Leto IX. Hrastnik 12. 12. 1973 St. 12 Urejuje uredniški odbor: Rački Viktor, Bevec Justa, Premec Jože, Korbar Heda, Marčen Alojz, Gerhard Jože, Str-garšek Janko. Odgovorni urednik Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen davka od prometa proizvodov (St. 421-2/72 z dne 3. 1. 1973). SAMOUPRAVNI SPORAZUM PODPISAN Pooblaščeni predstavniki, izvoljeni na zboru delovnih ljudi, so v' torek dne 27. novembra 1973 ob manjši svečanosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij Hrastnika ter družbenopolitične skupnosti — predsednik občine Branko Milinovič, sekretar občinske konference ZK Milan Babič, predsednik občinskega sindikalnega sveta Albin Žibret, predsednik Zveze mladine Hrastnik Ivan Trbovc ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij podjetja in vodstvo podjetja ter člani komisije za izdelavo samoupravnega sporazuma — podpisali samoupravni sporazum. V uvodnem delu je bilo navedeno, da predstavlja podpis samoupravnega sporazuma ne samo dejansko realizacijo ustavnih amandmajev, temveč organizirano revolucionarno spremembo dela in poslovanja samoupravnih organov kot vseh delovnih ljudi. Z realizacijo določil predmetnega sporazuma se bodo uresničile težnje delovnega človeka, da se odločanje o vseh zadevah, ki zadevajo delovnega človeka, prenesejo na neposrednega proizvajalca. Kljub temu da daje sporazum vrsto pristojnosti neposrednim proizvajalcem, da je samoupravna struktura zelo razgibana, pa pričakujemo ob realizaciji tega sporazuma tudi boljše ekonomske re- zultate, s tem pa tudi boljše poslovanje. Določila sporazuma so sicer jasna in precej realna ter konkretna, vendar bo potreben za njihovo dokončno realizacijo še vsekakor določen čas, da bodo medsebojni odnosi v kakršnemkoli pogledu pri posameznih TOZD stekli v skladu z določili sporazuma. Pri tem gre za zavestno in odgovorno nalogo vseh kolektivnih in individualnih organov, družbenopolitičnih organizacij, po svoji vsebini glede na pristojnosti pa samoupravnih organov v posameznih TOZD. Verjetno bo potrebno odslej večkrat in bolj konkretno razpravljati o posameznih vprašanjih v vsaki organizirani enoti, zlasti pa v medsebojnih razmerjih paziti na to, da ne bo prišlo do kršitve samoupravnih pravic in drugih socialističnih moralnih načel. Kljub organiziranosti TOZD pa moramo imeti pri opravljanju samoupravnih, družbenih in ekonomskih funkcij pred seboj vedno to, da s tako organiziranostjo ne razbijamo enotnosti podjetja, ker ga prav nasprotno, utrjujemo, in da se nismo sedaj omejili na popolno pravno in ekonomsko samostojnost, temveč da smo se samo drugače organizirali z namenom, da dosežemo večje uspehe poslovanja in bolj razvito samoupravo delovnih ljudi. Samoupravni sporazum so podpisali: predstavniki VII. temeljnih organizacij združenega dela in direktor podjetja, dipl. ing. Maks Mrcina. REZULTATI POSLOVANJA ZA OBDOBJE JANUAR-OKTOBER 1973 ZAPOSLENO OSEBJE Z letnim planom smo predvideli, da bomo imeli 1820 zaposlenih. Povprečno pa smo v obdobju januar—oktober imeli 1971 zaposlenih. Zadnjega oktobra je bilo 1818 zaposlenih, od tega 947 moških in 871 žensk. Podjetje je zapustilo v mesecu oktobru 15 oseb, na novo pa se jih je zaposlilo 37. V celotnem obdobju je iz podjetja odšlo 187 oseb, na novo pa jih je prišlo 207. PROIZVODNJA Z letnim planom proizvodnje smo predvideli, da bomo