki niso časovno potratna) kot tudi kompleksnejših orodij za merjenje stopnje populacijske zdravstvene pismenosti in stopnje zdravstvene pismenosti pri specifičnih populacijskih skupinah. Zdravstveni delavci imamo priložnost za ublažitev vpliva nizke stopnje zdravstvene pismenosti na zdravstvene izide pri pacientih s srčnim popuščanjem tako z načrtovanjem in izvajanjem zdravstvenovzgojnih intervencij za dvig stopnje zdravstvene pismenosti kot tudi z odpravo zapletenih ali nepotrebnih korakov pri usmerjanju pacientov v zdravstvenem sistemu. Nasprotje interesov/Conflict of interest Avtorji izjavljajo, da ni nasprotja interesov./The authors declare that no conflict of interest exists. Financiranje/Funding Raziskava je bila sofinancirana v okviru sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije./The research was co-financed by the Slovenian Research Agency with the funds allocated for the training of young researchers. Etika raziskovanja/Ethical approval Za izvedbo raziskave glede na izbrano metodologijo raziskovanja soglasje Komisije za etiko ni bilo potrebno./ Due to the research methodology chosen, no approval by the Ethics Committee was required to conduct the study. Prispevek avtorjev/Author contributions Pri zasnovi in oblikovanju dela, kritičnem pregledu dela za pomembne intelektualne vsebine, dokončni odobritvi različice, ki bo objavljena, ter pri dogovoru o vseh vidikih dela so sodelovali vsi trije avtorji. Pri pridobivanju dela in analizi dela ter pripravi dela je sodeloval prvi avtor. Prvi in tretji avtor sta sodelovala pri interpretaciji podatkov./All three authors were involved in the conceptualisation and design of the study, as well as in the critical revision of the intellectual content and gave their final approval of the version to be published. They are all responsible for all aspects of the study by agreement. The first author was involved in data acquisition and analysis, as well as writing the article. The first and third authors were involved in interpreting the data. 12Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS Literatura Aaby, A., Friis, K., Christensen, B., Rowlands, G., & Maindal, H. T. (2017). Health literacy is associated with health behaviour and self-reported health: A large population-based study in individuals with cardiovascular disease. European Journal of Preventive Cardiology, 24(17), 1880–1888. https://doi.org/10.1177/2047487317729538 PMid:28854822; PMCid:PMC5680908 Booth, A., Sutton, A., & Papaioannou, D. (2016). Systematic approaches to a successful literature review (2nd ed.). SAGE Publications. Cajita, M. I., Cajita, T. R., & Han, H.-R. (2016). Health literacy and heart failure: A systematic review. Journal of Cardiovascular Nursing, 31(2), 121–130. https://doi.org/10.1097/JCN.0000000000000229 PMid:25569150; PMCid:PMC4577469 Chen, A. M. H., Yehle, K. S., Albert, N. M., Ferraro, K. F., Mason, H. L., Murawski, M. M., & Plake, K. S. (2013). Health literacy influences heart failure knowledge attainment but not self-efficacy for self-care or adherence to self-care over time. Nursing Research and Practice, 2013, Article 353290. https://doi.org/10.1155/2013/353290 PMid:23984058; PMCid:PMC3741959 Chen, A. M. H., Yehle, K. S., Albert, N. M., Ferraro, K. F., Mason, H. L., Murawski, M. M., & Plake, K. S. (2014). Relationships between health literacy and heart failure knowledge, self- efficacy, and self-care adherance. Research in Social and Administrative Pharmacy, 10(2), 378–386. https://doi.org/10.1016/j.sapharm.2013.07.001 PMid:23953756; PMCid:PMC3923851 Chen, A. M. H., Yehle, K. S., Plake, K. S., Murawski, M. M., & Mason, H. L. (2011). Health literacy and self-care of patients with heart failure. Journal of Cardiovascular Nursing, 24(6), 446–451. https://doi.org/10.1097/JCN.0b013e31820598d4 PMid:21263340; PMCid:PMC3134625 Chen, A. M. H., Yehle, K. S., Plake, K. S., Rathman, L. D., Heinle, J. W., Frase, R. T., Anderson, J. G., & Benley, J. (2020). The role of health literacy, depression, disease knowledge, and self-efficacy in self-care among adults with heart failure: An updated model. The Journal of Cardiopulmonary and Acute Care, 49(6), 