Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POUTIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni d-om — Celi e, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski diom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in sobote. Naročnina za Jugoslavijo znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-t it na. enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 100.	Sreda, 10. decerabra 1930.	Leto V.
Za svobodne strokovne organizacije —
proti fašizmu.
Delavska zbornica enoduštio proti naklepom žoltih organizacij.
Novi ban
in delavstvo.
Ban je v sedanjem režimu eden najvažnejših organov državne uprave. Zakon od 3. oktobra 1929, s katerim se je razdelila država na devet banovin, daje banu kot političnemu predstavniku centralne vlade v banovini zelo veliko oblast. V njegovih rokah je koncentrirana skoro vsa državna oblast v banovini. V marsikaterih zadevah je ban celo zadnja instanca in je on rešuje po svojem lastnem izprevidu v okviru zakonov in posebnih inj ukcij notranjega ministra. Ban ima tudi na razpolago podbana kot upravnotehničnega pomočnika, tako da se more on sam posvetiti samo rešavanju načelnih in občevažnih vprašanj. V njegove roke je položena tudi vsa sedanja samouprava, v kolikor še obstoja. On sestavlja banovinski proračun v okviru navodil finančnega ministra. Razumljivo je torej, da ima prebivalstvo velik interes na osebi, ki ji je izročena tako velika državna oblast.
Kar se tiče socijalnopolitičnih zadev, na katerih ima delavstvo v prvi vrsti svoj posebni interes, so te agende, na pr. vprašanja socijalnega zavarovanja, Delavskih zbornic, posredovanja dela in delavske zaščite, pridržane kompetenci centralne vlade, tako da v teh zadevah ban nima odločujoče moči. Vendar tudi delavstvu ne more biti vseeno, kdo sedi na banski stolici, ker ban kot politični predstavnik vlade v banovini s svojimi poročili in nasveti centralni vladi lahko delavske interese v odlični meri pospešuje.
Ban dr. Marušič je na banskem prestolu Dravske banovine za delavstvo nova oseba. Oni, ki ga osebno poznajo, nam zatrjujejo, da je osebno simpatičen mož. »Jugoslovan« prekipeva v hvalospevih na njegovo osebo. To sicer ni važno, ker bo »Jugoslovan« z enakimi slavospevi obsipal tudi njegovega naslednika. Do 6. januarja je bil dr. Marušič glavni tajnik bivše Samostojne kmetske stranke. Pravijo, da je za stranko mnogo delal, dasi se na zunaj ni vsiljeval.
Ko je letos julija ljubljanski dnevnik, ki si lasti nekak monopol za pravilno tolmačenje jugoslovanstva, spuščal v svet rečenico o »novi miselnosti«, ki da nas mora vse prešiniti, je dr. Marušič odgovoril v »Kmetskem listu« z dne 16. julija 1930 z zanimivim člankom pod naslovom »Nova miselnost«. V značilnih izvajanjih je prišel do zaključka, da nam nove miselnosti ni treba šele iskati, da je nova miselnost že tukaj, izrekajoč mnenje, da mora v naši državi po sili razmer in po sili naravnega razvoja prevladovati kmečka miselnost.
Mnenje dr. Marušiča o preponde-ranci kmečke miselnosti je sicer napačno, pravilna pa je metoda njegovega razmišljanja, da so razmere, to je gospodarska in socijalna dejstva, in pa sila naravnega razvoja odloču joči činitelji za izoblikovanje miselnosti. Imenovani članek je pisan iskreno in ker dr. Marušič kot zrel človek od letošnjega julija gotovo ni izpremenil svojega prepričanja, delavstvo lahko pričakuje, da bo imel dr. Marušič tudi kot ban razumevanje za socijalne in demokratične težnje delavstva, ki temelje na istih idejnih osnovah.
Dr. Marušič je prišel v svojem življenju daleč po svetu okoli. Ni mogel prezreti velikega delavskega pokreta, ki temelji na idejah socija-
Sklep upravnega odbora delavske zbornice se glasi:
»Po diskuziji o nameri vodstva jugoslovenskih nacijonalnih radnič-kili sindikatov, da zaprosi v posebni avdijenci pri kralju za to, da se uzakonijo ti sindikati kot pravne ustanove delavcev in nameščencev, je ugotovil upravni odbor delavske zbornice, v katerem so zastopani pripadniki strokovnih organizacij vseh smeri, soglasno, da ima jugoslovansko delavstvo in nameščen-stvo prisilne stanovske organizacije že v svojih delavskih zbornicah.
Upravni odbor delavske zbornice je mnenja, da morajo obstojati poleg delavskiii zbornic še svobodne organizacije delavcev in nameščencev, v katerih prihaja volja in iniciativnost delavstva bolj do izraza, kakor v prisilnih organizacijah. Svobodne strokovne organizacije morajo biti faktor, ki je poklican, voditi | tudi same delavske zbornice kot prisilne organizacije delavcev in nameščencev.
Ameriška »Prosveta« objavlja članek časnikarja Feldesa, ki pravi, da je fašistični režim v Italiji pred padcem. Ne še takoj, toda naglo gre fašizem v propast. Mussolini je raztegnil svojo fašistično oblast tudi na vojsko, kar bo le pospeševalo število nezadovoljnežev. Glavni vzrok je seveda gospodarska kriza, ki postaja večja in večja; posojila pa Italija v inozemstvu ne dobi. Mussolini sedaj samo brani svoj režim, veliko pa je vprašanje, kako naj pride k demokraciji. Vsaka koncesija demokraciji povzroči nejevoljo v fašizmu; zaupanja pa mož, ki je toliko let strahoval državljane, ne bo našel nikjer.
V	novejšem' času se ponavljajo zlasti v severnih mestih Italije veli-
Na seji nemškega državnega zbora dne 6. t. m. je prišlo v debati o zatiranju Nemcev na Poljskem do ostrih spopadov med nacionalnimi sociaKsti in nemškimi nacionalisti na eni strani in socialnimi demokrati na drugi strani. Prišlo bi bilo do pretepa, če ne bi bil podpredsednik pomiril nacionalnih socialistov, ki so predlagali nezaupnico vladi obenem z go-
lizma- Naša država se ne more obdati s kitajskim zidom in se tako se-parirati od vseh najkulturnejših in najnaprednejših evropskih dežel. Sicer bi pa žive ideje tudi čez zid švi-gale.	*
Delavstvo stoji novemu banu brez predsodkov nasproti iz obraza
Načelo svobodnih stanovskih zastopstev je uzakonjeno tudi v zakonu o zaščiti delavcev, priznano v mnogobrojnih izjavah zastopnikov vlade in odgovarja tudi mednarodnim pogodbam, katere je podpisala tudi naša država.«
❖
Načelni sklep upravnega odbora delavske zbornice sloni vsekakor na trdnih temeljih razvitih strokovnih organizacij delavcev in nameščencev. Nerazumljivo in precej smešno je, kar zahteva Stankovičeva -žolta malenkostna organizacija, ki živi od samih tujih podpor. Vrhutega ie država doslej vedno simpatično upoštevala mednarodne dogovore, ki vsebujejo precizno določbo, po kateri je zamisel žoltih nemogoča, ne-glede na to, da bi se delavskemu razredu delala očitna krivica s tem, da bi se mu odvzela koalicijska svoboda in svobodno razgovarjanje in razmotrivanje o svojem socijalnem položaju.
gibanje, ki kaže učinkovitejše znake nezadovoljnosti.
