Drugi kongres pravnikov v Ljubljani.
Dr. R. Sajovic.
Brez pretiravanja smemo reči, da ni bilo za nobeno pravniško zborovanje tolikšnega zanimanja, kakor za letošnji kongres pravnikov v Ljubljani. Pozornost, ki so jo posvetili pravniki iz cele kraljevine letos svojemu kongresu, ne samo v zadnjem mesecu, ampak takoj po zaključku lepo uspelega kongresa v Beogradu in ki ves čas ni prenehala, kaže, da pravniški kongresi niso zamislek, ki elektrlzuje zgolj trenutno množice liki raketa, ki nenadoma zagori in razsvetli daleč naokoli z vsem čarobnim sijajem, nato pa ravno tako hitro ugasne, ta pozornost kaže, da so pravniški kongresi ideja, ki je zrastla iz realnih tal in ki zato ne bo prestala. Pozornost se je coitovala zlasti v številu prijavljenih predmetov, o katerih naj bi se razpravljalo na kongresu in ki so se zanje priglasili mnogoštevilni poročevalci. Stalni odbor zato ni imel +ežkih skrbi, ali bo dobil dovoljno število predavateljev, ki bodo umeli pritegniti udeležence kongresa z zanimivimi izvajanji, težkoče so bile le v tem, 'kako izbrati iz množice najaktualnejše.
Ko so po strašnih bojih pred leti padle granice, ki so stoletja delile državnopravno Srbe, Hrvate in Slovence, dobili smo lastno državo. Hiša je pač že postavljena, toda urejena še ni. Ni dovolj, da bratje stanujemo skupno pod eno streho, treba je tudi enotno urejenega pravnega življenja med nami. To se doseže le s smotrenlm delom, kajti sledovi tisočletne razcepanosti in razdvojenositi z izruvanjem mejnikov, ki so nas ločili, niso izginili sami od sebe. Ne dajo se tudi izbrisati preko noči.
Pravo je tu oni regulator, ki bo vravnal tok narodnega življenja v enotno smer. Izenačenje prava je zato živa potreba
13
186 Drugi kongres pravnikov v Ljubljani.
naše države. O tem nihče ne dvomi. Nasvetov od različnih strani je obilo. Imamo sicer že nekaj skupnih zakonov, a število teh je malenkostno in tudi kritika jim ni posebno prijazna. Zbor pravnikov v Zagrebu in Prvi kongres pravnikov v Beogradu sta tudi načela nekaj vprašanj v tem smislu. Povsem v tem znamenju pa bo zboroval letošnji kongres. Vsem referatom, ki bodo obravnavali ravno sedaj najbolj pereča vprašanja, je osnovna in skupna linija izenačenje prava, najsi se glase naslovi tudi različno.
Za skupno državo je potreba predvsem, da je enotno urejeno državljanstvo. Na to bo opozarjal referat: »Vprašanje državljanstva«. Splošna vprašanja državne uprave tvorijo tudi temelj referatov »Reorganizacija upravnega sodstva«, v katerih bodo referenti pokazali, da je nujno potrebno Izenačiti našo upravo. Razmotrivanja o »V p r aš a n j u n o t a r i j a t a« naj podajo razloge za razširjenje te ustanove na ves državni teritorij, predavanje o »O d š k o d niln'! za ''n e u p r! a v i če n 1 pr e i sk o vail n 1 zapor« pa naj opozorijo zakonodavca še v zadnjem trenutku, da je dopolniti osnutek našega edinstvenega kazenskega postopnika tudi še z določbo, da gre odškodnina za neupravičeni preiskovalni zapor, kar je bilo svoj čas odklonjeno. Referat »Pravni značaj i :i e h n ; k a naših finančnih z a k o n o v« se bo bavil s temi za celotno naše gospodarsko življenje izredno važnimi zakoni, torej z našo za-kcnodavno tehniko, z vprašanjem, ki je že bilo posredno v razpravi Prvega zbora pravnikov v Zagrebu, namreč takratnega referata »Zakonodavna tehnika v naši državi«. Obravnaval bo pa tudi pravni značaj različnih zakonov, ki so našli mesta v budžetnih zakonih. Od teh javnopravnih referatov vodi k civilnemu pravu »Vprašanje izenačenja bračnih prav v kraljevini«. Ta predrnet, ki zanima prebivalstvo vseh slojev v državi, je največje aktualnosti, ko veljajo pri nas — z izjemo v Vojvodini — različna konfesijo-nalna bračna prava in so kršitve teh prav pogostne. Zato je pa potrebna rešitev bračnih razmerij po enotnem vidiku. Končno je na programu še »Vprašanje valorizacije«. S tem referatom bo sledil naš kongres pravniškim kongresom drugih,
So li nam potrebni pravniški shodi? i87
sosednjih narodov, ki so že vsi obravnavali to vprašanje na svojih zborovanjih.
Pester je ta. program in bogat, ne samo za pravnike, ampak tudi za vso javnost. Saj se ne bodo razpravljala le subtilna pravna vprašanja, temveč razhčna širokopotezna pravna razmerja, objemajoča naše življenje. Ni dvoma, da bodo izsledki kongresa teoretično utemeljeni, saj nastopajo kot referentje naši priznani teoretiki in praktiki. Zaključki kongresa bodo pa tudi ustrezali praktičnim vidikom. Pravniki poznajo življenje vsestransko kot malokdo, so v vednem stiku z narodom, med referenti in udeleženci kogresa so univerzitetni profesorji, narodni poslanci, finančniki, sodniki in upravni uradniki. Tudi Ljubljanski kongres bo zato izpolnil nade, ki so spremljevale ustanovitev Kongresa pravnikov kot stalne institucije v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.