702–708. https://doi.org/10.1016/j.hrtlng.2020.08.004 PMid:32861889 Clark, A. M., Spaling, M., Harkness, K., Spiers, J., Strachan, P. H., Thompson, D. R., & Currie, K. (2014). Determinants of effective heart failure self-care: A systematic review of patients’ and caregivers’ perceptions. Heart, 100(9), 716–721. https://doi.org/10.1136/heartjnl-2013-304852 PMid:24548920 Cvetinovic, N., Loncar, G., & Farkas, J. (2016). Heart failure management in the elderly: A public health challenge. Wiener Klinische Wochenschrift, 128(Suppl 7), 466–473. https://doi.org/10.1007/s00508-016-1138-y PMid:27900534 Dennison, C. R., McEntee, M. L., Samuel, L., Johnson, B. J., Rotman, S., Kielty, A., & Russell, S. D. (2011). Adequate health literacy is associated with higher heart failure knowledge and self-care confidence in hospitalized patients. Journal of Cardiovascular Nursing, 26(5), 359–367. https://doi.org/10.1097/JCN.0b013e3181f16f88 PMid:21099698 PMCid:PMC3116982 Fabbri, M., Murad, H., Wennberg, A. M., Turcano, P., Erwin, P. J., Alahdab, F., Berti, A., Manemann, S. M., Yos, K. J., Finney Rutten, L. J., & Roger, V. L. (2020). Health literacy and outcomes among patients with heart failure. Journal of the American College of Cardiology, 8(6), 451–460. https://doi.org/10.1016/j.jchf.2019.11.007 PMid:32466837; PMCid:PMC7263350 Farkaš Lainščak, J., & Sedlar Kobe, N. (Eds.). (2019). Ocena potreb, znanja in veščin bolnikov s srčnim popuščanjem in obremenitev njihovih neformalnih oskrbovalcev. Splošna bolnišnica Murska Sobota. https://www.nepopustljivo-srce.si/novice/znanstvena- monografija-programa-ozavescanja-in-opolnomocenja-o- srcnem-popuscanju-v-elektronski-obliki Hawkins, M. A. W., Dolansky, M. A., Levin, J. B., Schaefer, J. T., Gunstad, J., Redle, J. D., Josephson, R., & Hughes, J. W. (2016). Cognitive function and health literacy are independitly associated with heart failure knowledge. The Journal of Cardiopulmonary and Acute Care, 45(5), 386–391. https://doi.org/10.1016/j.hrtlng.2016.07.004 PMid:27664312; PMCid:PMC5147734 Hwang, B., Moser, D. K., & Dracup, K. (2014). Knowledge in insufficient for self-care among heart failure patients with psychological distress. Health Psychology, 33(7), 588–596. https://doi.org/10.1037/a0033419 PMid:23815766; PMCid:PMC4090087 Jaarsma, T., Cameron, J., Riegel, B., & Stromberg, A. (2017). Factors related to self-care in heart failure patients according to the middle-range theory of self-care of chronic illness: A literaure update. Current Heart Failure Reports, 14(2), 71–77. https://doi.org/10.1007/s11897-017-0324-1 PMid:28213768; PMCid:PMC5357484 Jaarsma, T., Hill, L., Bayes-Genis, A., Brunner La Rocca, H.-P., Castiello, T., Čelutkienė, J., Marques-Sule, E., Plymen, C. M., Piper, S. E., Riegel, B., Rutten, F. H., Gal, T. B., Bauersachs, J., Coats, A. J. S., Chioncel, O., Lopatin, Y., Lund, L. H., Lainscak, M., Moura, B., ... Strömberg, A. (2021). Self-care of heart failure patients: Practical management recommendations from the Heart Failure Association of the European Society of Cardiology. European Journal of Heart Failure, 23(1), 157–174. https://doi.org/10.1002/ejhf.2008 PMid:32945600; PMCid:PMC8048442 13 Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS Jacobson, A. F., Sumodi, V., Albert, N. M., Butler, R. S., DeJohn, L., Walker, D., Dion, K., Lin Tai, H.-L., & Ross, D. M. (2018). Patient activation, knowledge, and health literacy association with self-management behaviors in persons with heart failure. The Journal of Cardiopulmonary and Acute Care, 47(5), 447– 451. https://doi.org/10.1016/j.hrtlng.2018.05.021 PMid:29910065 Jo, A., Seo, E. J., & Son, Y.