Prav značilno je tudi, da se je Banca commerciale uprla in noče več financirati fašističnih podjetij, kar je prej delala na ukaz fašizma. Mussolini je odstavil ravnatelje banke, ali ne bo mu mnogo pomagalo, ker bodo zgledu sledile druge večje banke.
Prvič po dolgem času je delavstvo pelo po ulicah delavsko pesem »Bandiera rossa« (Rdeči prapor).
Razvoj v Italiji jasno kaže. kam vodi diktatura, ki hoče zadušiti razvoj1; razvoj, ki ne pozna umetnih , meja — zatiranja ter razdere meje j z elementarno silo.
spodarsko in komunistično stranko, ker so hoteli izzvati anarhijo v nemškem parlamentarizmu. Za nezaupnico je glasovalo 256, za zaupnico pa 291 poslancev. Tako je socialna demokracija primorana, da podpira reakcionarno vlado, ki stoji na stališču parlamentarne demokracije proti poizkusom fašistične diktature.
v obraz. Ne pripogiba pa pred njim kolena in prav nič ne skriva svoje miselnosti in svojega čustvovanja. Zaveda se tudi, da bi mu ban pri najboljši volji ne mogel dati tistega, kar si želi. Upravičeno pa pričakuje od njega razumevanje za svoje legitimne želje in zahteve.
Ruski proces.
Obtoženci, kakršnih doslej svet še ni poznal.
Proces proti industrijski stranki v Moskvi je završen. Osem glavnih obtožencev-intelektualcev je izpovedalo vse podrobnosti o svoji krivdi ter protestiralo celo proti temu, da bi jim bil te izpovedi kdo izsiljevat v preiskovalnem zaporu. Navajali so detajle, pogumno, kakor pravi revolucionarji še pod carskim režimom, ki so se neustrašeno žrtvovali za svobodo. Pravi revolucionarji so priznavali svoja dejanja in vztrajali v borbi proti ruski tiraniji do smrti ali izgona v Sibirijo.
Obtoženci industrijske stranke so pa po zaključnem govoru državnega tožilca Krylenka, ki je predlagal za vseh osem obtožencev smrtno kazen, drug za drugim s solzami v očeh obujali kes nad svojim veleizdajskim početjem in sramoto pred javnostjo ter milostno prosili za življenje. Vsi so izjavili, da so načela socializacije prava, dobra in edina, ki vodijo človeštvo k rešitvi. Obtoženci prosijo za milost samo zaraditega, da popravijo svoje zločinsko delovanje v bodoče s pozitivnim delom za uresničenje komunističnega problema. Obtoženci so torej nastopali ali kot strahopetci ali pa kot hinavci.
Iz dejstev je razvidno, da je potek procesa nenaraven, nerazumljiv. Iz Moskve se je lahko slišal proces po radiu, toda potek procesa je tako komedijantski, da radijska poročila ne morejo biti originalna, marveč je bil proces za radio nalašč podajan v kakem gledališču v propagandistične namene, seveda z drugačno vsebino, kakor je potekal. Preveč je kesov, preklicevanj krivoverskih naziranj itd., da bi človek mogel verovati v njih verodostojnost, ker duhovno, to je psihološko, je to nemogoče.
Pet smrtnih obsodb v Moskvi.
V	moskovskem procesu proti industrijski stranki je bilo izrečenih po 36 urnem posvetovanju sodišča
pet smrtnih obsodb,
in sicer so bili obsojeni na smrt Ram-sin, Laričev, Kalinikov, Čarnovski in Fjedotov. Vseh pet bo ustreljenih.
Trije obtoženci so obsojeni na 10 let ječe, in sicer Očlin, Sitnin in Ku-prijanov.
Utemeljitev obsodbe je bila razglašena potom zvočnikov zbranim množicam. Obtožnica naglaša krivdo Anglije in Francije vmešavanja v razmere ruske države.
Owen Young in re-paracijski načrt.
Owen Young je imel v Ameriki predavanje, v katerem je rekel, da Amerika sicer ne sme pretrdo ravnati s svojimi evropskimi upniki. Če se bo izkazalo, da, je plačevanje ne-izvršljivo, se bo izvedla revizija. To vprašanje pa ne sme postati politika. Če bodo cene blagu in valuta padale, bodo bremena težja, tedaj bo govor o tem. — Tudi bivši ravnatelj nemške državne banke dr. Schacht je imel predavanja v Ameriki. On pravi, da Amerikanci čutijo. da je preveč, ker je Nemčija obremenjena za dva rodova. V Ameriki pa imajo sedaj enako gospodarsko krizo, kakor v Evropi, zato računajo z reparacijami. Res je pa, da Amerika ne bo storila nobenega koraka za Evropo, če se ne doseže na razorožitveni konferenci uspeh zaradi Evrope.
Kaj se pripravlja v Italiji.
Delavstvo prepeva po ulicah revolucijonarne pesmi.
ke demonstracije nezaposlenih. Vlada molči o njih, vendar so> notranje
Borba za parlamentarizem v Nemčiji.
Socialna demokracija edini jez proti fašistični diktaturi.
Francoska vlada odstopila.
Finančni škandal zrušil Tardieuja.
Francoska zbornica je izglasovala zaupnico Tardieujevi vladi še z 19 glasovi, senat pa mu je izrekel z 8 glasovi nezaupnico, ko je odklonil dnevni red seje. Glavni vzrok je Oustrichovi bančni škandal. Po izglasovani nezaupnici republikanskih
strank je Tardieu v petek podal de-misijo, ki jo je predsednik republike sprejel. S sestavo nove vlade je bil poverjen Barthu; prevladuje pa mnenje, da bo sestavil novo vlado končno le Poincare z levimi republikanskimi strankami.
Državljanstvo žene.
Za enakopravnost žene.
V	Angliji, kakor večinoma no vseh državah, izgubi žena, če se poroči z inozerncern, avtomatično svoje državljanstvo in pridobi ono moža. Če je poročil Anglež inozemko, je ta s poroko dobila angleško državljanstvo. Zakoni, ki to določajo, so nastali v časih, ko je žena bila brezpravna in ko so cerkve učile, da mora žena biti možu pokorna, kar je bila posledica naziranja, da je žena moževa last kakor konji, krave itd. V drugi vrsti se izgovarjajo takratni zakonodajci na nasledstvo in dedne pravice, ki bi vedle do komplikacij, dasi bi bile tudi te stvari lahko urejene z zakoni. Glavno ie vendarle, da so zakonodajalci priznavali ženo kot možu podrejeno bitje.
Ženska emancipacija in stremljenje za enakopravnostjo žene z možem čuti te določbe kot ponižanje ter so zlasti v Angliji zahtevale že več let izpremerrbo tega zakona, dokler je končno prišla zadeva pred parlament.
Zavzela se je za stvar zlasti poslanka delavske stranke Helena Kil-kinscn ter dosegla uspeh. Po novem zakonu obdrži Angležinja svoje državljanstvo, če poroči inozem-ca. Inozemke, ki se poroče z Angleži, pa lahko obdrže svoje prejšnje državljanstvo ali pa prevzamejo moževo državljanstvo. Store to, kakor same hočejo.
S tem zakonom je zlomljeno vsaj deloma pagansko načelo, da je žena last moža. _________________
Stavka nameščencev tvrdke Meinl.
Zakaj so nameščenci stopili v stavko? — Trditve tvrdke o vzrokih stavke so netočne.
Zveza privatnih nameščencev je izdala lepak, v katerem kategorično pobija navedbe o vzrokih stavke, ki jih razširja tvrdka v svojih poslanih v dnevnih listih.
»Ni res,« pravi letak, »da so nameščenci stopili v stavko, ker tvrdka noče ugoditi njihovim zahtevam po povišanju plač, kot je tudi neresnično, da so nameščenci te tvrdke najbolje plačani.________________
Komplot proti Mussoliniju. V Italiji odkrivajo zopet zarote proti Mussoliniju. Odkrite zarote imajo sedež v srcu Italije, zato so te zarote komunistične. Odkrili so kar tri široko razpredene tajne organizacije: v Emiliji in Roinaguiji; protifašistično pisarno so pa odkrili v samem Rimu. Zaprli so že nad 24 oseb, ki pridejo pred izjemno sodišče v varstvo države, ali pravzaprav v varstvo fašističnega režima.
Avstrijska vlada pred zbornico.
Vlada ne uživa popolnega zaupanja socijalne demokracije.
Dne 5. t. m. je novi kancler razvil program nove vlade, v katerem je izjavil: Vsekakor pa borno spoštovali ustavne pravice in vršili vse posle po zakonu in po svoji vesti za ljudstvo. Zvezna vlada bo poslovala po načelih demokratične republike.
V	nadaljnjem se je dotaknil vseh aktualnih vprašanj politične in gospodarske nravi.
K vladni izjavi je prvi govoril socijalni demokrat dr. Renner. Poudaril je, da se nade krščanskih so-cijalcev in njih zaveznikov, da bodo socijalno demokracijo uničili, niso posrečile. Govoril je potem o notranjih vprašanjih. Zahteval je, da
se direktor zveznih železnic dr. Stra-fella, ki ga je imenoval Vaugoin, takoj odstavi. Protestira proti akciji zadnje vlade proti socijalni demokraciji, ki se ni dala provocirati. Razorožitev bi se bila morala pravično, to je. obojestransko izvesti. Ustava je bila za časa Vaugoinove vlade izrečena v roke veleizdajalcev.
Sccijalna demokracija ima do zveznega kanclerja nekako zaupanje. Vendar pa bo čuvala nad tem, da se ustava in zakoni ne bodo kršili. Kljub temu pa je potrebna previdnost v temi z _ozirom na sestavo nove vlade.
Doma in do svetu.
Vrzite špekulante z jugoslovanstvom skozi vrata! V zadnjih mesecih hodijo po naših mestih in vaseh različni ljudje, ki krošnjarijo z raznimi knjigami, znaki in diplomami in jih vsiljujejo ljudem — vse v imenu jugoslovanstva. Pri svojem poslu so zelo vsiljivi, kažejo razne pečate in prodajajo patriotizem. So tudi nevarni in radi namigujejo tistim, ki njihove robe ne kupijo, kakor da ne bi bili dobri državotvorni elementi. Zadnjič je eden prodajal nekake diplome, s katerimi je bilo potrjeno pravo jugoslovanstvo tistim, ki so diplomo kupili za dober denar. Ti so posebno ciljali na naše rojake nemškega jezika. Radi se spuščajo tudi v diskusije. Ker je v naših krajih legitimno knjigotrštvo dovolj razvito, za ostalo pa itak skrbe patriotska društva, naj bi banska uprava to krošnjarenje sploh prepovedala in tudi centralno vlado opozorila na to. — Dokler pa banska uprava ne bo napravila potrebne remedure, naj vsakdo takemu trgovcu z jugoslovanstvom, ne da bi se spuščal z njim v kake diskusije, pokaže vrata.
Pred sodiščem za zaščito države. Pred to sodišče pride te dni 60 intelektualcev in delavcev iz raznih krajev Dravske banovine zaradi komunistične propagande. Obtoženci so bili člani tajne organizacije, ki je imela v ljubljanski okolici tajno tiskarno, v kateri so se tiskali letaki ter razširjali po banovini. Obtožnica pravi, da so imeli obtoženci živahne zveze z inozemstvom. Policija je tiskarno odkrila početkom aprila ter obenem zaplenila mnogo materijala, ki ga aretiranci niso mogli več uničiti, iz katerega je dobila naslove nadaljnjih članov organizacije.
Prijava ustanov. Po § 27 zakona o ustanovah (zadužbinah), objavljenega v »Službenih Novinah« z dne
11. julija 1930, št. 155 (XVIII338) Služb. list. kraljeve banske uprave z dne 2. oktobra 1930, kos 28, se morajo vse ustanove, ki že obstojajo v trenutku, ko je bil ta zakon objavljen, prijaviti v roku 6 mesecev, do 11. januarja pristojni ustanovni oblasti radi vpisa v ustanovni (zadužbin-ski) register.
Znani šahist dr, Aljehin pride v Jugoslavijo. Šahiral bo v raznih večjih mestih in tudi v Ljubljani.
Komisija Društva narodov za Panevropo, ki ji je predsednik Bri-and, bo imela sejo dne 16. januarja 1931, to je, tri dni pred zasedanjem sveta Društva narodov.
Strankin zbor avstrijske socialne demokracije se je vršil v soboto, 6. t. m. na Dunaju, kjer je razpravljal o bodoči taktiki stranke. Kongresa se je udeležil tajnik Internacionale, dr. Fric Adler in delegati iz Čeho-slovaške in Nemčije. Poročilo je podal na kongresu dr. Danneberg.
Smola nasprotnikov soeijalistov pri volitvi štajerske deželne vlade.
Minuli teden so izvolili v Gradcu novo deželno vlado. Vlada se voli po proporcu. Novi deželni zbor, ki je bil izvoljen istočasno z narodno skupščino, tvorijo štiri stranke, in sicer: soc. demokrati, krščanski so-cijalci, Sehobrov blok in Hcirmvehr-blok. Socijalisti in kršč. socijalci imajo enako število mandatov, t. i. po 17, odpade pa na ti dve stranki skupno 7 članov deželne vlade. Ker pa sc sedmega člana ne more deliti na dvoje, zato je predsednik določil, da bo heiimvehrovski poslanec vlekel žreb, kateri od omenjenih dveh strank naj dobi sedmega člana v vladi. To se je zgodilo, toda o smola... Iieimwehrovec je, seveda nehote, izvlekel socijalista!
Popoln razkol v spodnjeavstrijskem Heiimvehru, Na deželni konferenci spodnjeavstrijskega Heimweh-ra, ki se je je udeležil tudi knez Star-hemberg, je prišlo do ostrih kontro-verz med deželnim poveljnikom Heimwehra, inž. Raabom in Starhem-bergom, kateremu so delegati očitali njegovo cik-cak politiko. Dvajset najuglednejših poveljnikov z Raabom na čelu je zapustilo konferenco in izdalo na vse heimwehrovske formacije proglas, s katerim odpovedujejo Starhembergu vsako pokorščino in se bodo formirali kot samostojna Heimwehr.
Odbor za delavsko olimpijado na Dunaju je v sporazumu s kanclerskim uradom dosegel, da inozemskim udeležencem zimskošportne olimpijade, ki se vrši prihodnji mesec na Semmeringu, ni potreben avstrijski vizum, kar bo pomenilo za inozemske udeležence, za katere še velja obligatno vidiranje potnih listov, veliko olajšavo in znižanje izdatkov. Upamo, da se bo isto doseglo tudi za udeležbo na olimpijadi v juliju.