-J. (2020). The roles of health literacy and social support in improving adherence to self- care behaviours among older adults with heart failure. Nursing Open, 7(6), 2039–2046. https://doi.org/10.1002/nop2.599 PMid:33072389; PMCid:PMC7544858 Leon-Gonzalez, R., Garcia-Esquinas, E., Paredes-Galan, E., Ferrero-Martinez, A. I., Gonzalez-Guerrero, J. L., Hornillos- Calvo, M., Menéndez-Colino, R., Torres-Torres, I., Galán, M. C., Torrente-Carballido, M., Olcoz-Chiva, M., Rodríguez- Pascual, C., & Rodriguez-Artalejo, F. (2018). Health literacy and health outcomes in very old patients with heart failure. Revista Española de Cardiología, 71(3), 178–184. https://doi.org/10.1016/j.rec.2017.06.010 PMid:28697926 Ma, C., & Zhou, W. (2020). Predictors of rehospitalization for community-dwelling older adults with chronic heart failure: A structural equation model. Journal of Advanced Nursing, 76(6), 1334–1344. https://doi.org/10.1111/jan.14327 PMid:32056280 Macabasco-O’Connell, A., DeWalt, D. A., Broucksou, K. A., Hawk, V., Baker, D. W., Schillinger, D., Ruo, B., Bibbins- Domingo, K., Holmes, G. M., Erman, B., Weinberger, M., & Pignone, M. (2011). Relationship between literacy, knowledge, self-care behaviors, and heart failure-related quality of life among patients with heart failure. Journal of General Internal Medicine, 26(9), 979–986. https://doi.org/10.1007/s11606-011-1668-y PMid:21369770; PMCid:PMC3157534 Magnani, J. W., Mujahid, M. S., Aronow, H. D., Cene, C. W., Vaughan Dickson, V., Havranek, E., Morgenstern, L. W., Paasche-Orlow, M. K., Pollak, A., & Willey, J. Z. (2018). Health literacy and cardiovascular disease: Fundamental relevance to primary and secondary prevention. A scientific statement from the American Heart Association. Circulation, 138(2), e48–e74. https://doi.org/10.1161/CIR.0000000000000579 PMid:29866648; PMCid:PMC6380187 Marciano, L., Camerini, A.- L., & Schulz, P. J. (2019). The role of health literacy in diabetes knowledge, self-care, and glycemic control: A meta-analysis. Journal of General Internal Medicine, 34(6), 1007–1017. https://doi.org/10.1007/s11606-019-04832-y PMid:30877457; PMCid:PMC6544696 Matsuoka, S., Tsuchihashi-Makaya, M., Kayane, T., Yamada, M., Wakabayashi, R., Kato, N. P., & Yazawa, M. (2016). Health literacy is independently associated with self-care behavior in patients with heart failure. Patient Education and Counseling, 99(6), 1026–1032. https://doi.org/10.1016/j.pec.2016.01.003 PMid:26830514 McDonagh, T. A., Metra, M., Adamo, M., Gardner, R. S., Baumbach, A., Böhm, M. , Burri,  B., Butler,  J., Čelutkienė, J.,  Chioncel,  O., Cleland, J. G. F.,  Coats, A. J. S.,  Crespo- Leiro, M. G.,  Farmakis, D.,  Gilard, M.,  Heymans, S.,   Hoes, A. W.,  Jaarsma, T.,   Jankowska, E. A.,  Lainscak, M., & ESC Scientific Document Group (2021). 2021 ESC Guidelines for the diagnosis and treatment of acute and chronic heart failure: Developed by the Task Force for the diagnosis and treatment of acute and chronic heart failure of the European Society of Cardiology (ESC) With the special contribution of the Heart Failure Association (HFA) of the ESC. European Heart Journal, 42(36), 3599–3726. https://doi.org/10.1093/eurheartj/ehab368 PMid:34447992 Moser, D. K. & Watkins, J. F. (2008). Conceptualizing self-care in heart failure: A life course model of patient characteristics. Journal of Cardiovascular Nursing, 23(3), 205–220. https://doi.org/10.1097/01.JCN.0000305097.09710.a5 PMid:18437061 National Heart, Lung, and Blood Institute (NHLBI). (2021). Study quality assessment tools. https://www.nhlbi.nih.gov/health-topics/study-quality- assessment-tools Omersa, D., Farkas, J., Erzen, I., & Lainscak, M. (2016). National trends in heart failure hospitalization rates in Slovenia 2004– 2012. European Journal of Heart Failure, 18(11), 1321–1328. https://doi.org/10.1002/ejhf.617 PMid:27611905 Omersa, D., Lainscak, M., Erzen, I., & Farkas, J. (2016). Mortality and readmissions in heart failure: An analysis of 36,824 elderly patients from the Slovenian national hospitalization database. Wiener Klinische Wochenschrift, 128(Suppl 7), 512–518. https://doi.org/10.1007/s00508-016-1098-2 PMid:27761738 Page, M. J., McKenzie, J. E., Bossuyt, P. M., Boutron, I., Hoffmann, T. C., Mulrow, C. D., Shamseer, L., Tetzlaff, J. M., Akl, E. A., Brennan, S. E., Chou, R., Glanville, J., Grimshaw, J. M., Hróbjartsson, A., Lalu, M. M., Li, T., Loder, E. W., Mayo- Wilson, E., McDonald, S., McGuinness, L. A., ... Moher, D. (2021). The PRISMA 2020 statement: An updated guideline for reporting systematic reviews. BMJ, 372, Article n71. https://doi.org/10.1136/bmj.n71 PMid:33782057; PMCid:PMC8005924 14Rebernik Grah et al. (2024)/Obzornik