Železarne v Donawitzu nameravajo za tri tedne prekiniti obratovanje, ker ni naročil.
Šmeral izgnan iz thiuaja. Vodja čehoslovaških komunistov, poslanec Šmeral, je imel na Dunaju shod. Policija ga je prijela ter privedla na policijsko ravnateljstvo, kjer so mu povedali, da mu ne dovolijo v Avstriji političnih shodov. Nato so ga odpravili na kolodvor ter je moral v domovino.
Dolina smrti. V dolini reke Maas okoli mesta Liegea v Belgiji je nastala gosta mevla v dolžini več kot 30 kilometrov. Nenadoma so pa začeli ljudje med 30. in 70. letom starosti umirati. Do nedelje jih je umrlo že okoli 70. Nihče ne ve, kaj je vzrok temu pojavu. Zdravniška raziskavama se vrše. Morda so izhlapeli podzemski strupeni plini.
Orožni arzenal nacijonalistov odkrit. Napadalni oddelek policije v Breslauu je bil obveščen, da se v gradu Ješkovec, ki je last nemškega aristokrata von Oelffena, tajno sestajajo formacije narodnih socijali-stov. Policija je grad obkolila in presenetila 200 nacijonalistov pri vojaških vežbah z orožjem. Pri preiskavi gradu so našli veliko množino raznega orožja, pušk, nabojev, ročnih granat, vojaških lopat, čelad itd.
Demonstracije proti filmu »Na zapadu nič novega«. Neka ameriška filmska družba je priredila film po Remarquejevem romanu »Na zapadu nič novega«, ki na drastičen in gran-dijozen način prikazuje strahote svetovne vojne. To seveda raznim desničarskim reakcionarjem, ki bi radi osrečili svet zopet z novo vojno, ne gre v račun in skušajo predvajanje
Lv. Vuk:
Naš „MI“ je triumfira!
(Odlomek iz spominov na Varaždin.)
(Nadaljevanje.)
Dejanje se vrsti za dejanjem. Doživetje je vsako dejanje, vsak prizor. To niso igralci, to je resnica življenja. Prinesti na deske... ne igre, nego življenje, je umetnost.
Kakor da so profesijonalni igralci...
Pisatelj Cerkvenik je samo pokimal z glavo. A v očeh mu sije zadovoljstvo, ponos, da je tudi on iz družine ljubljanskih »Svobodašev«. Predsednik Ciril si več ne briše potnega čela. Dlan udarja ob dlan in humor je v njegovih besedah:
— Lomijo ga! Imenitno ga lomijo. Si videl tisto dekle? Nastja ji je rekel Bub-nov. Lepa. izgubljenka. Koliko duševne poglobitve. Če bi ne vedel prej, da ji je ime Marja, bi verjel, da je res Nastja iz azila.
- A ona tam, sestra Vasilisa?
— Natašo misliš, ki smo ji v vlaku pravili Dora?
- Da.
Predsednik Ciril je pokimal z glavo.
Kakor bi tista snubitev Vaške bila resnična snubitev. A ona, Dora-Nataša, vseeno ne verjame, tako je odgovarjala Vaški, ki mu drugače pravimo Rudi. Talent je v njem in v nji in se bosta razvila.
Kaj pa Vasilisa, vpraša prijatelj Cerkvenik.
Da govorim besede Kus-Nikolajeva: Odlična. Izrazit dramski talent. Nastopa kakor da je res gospodarica azila... Bal bi se je, če bi ne vedel, da je v navadnem življenju lepo dekle in jo kličemo: Sava.
*
Drama živi. Zdi se nain, da nismo v gledališču nego v vsakdanjem življenju in
smo nehote priče te življenjske drame. Ana (Pavla Z.), uboga žena brezposelnega ključavničarja Klešča (Herman Hariš) umira. Proletarska bolezen jo je uničila. Klešč sam se upira žalosti. Ravnodušen je, a na obrazu, v vsem držanju je videti duševno bol.
Posestnik nočnega azila Kostiljov (Šorn Jože) živi resničnega posestnika azila in verižuika. Policaj Medvedjev (Remžgar Berto) se mi zdi, da mi je znan iz Muroma. mesta s 15.000 prebivalci tam blizu Moskve, kjer je za carskih dni tako stražil javni red in mir.
- Vidiš Bubnbva, vpraša pisatelj Cerkvenik. — Ga vidiš? Salamenski Polde Demšar, igra, kakor angažirani igralec. In prodajalko štrukljev. Lojzko M.? Prava branjevka tam izpod stojnice na mestnem trgu.
Predsednik Ciril ves zadovoljen zasuče cigareto:
- Sodrug, se oglasi Vika. — V gledališču smo.
Predsednik Ciril spravi cigareto.
- Ze sem mislil, da sem v krčmi pri taroku. Hudimanski Polde, to mi plača.
Sodražica Micka pogleda Viko.
- Ali vidiš barona?
Kdo igra?
Baron, odgovori predsednik Ciril. -Kdo pa naj igra barona, če ne baron sam.
Bogtnc, mimika in geste so, kakor da je rojen baron, potrdi pisatelj Cerkvenik.
In pomisli: Delavec iz tovarne. Pri Oolouhovi Krizi« je sijajno predstavljal avstrijskega kapitalista-delničarja, tu pa glej, je baron.
Da, naš Isop je talent.
Pa Skuk Ivan.
Kateri je Skuk?
Tisti, ki je na peči ležal.
Saj to je bosiak.
Na odru sedaj, da. V resnici je pa naš Skuk.
-	Igralec, pa še izvrsten.
Markantne so geste akterja. Izgubljen gledališki igralec ali	akter,	s pozo	umet-
nika, kakor sam o sebi misli, tudi v azilu. A med nami navadnimi ljudmi je naš Šeško, prijazen, hudomušen dečko.
A kaj naj' rečem	o Luki,	romarju, starcu	s sivimi lasmi in	s sivo	brado?	V so-
sedni loži so govorili:
- Ta starec, pravi tip ruskega popori, nika. Dober v besedah, prevejan, filozof, ki hoče, da bi bili vsi dobri.
- Pomislite, gospa, a v resnici je to mlad človek, fant od fare. Možina mu pravijo.
- Mlad človek? se začudi gospa, Va-raždinčanka. -- In tako igra starca?
- Ljubljančani pravijo,	da so	to sa-
mi delavci in nekaj študentov. Ali bi verjela?
Gospod je mignil z ramami. — Sam ne veni. igrajo, kakor rutinirani igralci-profesijonisti.
Predsednik Ciril me sune z nogo.
- Slišiš? Ne verjamejo, da je Možina še mlad fant in niti še ni oženjen.
- Vsa drama je igrana povezano, složno in jasno, v pravem kolektivnem smislu, po načinu Hudožestvenikov. reče sodrug iz Ptuja, ki je bil tudi navzoč kot delegat ptujske »Svobode« na 25 letnici. — Aljoška (Vlado Potokar), Gušavec (Rojc Rudi), Tatar (Miha Isop) so igrali svoje vloge enako vidno in veljavno, kakor baron, Bobnov, Vasilisa. Nastja in tako dalje...
Sodrug Ptujčan med odmorom spra-
— Kdo je režiser?
— Ti ne ugaja njegova študija drame? Predsednik Ciril rad stavlja na vprašanja svoje vprašanje predno odgovori:
— Ce bi mi ne ugajala, bi se ne inte-resiral in ne bi vprašal.
Predsednik Ciril pomisli. Pisatelj Cerkvenik pa reče:
Petre mu pravimo.
— Da. Petre mu pravimo, ponovi predsednik Štukelj.
Ptujčan pa pogladi lase po glavi in reče:
— Globok človek mora biti.
— Kot studenec na Pohorju, pripomni predsednik Ciril.
- Ne. resno mislim.
Jaz tudi.
Ptujčan gleda nezaupno:
— Dokažem, glej. sodrug iz Ptuja. Si že bil na Pohorju?
— Bil. A kaj ima danes Pohorje opraviti z mojim mnenjem o režiserju.
Le počasi. Si pil tam vodo iz tistega studenca pri Ruški koči?
Sem.
- Ali ni oživljajoča tista voda?
Kakor zdravje ie, se ogreje Ptujčan.
Vidiš, reče mirno predsednik Ciril.
—	Tak je naš Petrč.
Ptujčan se nasmeje.
— Razumem sedaj. Resničen^ predsednik kulturne centrale si, sodrug Ciril.,.
Luči v gledališču ugašajo. Nastaja tišina ... Tiho se dvigne zagrinjalo.
#
Drama živi svoje življenje. Prebivalci azila kvartajo, pijejo... Prepevajo zateglo, s težo duše:
Sobice vzhaja in zahaja v ječi moji je temno...
(Dalje prihodnjič.)
Proračun mestne občine mariborske
v luči kritiko delavskih zastopnikov. — Najemnik in konzument plačujeta največ davkov. — Pravice mestnih delavcev se ne spoštujejo. — Za stanovanjsko akcijo in pobijanje draginje ni smisla. — Za občinsko avtonomijo.
tega filma onemogočiti. Te dni se je ta film predvajal v nekem berlinskem kinu. Stahlhelmovci, hitlerjevci in nacijonalistični dijaki so vprizorili organizirano demonstracijo proti filmu; 200 fantalinov je bilo razdeljenih po dvorani in so z vpitjem in žvižganjem skušali prevpiti zvoke tonfilma. Z galerije so metali smrdljive bombe in — žive miši. Občinstvo se je postavilo v bran in razvil se je pretep ter je morala policija izprazniti kino. Tudi v drugih mestih pripravljajo demonstracije proti temu filmu.
Romunski kralj Karol se vnovič ženi. Ločitev med kraljem Karlom in Heleno v Romuniji je definitivno potrjena. Kralj se namerava iznova poročiti z enakopravno princezinjo.
Mussolinijeva popularnost pojema, zato jo hočejo zopet poživiti z izmišljenimi atentati na »božanskega duceja.« Odkrili so na lepem neko zaroto na življenje Mussolinija in aretirali v Rimu veliko število oseb, med njimi tudi dva amerikanska poročevalca.
Italija je osnovala tajno policijo po vzorcu ruske »GPU«, ki jo označuje z »OVRA«.
V Turinu v Gornji Italiji je brezposelno delavstvo priredilo velike demonstracije, pri katerih je nosilo napise; Dajte nam kruha ali pa Mussolinijevo glavo!«
Atentat na španskega ministrskega predsednika Berenguerja je skušal izvršiti nek novinar. Njegov strel iz samokresa pa je zgrešil svoj cilj.
Upor političnih kaznjencev v Pfemyslu. V kaznilnici v Premyslu v Galiciji je veliko število političnih kaznjencev, največ komunistov. Skupini 20 kaznjencev se je posrečilo udreti iz celice in so skušali uiti na prosto. Spoprijeli so se s pazniki, katere so skušali razorožiti. Pazniki so bili prisiljeni streljati; oddali so salvo, od katere je bil en komunist težje ranjen. Šele s pomočjo močnega oddelka policije in gasilcev, ki so naravnali na upornike vodne curke, se jih je posrečilo ukrotiti.
V Leningradu sta trčila skupaj železniški vlak in vlak cestne železnice. 28 oseb je bilo mrtvih.
•
Škodove ladjedelnice v Komornu na Slovaškem sc pogorele. Posrečilo se je rešiti zaloge olja in bencina. Donavska križarka, ki jo je naročila čehoslovaška vlada, je bila močno poškodovana.
Strašen samomor z električnim tokom visoke napetosti, iz Graza poročajo: V kraju Godersberg pri Grazu je izvršil na strašen način samomor knjigovodja Viljem Kunst. Samomorilni kandidat si je namreč ovil bakreno žico na obe roki in je en konec žice, obtežen s kamnom, vrgel na električni vod visoke napetosti 60.000 voltov. V bližini se nahajajoči kmečki delavci so opazili silen svit ter so hiteli na kraj nesreče. Seveda pa niso mogli pomagati, ker bi jih zadela ista usoda. Iz Gradca so poklicali rešilno družbo, kateri se je nudila strašna slika. Samomorilcu so obe roki popolnoma pregoreli, razen tega je imel tudi po ostalem telesu hude opekline ter je bil mrtev. Po izpovedbi očividcev, je samomorilec trpel vsekakor strašne muke, kajti boril se je nad pol ure s smrtjo pri polni zavesti. Dihal je težko, ni pa mogel spregovoriti nobene besede. Vzrok samomora še ni znan.
Nad obmoiskimi kraji Anglije visi zadnje dni tako gosta megla, da resno ogroža promet. V Londonu gore luči celi dan in le s težavo in zelo počasi se vzdržuje promet po ulicah. Ladje v lukah reke Temze počivajo, ker si v tej megli ne upajo iti na pot.
V	Belgiji je 16 starejših oseb, ki so trpele za naduho, radi nenavadno goste megle umrlo.
Nadvojvoda Leopold, ki se je, kakor smo zadnjič poročali, zagovarjal pred newyorškim sodiščem radi tatvine biserne ogrlice nadvojvodinje Marije Terezije, je bil oproščen, češ, da je bila ogrlica njemu res izročena v svrho prodaje; kupnina se je pa večinoma porabila za razne provizije in prodajne stroške. Izgleda, da ima-
Dne 27. novembra se je vršila proračunska seja mestnega občinskega sveta mariborskega. Takoj na prvi pogled je mogoče ugotoviti, da danes ni več tistega živahnega zanimanja niti v javnosti, niti v občinskem svetu samem, ki je vladalo prej vsako leto o priliki proračunske razprave. Dandanes je boj za principe v občinski politiki postal docela iluzoren. Vprašanja, ki se tičejo občinskega gospodarstva sicer niso postala nič manj aktuelna, razlika je le v tem, da večina tistih, ki se jih vse Jo tiče, nima neposrednega, in večkrat niti posrednega vpliva v občini.
Tudi v letošnji proračunski debati je delavska delegacija že v finančnem odseku in potem v plenumu zavzela svoje stališče do proračuna in je skušala doseči izboljšanje gotovih postavk v prid onemu delu prebivalstva, ki je številčno najjačje v našem mestu, ekonomsko in socijalno pa najbolj šibko.
V	debati je prvi govoril s. Petejan. Izvajal je približno tako-le; Politike sicer ni več in tudi političnih debat ne, ki so bile pri razpravi o proračunu vedno zelo ostre, sicer pa je ostalo vse pri starem kot nekdaj. Najbolj dokazuje to dejstvo, da so delavski zastopniki še danes izključeni iz mestnega sveta, iz vrhovne mestne uprave, kakor takrat, ko je o tem odločal blok meščanskih strank.