zdravstvene nege, ČLANEK V TISKU/ARTICLE IN PRESS Pleasant, A., Maish, C., O’Leary, C., & Carmona, R. (2019). Measuring health literacy in adults: An overview and discussion of current tools. In O. Okan, U. Bauer, D. Levin-Zamir, P. Pinheiro, & K. Sørensen (Eds.), International handbook of health literacy: Research, practice and policy accross the lifespan (pp. 67–81). Policy Press. https://doi.org/10.56687/9781447344520-008 Polit, D. F., & Beck, C. T. (2010). Essentials of nursing research: Appraising evidence for nursing practice (7th ed.). Lippincott William & Willkins. Robinson, S., Moser, D., Pelter, M. M., Nesbitt, T., Paul, S. M., & Dracup, K. (2011). Assessing health literacy in heart failure patients? Journal of Cardiac Failure, 17(11), 887–892. https://doi.org/10.1016/j.cardfail.2011.06.651 PMid:22041324; PMCid:PMC3206225 Rowlands, G., Protheroe, J., Saboga-Nunes, L., Van den Broucke, S., Levin-Zamir, D., & Okan, O. (2019). Health literacy and chronic conditions: A life course perspective. In O. Okan, U. Bauer, D. Levin-Zamir, P. Pinheiro, & K. Sørensen (Eds.), International handbook of health literacy: Research, practice and policy accross the lifespan (pp. 183–197). Policy Press. https://doi.org/10.56687/9781447344520-015 PMid:31204258 Santesmases-Masana, R., Gonzalez-de Paz, L., Hernandez- Martinez-Esparza, E., Kostov, B., & Navarro-Rubio, M. D. (2019). Self-care practices of primary health care patients diagnosed with chronic heart failure: A cross-sectional survey. International Journal of Environmental Research and Public Health, 16(9), 1–16. https://doi.org/10.3390/ijerph16091625 PMid:31075932; PMCid:PMC6539518 Savarese, G., Moritz Becher, P., Lund, L. H., Seferovic, P., Rosano, G. M. C., & Coats, A. J. S. (2022). Global burden of heart failure: A comprehensive and updated review of epidemiology. Cardiovascular Research, 118(17), 3272–3287. https://doi.org/10.1093/cvr/cvac013 PMid:35150240 Son, Y.-J., Shim, D. K., Seo, E. K., & Seo, E. J. (2018). Health literacy but not frailty predict self-care behaviors in patients with heart failure. Environmental Research and Public Health, 15(11), Article 2474. https://doi.org/10.3390/ijerph15112474 PMid:30404140; PMCid:PMC6265912 Sørensen, K., Van den Broucke, S., Fullam, J., Doyle, G., Pelikan, J., Slonska, Z., & Brand, H. (2012). Health literacy and public health: A systematic teview and integration of definitions and models. BMC Public Health, 12, Article 80. https://doi.org/10.1186/1471-2458-12-80 PMid:22276600; PMCid:PMC3292515 Wang, B., Xia, L., Yu, J., Feng, Y., Hong, J., & Wang, W. (2020). The multiple mediating effects of health literacy and self-care confidence between depression and self-care behaviors in patients with heart failure. The Journal of Cardiopulmonary and Acute Care, 49(6), 842–847. https://doi.org/10.1016/j.hrtlng.2020.09.011 PMid:33011463 World Health Organization. (2013). Health literacy: The solid facts. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe. https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/128703/ e96854.pdf Wu, J.-R., Holmes, G. M., DeWalt, D. A., Macabasco-O’Connell, A., Bibbins-Domingo, K., Ruo, B., Baker, D. W., Schillinger, D., Weinberger, M., Broucksou, K. A., Erman, B., Jones, C. D., Cene, C. W., & Pignone, M. (2013). Low literacy is associated with increased risk of hospitalization and death among individuals with heart failure. Journal of General Internal Medicine, 28(9), 1174–1180. https://doi.org/10.1007/s11606-013-2394-4 PMid:23478997 PMCid:PMC3744307 Wu, J.-R., Reilly, C. M., Holland, J., Higgins, M., Clark, P. C., & Dunbar, S. B. (2017). Relationship of health literacy of heart failure patients and their familiy members on heart failure knowledge and self-care. Journal of Family Nursing, 23(1), 116–137. https://doi.org/10.1177/1074840716684808 PMid:28795936 Citirajte kot/Cite as: Rebernik Grah, K., Zaletel - Kragelj, L., & Farkaš Lainščak, J. (2024). Vloga zdravstvene pismenosti pri izvajanju vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem: pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, In Press. https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.2.3219