Proračun sam se v primeri z lanskim ni izpremenil, pač pa je od 1. 1925 nara-stel od okoli 7 milijonov Din na Bin 17 milijonov, Posebno velika postavka so upravni stroški, plače uradnikov, ki znašajo preko 7 milijonov dinarjev. Nočem reči, da so plače previsoke, ako pa govorim o tej postavki, storim to radi tega, ker je skrajni čas, da se preneha z vedno novimi nastavitvami.
Med direktnimi in indirektnimi davki ni nobenega pravega razmerja. Doklade na direktne davke znašajo 50 odst. in se je efekt te davščine v petih letih le neznatno dvignil, dočinr se je obdavčitev najemnikov ogromno zvišala: kanalščina, vodarina in gostaščina so vrgle v 1. 1925 2,6 milijona Din, prihodnje leto pa naj plačajo najemniki kar 5,7 milijona Din.
Trošarina na vino se je nekoliko zvišala. Nasprotno pa se je gostilničarjem znižal davek na prenočišče kar za Din 125.000. Odpadel je davek na obisk gostiln v iznosu Din 369.265, ki so ga gostilničarji pla-čdvali iz svojega, ne da bi sedaj, ko je davek odpravljen, cene znižali.
Sem za temeljito revizijo vsega občinskega gospodarstva, ki se mi spričo vsega tega, kar sem navedel, zdi nujno potrebna.
Dočim se za regulacijo cen življenskih potrebščin in pobijanje draginje občina ni brigala, so za podporo brezposelnih delavcev, za mestno ogrevalnico in javno ku-
jo ameriški sodniki pred nadvojvodi še vedno nekaj rešpekta. Kakega reveža bi za ukradeno žemljo gotovo zašili.
Ali si že član „Cankarjeve družbe“ ? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige.
Maribor.
Naše krušno vprašanje. Ponovno smo se že bavili z vprašanjem znižanja krušnih cen. Toda ni pravega odmeva niti od strani našega dnevnega časopisja, ki zastopa javno mnenje, niti od strani merodajnih či-niteljev. Pač je »Jutro« dne 3. t. m. prineslo dolg članek o beograjskem proračunu, kjer povdarja, da je življenje v Beogradu zelo drago, zlasti pa, da vlada huda draginja glede kruha in mesa. Toda to je ironija, ako slovenski list piše o veliki draginji kruha v Beogradu, ki je manjša od1 tukajšnje v naših mestih. Mi smo že davno ugotovili, da je beli kruh v Beogradu vedno za cel Din cenejši kot pa v Mariboru. Kljub temu pa se Beograjčani ravno sedaj zelo mnogo bavijo z neupravičeno visoko ceno kruha. Ne le, da prinašajo listi dolge članke, ampak tudi občinski sud (mestni svet) sc resno bavi s krušnim vprašanjem. Ali pa se tudi pri nas bavi mestni oz. občinski svet s tem vprašanjem? Ne! V proračunski debati je g. župan n. pr. naglasil, da se tukaj ne da veliko napraviti. Cez draginjo godrnjajo samo reveži, ne pa tudi boljše situirani sloji, in to je glavno. Da je torej pri nas cena kruhu višja za en dinar kot v Beogradu, je popolnoma neosnovano in neopravičeno. Izgovor na toyornino ne drži, kajti tozadevna razlika znaša komaj 20 par pri kilogramu. Torej imajo mariborski peki saj 80 par posebnega dobička, t. j. več kot ga imajo beograjski. Ako je tedaj kruli v Beogradu predirag, tedaj ie v Mariboru
hinjo postavljeni naravnost malenkostni zneski, skupaj Din 63.000.
Stanovanjsko vprašanje se zdi, kakor da bi za večino sploh ne postojalo, čeprav traja stanovanjska kriza in oderuštvo naprej.
Za novo šolo na desnem dravskem bregu ni denarja, zato pa podpira občina gledališče preko svoje finančne možnosti.
Kot drugi je govoril s. Grčar: Proračun se je sestavljal pod vtisom težkega gospodarskega in finančnega položaja. Največje težkoče pa izvirajo odtod, ker se jemljejo občinam poslednji ostanki upravne in finančne avtonomije. Danes ne predstavljamo več izvoljenega občinskega sveta, nego le kopijo za oblast in korporacijo. To pa nam silno otežkoča delo. Vendar moram grajati, da niti mi sami ne čuvamo dovolj naše že itak okrnjene samouprave.
Za bodoči gospodarski in finančni položaj občine je potrebna inkorporacija okoliških občin.
Občina izdaja tudi preogromne vsote za posle prenešenega delokroga. Tu nastaja vprašanje, koliko more in sme država nalagati občini novih bremen. Da na kratko ugotovim« letošnji proračun vojaškega urada se je zvišal za 36 odstotkov.
Tu je treba ustvariti jasno sliko, da bo država uvidela, kaj pomeni zanjo občina.
S svojimi delavci občinska uprava ne postopa baš kulantno. Kolektivna pogodba še danes ni uveljavljena.
Predlagam temeljito popravilo mestnih poslopij - Postopno sanacijo plinarne po načrtu. — Zajetje novih vrelcev za vodovod. — Kar se podjetij tiče, pa strogo ko-mercijalizacijo. Podjetja se morajo vzdrževati sama.
Glede davščin predlagam ponovno uvedbo samovoljno opuščene davščine na nezazidane parcele.
Kot zadnji govori s. Ošlak: Najbolj zamerim občinski upravi, da je ustavila stanovanjsko akcijo, čeprav sc je pokazalo, da se celo zasilna stanovanja — rentirajo. Že v finančnem odseku sem predlagal potrebni kredit za nadaljevanje akcije. Za popravilo barake v Kraljeviča Marka ulici naj se nemudoma votira potrebni kredit. Ali naj pustimo, da bodo deložiranci v tej zračni lopi izpostavljeni dežju, snegu in mrazu, da bodo vsled vremenskih neprilik pomrli?
Od g. župana zahtevam obljubo, da se bodo že enkrat spoštovala določila kolektivne pogodbe.
Sem nadalje proti redukciji plač uslužbencem avtobusnega podjetja.
V	zaščito konzumontov pa predlagam uvedbo stroge tržne kontrole in pobijanje draginje.
trikrat predrag in to radi tega, ker je dražji kot je tam doli in potem treba še upoštevati tudi to, da je Beograd v L dragonjskem razredu. Imamo sicer tržni odsek v naši občini, toda ta menda ne ve, kaj vse spada v njegov delokrog. Gospodje se izgovarjajo, da ni zakonske podlage za pobijanje draginje. Mi pa vemo, da postoja nek zakon, katerega označuje beograjski »opštinski sud« za zelo strogega. Toda pregovor pravi: Kjer ni tožnika, tam ni sodnika. Nek pekarnar je hotel postaviti na trgu stojnico za prodajo kruha. Izdano mu je bilo že tozadevno dovoljenje, ki ga je pa občina pozneje zopet preklicala. Kolikor niso bili zato merodajni higijenski razlogi, je bila pač merodajna protestna akcija ostalih pekovskih mojstrov. To vprašanje nas sicer ne bi zanimalo, če ne bi bilo tukaj še nekaj drugega vmes. Pekarnar. ki je nameraval prodajati kruh na stojnici na Glavnem trgu, se je namreč obvezal, da bo kruh prodajal po ceni, ki jo bo določil mestni magistrat. Torej je omenjeni pekarnar s tem že priznal, da je mogoče peči kruh tudi za nižjo ceno, kot pa ga prodaja sedaj v svoji trgovini in da bi ne imel pri tem izgube, ampak nasprotno — dobiček. To dragoceno priznanje tega pekovskega mojstra naj mestni magistrat izrabi in naj nemudoma uvede akcijo za znižanje cene kruhu.
Din 5000.— za nadure. Boj za 50%
dodatek za nadurno delo, ki ga mora vsak podjetnik plačevati v smislu § 10 zakona o zaščiti delavcev, se zadnji čas, zlasti med mariborskim uslužbenstvom, prav intenzivno nadaljuje. Nekateri podjetniki, posebno inozemci, so v tem oziru na prvem mestu, enostavno nočejo priznavati tega določila naše zakonodaje, čeprav dobro vedo, da se v inozemstvu baš to strogo izvaja. Te dni se je zaključila tožba tekstilnega mojstra Ivana Wolfa proti inozemski tekstilni tvor-nici Ivan Braun v Mariboru radi nadur, ki sc je vlekla že od januarja naprej. Tkalski mojster Ivan Wo!f je po izstopu iz službe zahteval, da mu tvrdka Braun plača 50% na nadure za 3 leta nazaj znesek Din 8112.—. Tvrdka Braun pa se je branila to plačati, posebno radi tega, ker je sklenila z g. VVoI-
V. P.:
O letošnlih knjigah »Cankarjeve družbe**
(Nadaljevanje.)
Ljudje s ceste. Spisal Jože Kranjc. Jožo Kranjca poznamo po krepkih novelah, ki jih je priobčil letos v delavski kulturni reviji »Svoboda«. Njegov pripovedni talent, njegovo živahno prikazovanje življenja nas je takoj prepričalo, da smerno od njega še veliko pričakovati. V takem upanju smo dobili v roke njegovo iprvo knjigo in priznati moramo: Jože Kranjc čvrsto napreduje. Njegov film dveh dni je močan temelj, na katerem ilahko brez skrbi zida v višine.
Brezposelni mladenič (koliko je danes takih), absolviran srednješolec, išče dela. Lačen je, delati in ž.iveti hoče pošteno. Službe ne dobi! Čita oglase in brska po časopisju, kje bi iztaknil kako primerno delo. — Pride k direktorju »Slovenskega zavoda«. Tu se mu prvič odkrije pravičnost sveta. Gospod direktor da sprašuje po stricih — ipo žlaihti. In če ni takih primernih stricev, ni službe in če ni službe tudi kruha ni! — S to novo učenostjo v glavi hodi lačen po ulicah, dokler ne sreča Možine. Sedaj se šele začne zanj pravi film dveh dni. Možina ga pelje v tišino narave, nato v restavracijo, kjer se dogajajo malomestni škandalčki, odtod v falbriko, iz fabrike v kolonijo bednih in nazadnje med tatove, lumpe in žeparje. Povsod na vsej teij poti mu kaže Možina krivico, razkriva mu gnilobo vladajoče družbe, trpljenje proletarca in nepopisno bedo revežev, ki umirajo v blatu obstoječe kulture. — To je film, ki beži in izginja pred našimi očmi kakor na platnu. Nam pa ostajajo traigičoi prizori iz življenja zavrženih in zaničevanih. — To ie film iz naših dni. Kdor ne hodi slep in gluh po svetu, g,a mora poznati.
Brezposelni mladenič je tip duševnega proletarca, ki ga sistem današnje ureditve družbe privede tja kamor spada — med proletarijat. Njegova pot se vedno bolj in bolj približuje delovnim množicam, dokler ne utone v njih. To je pot duševnega delavca, ki se tudi bori za svoj kruh kakor telesni delavec. Razlika je le ta, da je razmerje ročnega delavca uapram svojemu gospodarju iskrenejše in bolj načelno kakor ono duševnega delavca.
V filmu dveh »dni vidimo, kako dolgo brezposelni mladenič ne pride do spoznanja, ki gloje v njem. Šele Možina mu pomaga, da izpreglleda.
V Možino, tega' sijajno orisanega imte-lektualca-spasitelja, to umetniško dušo, ki trpi med trpečimi1, je položil pisatelj s vole misli in ideje. Možina je človek vere in svojih načel. Prepričan je, d'a bo nekoč drugače na svetu, zato uči ljudi in ti ga imajo radi. Veruje v novo družbo in pravi: Nova družba pa bo nastala sama od sebe, kajti kar je danes, je prav tako razvoj, ki ga zapovedujejo prirodni zakoni, kakor bo tudi nekoč drugačna družba plod teh večnih, nepoznanih postav. Razvoj pa hiti z razumom. Torej: izobrazba, izobrazba, izobrazba !
Prizori v restavraciji, tovarni, v barakah in na trgu so fino podani, kakor hi jih res doživljali pred seboj.
Ni časa, niti prostora, da bi na široko razpravljali o tej knjigi, ki bo gotovo vzbudila veliko pozornost med Slovenci.
»Ljudje s ceste« pomenijo v naši literaturi korak v bodočnost. Film dveh dni nam kaže, da mora živeti ideja, če se hoče človeštvo dvigniti v boljšo bodočnost. To idejo nosi — iproletarijat.
(Konec prihodnjič.)
fom posebno službeno pogodbo, v kateri je bilo sicer rečeno, da se plačajo nadute, a nič ni bilo omenjeno glede 50% pribitka. Za presojo zaposlenja inozemskih delavcev napram inozemskim delojemalcem pa je baje po mnenju tovarne Braun merodajna edino pismena pogodba, ker to predpisuje poseben pravilnik o zaposleniu inozemskih delavcev. Tožitelj Ivan Wolf pa je po svo jem zastopniku to stališče odločno pobijal, ker je ravno v tem pravilniku tudi izrecno rečeno, da takšna pogodba ne sine naspro tovati določilom zakona o zaščiti delavcev in § 5 tega zakona še izrecno pravi, da nobena službena pogodba ne sme biti v nasprotju z odredbami zakona o zaščiti de lavcev. Pri končni razpravi, ki se je vršila te dni pri okrajnem sodišču v Mari boru, se je končno tovarna Braun udala ter prostovoljno plačala tkalskemu mojstru Wo!fu na nadurah Din 5000. in pa stroške obeh odvetnikov. V bližnjem času pa se bo vršila zopet zanimiva razprava prot; znani največji mariborski tekstilni tovarni seve tudi inozemski, »Doctor in drug«, koj< ravnatelj, inozemec g. Fischer, se tudi od ločno brani plačevati nadure po zakonu o zaščiti delavcev. O tej zadevi bomo obširni poročali.
Tekma in poskusno kuhanje s plinom
V	torek, dne 9. t. m„ ob 16. uri prired mestna plinarna v obednici dekliške me ščanske šole v Cankarjevi ulici (vhod Razlagova ulica) poskusno kuhanje s plinom, združeno s tekmo kuhe na plin in premog Zanimiva in prva tekma te vrste v Mariboru bo nudila gospodinjam, ki imajo smisel za modernizacijo kuhinje, poleg tega tudi vpogled v sodobno racionalizacijo go spodinjstva. Predavanje je združeno obenem z veliko razstavo najmodernejših plinskih štedilnikov in drugih aparatov. — Razstavni prostor je odprt dne 8. t. m. od 8. do 12. ure in v torek, 9. t. m„ od 14. ure naprej.
Seja mestnega občinskega sveta mariborskega se bo vršila v četrtek, ne 11. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici.
Predavanje v »Svobodi«. V sre-. o, dne 10, decembra 1930 se bo vr-tlo v društvenih prostorih ob 8. uri ; večer zelo zanimivo predavanje o Avstraliji, tamošnjih krajih in ljud-tvih. Predavanje bodo pojasnjevale moge skioptične slike. Pridite polnoštevilno!
Zborovanje Federacije privatnih umeščencev v Mariboru, V četrtek, dne 11. decembra se vrši ob 20. uri dvorani hotela »Orel« v Mariboru borovanje združenih privatnih nameščencev. Na dnevnem redu so po-očila o izboljšanju pokojninskega : avarovanja nameščencev ter delo-anje zavoda v tekočem letu. Glavni referat bo imel podravnatelj zavoja, g. dr. Vrančič. Ker je to zboro-anje velike važnosti, je upati, da bo poset od strani nameščencev polno-tevilen. Zborovanje pa je dostopno tudi vsem ostalim krogom, ki jim eži procvit in razmah zavoda na srcu. Nameščenci, vsaj ob takih prili-ah pokažite svojo stanovsko zavest n dolžnost! — Federacija združenih organizacij privatnih nameščencev v Mariboru.
Manufaktura, krzno, trenchcoati, Hubertus-plašči, usnjene suknje in pletenine. L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. — Plačilne olajšave!
Sirite naš list!
Ali si že poravnal naročnino? Ako Se ne, stori svojo dolžnost takoj!
Studenci pri Mariboru
Ljudska univerza Studenci. V četrtek, dne 11, t. m. ob 19. uri predava g. ravnatelj Dečjega doma, Slavoj Dimnik, o temi: »Mladinsko skrbstvo«.
Vrhnika.
Elektrarna na Vrhniki. Neka an-gleškočehoslovaška finančna skupina namerava zgraditi na Vrhniki veliko hidroelektrično centralo. Izkoriščala bi se Unca in pritoki, ki bi se v devet kilometrov dolgem tunelu speljali na Vrhniko. O tem načrtu je bil govor že pred vojno in za časa ljubljanskega župana dr. Periča. Izvršilo bi se to delo v treh letih in bi jako pocenilo elektriko. Podjetje namerava povabiti k sodelovanju tudi bansko upravo.
Fala.
Zbirka za tiskovni sklad. Pri veseli družbi v restavraciji Grahor so darovali za tiskovni sklad našega lista sledeči: Fritzelj Din 10.—, Dugo-nik Din 16.—, Maučnik Din 4.—, Hodnik Din 6,50, neimenovani Din 20; skupaj Din 56,50. Sodrugi, posnemajte!
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe
;14 karatno originalno amerikansko
zlota nalivno pero
,iH pa Kilrschnerjev roinl leksikon,
900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ ■velt“. Naroča se Administration der „Radlo-•velt" Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, Interesantne slike in Ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Vulkani z ir anj e
Gumiji za avtomobile,kolesa.snež-ne čevlje, galoše itd. se sprejemaj-v popravilo po solidnih cenah.
PETELlii, Mttribor, 6M tr$ 4.
zastonj | prattesVtrabi,
nn otnflrllronpl/A
I
im izdih
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Steber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9-
ČITAJTE!
socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Maribor, Vodnikov trg St. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup ln prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Posestniki avtomobilov m motornih koles, pozor;
Kupujem že rabljeno
pneumatiko,
avtomobilnih in motornih koles, v vsaki množini, po najviših dnevnih cenah.
JUST*N GUSTINČIČ,
Maribor, Tattenbachova ulica št. 14
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe.
Naročajte
novo izišlo knjigo
„Taškent“
kruha bogato mesto
od Aleksandra Neverova. Prevod preskrbel I. Vuk. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane 17 Din, v platno vezana 28 Din. Dobi se pri založništvu mesečnika .Svoboda' Ljubljana in v vseh knjigarnah.
Smrt kosi v naših vrstah. Po dolgotrajnem bolehanju je dne 1. decembra t, 1. umrl na tuberkulozi s. Alojz Mikulič, vnet agitator za delavske ideje in zadružni propagator.
V	veliki meri se imamo zahvaliti ravno njemu za ustanovitev podružnice Konsumnega društva za Slovenijo na Fali, ker je leta 1919 baš on z energično voljo šel med prebivalstvo in agitiral za to prepotrebno ustanovo. Delavski ideji je ostal zvest do svoje prerane smrti. Svetel mu spomin! Rodbini naše sožalje!
Št. lij v Slov. goricah
Napredek na socialnozdravstve-nem polju. V znak pobijanja jetike kot ljudske bolezni je bila na praznik, dne 8. t. m. pod vodstvom upravitelja ekspoziture OUZD v Mariboru, tudi v Št. liju v Slov. goricah ustanovljena krajevna protituberku-lozna liga. Lepemu številu zbranega občinstva je ondotni zdravnik, g. dr. Just Bačar, podal obširno znanstveno predavanje o tuberkulozi, na kar je bil po prečitanju društvenih pravil izvoljen pripravljalni odbor.
»9
Prijatelj prirode .
»Prijatelj Prirode«. V nedeljo, dne 23. novembra t. 1. smo priredili člani iz Trbovelj (16) izlet na Rogljo (pod Kumom) in na Kum. Celi dan je bilo vetrovno. Popoldne, ko smo bili na Kumu, je potegnila od Kamniških alp kratka nevihta. Takoj za tem smo imeli lep užitek. Kamniške al-pe, ki so bile celi dan zavite v meglo in oblake, so se pokazale v takem sijaju, kot le malokedaj. Vzlic ostremu viharju se nismo mogli ločiti od tega pogleda. Le neradi smo se podali nazaj v dolino. V nedeljo, dne 30. novembra t. 1. smo priredili izlet na Kozje (nad Zid. mostom), katerega so se udeležili tudi sodrugi iz Zagreba. Vreme je bilo krasno. Zagrebčani so se podali naprej na Lisco, a mi nazaj na Zidani most. V pondeljek, dne 1. decembra t. 1, je priredilo 13 članov naše podružnice izlet na Mrzlico v dosti ugodnem vremenu. — Tako nam minevajo nedelje v najboljšem razpoloženju in veselju. Delavska mladina, vzdrami se in pohiti v prosto naravo!
Stalna priložnostna prodaja velike zaloge
nogavic, telovnikov, puloverjev,
vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno
karlovarjke porcelanaste posode
pri Kormann-u, oddelek ostankov, Marmor, Gosposka ul. 3
Pomilo or
srebrnine, kakor tudi
jboljše, hi-
tro in poceoi
M. JIGERJEV SIN
URAR
Harlbor, Gosposka 15
Pristopajte k zadrugi
Jartili"
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Zbirajte za tiskovni sklad
i . ilfi	/
A'---------------------------
od 'PapimuiU.
Otvoritev delikatesne trgovine In točilnice
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril dne 4. decembra 1930
v Mariboru, Aleksandrova cesta 83
Za dobro in sveže blago ter solidno postrežbo preskrbljeno. — Za obilen obisk se priporoča
Franc Vreiko
IVOK
ne v Hni -
HnMte CTOle prihranke
v štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Plože obrestujemo po 71.
proti trimesečni odpovedi.
fll
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.