proizvedli 20,038.790 kg steklenih izdelkov. Mesečno povprečje znaša 1,669.899 kg. V mesecu oktobru smo proizvedli 1,913.631 kg steklenih izdelkov, kar je 114,60 % mesečnega planiranega povprečja. Z operativnim planom za mesec oktober smo predvideli, da bomo v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje izdelali 706.792 kg steklenih izdelkov, dejansko pa smo proizvedli 698.127 kg, kar je 98,77 % od operativnega plana. V obratu avtomatske proizvodnje smo predvidevali, da bomo proizvedli 1,251.250 kg steklenih izdelkov, dejansko pa smo dosegli 1,215.504 kg, kar je 97,14 %. V celotnem obdobju smo v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje proizvedli 6,758.923 kg in s tem realizirali operativne plane za to obdobje s 100,86 %. V obratu avtomatske proizvodnje pa smo v celotnem obdobju proizvèdli 9,209.457 kg steklenih izdelkov ter tako realizirali operativne plane z 96,89 %. V obdobju januar—oktober smo na nivoju podjetja kot celote proizvedli 15,968.380 kg, kar je 79,69 odstotka letnega plana, operativni plani za to obdobje pa so bili realizirani z 98,53 %. PRODAJA Z letnim planom smo predvideli, da bomo celotno proizvodnjo tudi prodali. Mesečno povprečje prodaje znaša 1,669.899 kg steklenih izdelkov. V mesecu oktobru pa smo prodali 1,856.658 kg, kar je 111,18% mesečnega povprečja. Z operativnim planom za mesec oktober za obrat ročne in polavtomatske proizvodnje smo predvideli, da bomo prodali 695.832 kg, dejansko pa smo prodali 615.340 kilogramov, operativni plan smo tako realizirali z 88,43 %. V celotnem obdobju smo iz obrata ročne in polavtomatske proizvodnje prodali 6,823.509 kg steklenih izdelkov, kar je 101,04 % operativnih planov za to obdobje. Iz obrata avtomatske proizvodnje smo v mesecu oktobru predvideli, da bomo prodali 1,285.550 kg, dejansko pa smo prodali 1,241.318 kg, kar je 96,56 % operativnega plana za mesec oktober. V celotnem obdobju smo iz obrata avtomatske proizvodnje prodali 8,814.449 kg, kar je 83,34 % operativnih planov. Skupna prodaja za podjetje kot celoto je bila dosežena v višini 15,637.958 kg steklenih izdelkov, to je 78,04% letnega plana. Operativni plani prodaje pa so doseženi z 90,24 %. NETO PRODAJNE CENE Z letnim planom smo predvidevali, da bomo za kg prodanega stekla iz obrata ročne in polavtomatske proizvodnje dobili 13,09 din. V mesecu oktobru pa smo za kg prodanega stekla dobili 13,21 din. Povprečna neto prodajna cena za kilogram stekla iz obrata ročne in polavtomatske proizvodnje v obdobju januar—oktober znaša 12,02 din. Za kg prodanega stekla iz obrata avtomatske proizvodnje smo z letnim planom predvideli, da bomo dobili 6,20 din. V mesecu oktobru smo za kilogram stekla dobili 4,52 din, kar je 72,85 % planiranega. Dosežena povprečna neto prodajna cena za kg stekla v obdobju januar—oktober znaša 5,52 din, kar je 89,06 % letnega plana. Povprečna neto prodajna cena za oba obrata skupaj je bila predvidena z letnim planom v višini 9,01 din za kg. V mesecu oktobru smo dosegli 7,40 din/kg, v obdobju januar—oktober pa smo dosegli 8,35 din za kilogram prodanega stekla, kar je 92,74 % od planiranega. IZVOZ Z letnim planom smo predvideli, da bomo izvozili za 2,950.817,35 dolarjev steklenih izdelkov. Mesečno povprečje znaša 245.901,45 dolarjev. V mesecu oktobru smo prodali za 306.059,89 dolarjev in mesečno povprečje presegli za 24,46 %. V obdobju januar—oktober smo prodali na tuja tržišča za 3,091.696,58 dolarjev, letni plan izvoza je v obdobju januar—oktober tako že izvršen, in sicer z 104,77 %. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je realiziran izvoz večji za 47,02 %. ODPADEK V oktobru je proizvodni odpadek v obratu ročne in avto-natske proizvodnje porasel v primerjavi z doseženim v obdobju januar—september. Porast odpadka v mesecu oktobru ima za posledico porast odstotka odpadka za celotno obdobje. Najvišji porast odpadka je v skupini RDBO, in sicer: plan za leto 1973 znaša 21,34 %, v obdobju januar —september je doseženi odpadek 22,31 %, v mesecu oktobru pa znaša 25,82 %• Tudi v vseh ostalih proizvodnih skupinah, razen MDK, je v mesecu oktobru odpadek višji kot je bil predviden z letnim planom. Za asortiman avtomatske proizvodnje pa so rezultati doseženi v mesecu oktobru zadovoljivi, saj je doseženi odpadek v vseh proizvodnih skupinah na nivoju planiranega z letnim planom. PRODAJA V DINARJIH V mesecu oktobru smo prodali za 13,737.047,18 din steklenih izdelkov. Dvanajstina letnega plana je realizirana z 91,30%. V celotnem obdobju smo prodali za 130,663.604,87 din. Povprečna stopnja rentabilnosti, to je razlika med prodajno in lastno ceno, znaša za obdobje januar—oktober 10,94 %, samo v oktobru pa smo dosegli 6,99 %. Letni plan stopnje rentabilnosti pa znaša 15,02 %. Na doseženo stopnjo rentabilnosti v mesecu oktobru je vplival porast cen surovin, tehnoloških goriv ter ostalih vrst materialov. OSEBNI DOHODKI V mesecu oktobru smo izplačali 5,262.705,40 din osebnih dohodkov. Povprečni neto osebni dohodek v mesecu oktobru znaša 1.954,68 din, kar je v primerjavi s planiranim 5,24 % več. Povprečni neto izplačani osebni dohodek na zaposlenega v celotnem obdobju znaša 1.932,84 din, kar je v primerjavi s planiranim za leto 1973 za 3,71 % več. LASTNA CENA Glede na to, da je v mesecu oktobru bil fizični obseg proizvodnje precej nad dvanajstino letnega plana, je to ugodno vplivalo na višino dosežene lastne cene za kg proizvedenega stekla, kljub temu da so v mesecu oktobru nastopile nekatere podražitve. Z letnim planom smo predvideli, da bo lastna cena za kg proizvedenega Stekla znašala 7,65 din. V mesecu oktobru pa smo dosegli 7,01 din, kar je 91,57 % od planiranega. FORMIRANJE IN DELITEV DOSEŽENEGA DOHODKA V mesecu oktobru je bil celotni dohodek realiziran v višini 14,008.052,21 din. Od celotnega dohodka moramo pokriti porabljena sredstva (materialni stroški, amortizacija, nabavna vrednost prodanega materiala in odpadkov in izredni izdatki) v višini 7,567.860,59 din, pogodbene obveznosti v viši- ni 291.784,25 din, zakonske obveznosti 469.922,82 din, tako da znašajo celotni poslovni stroški v mesecu oktobru 8,329.567,66 din. Dohodek za razdelitev v mesecu oktobru je dosežen v višini 5,678.484,55 din. Po delitvi, ki jo je sprejel delavski svet, in sicer 68,88 % za osebne dohodke in 31,12 % za sklade, odpade v mesecu oktobru na osebne dohodke 3,911.340,16 din. Realizirani del, oziroma osebni dohodki, ki jih moramo glede na višino prodaje pokriti, pa znašajo 4,698.755,90 din. V mesecu oktobru smo glede na sedaj veljavno delitev preveč izplačali 787.415,74 din. Skupaj smo v tem obdobju preveč izplačali 4,371.044,90 din. Glede na sedaj veljavno delitev smo v mesecu oktobru ustvarili 1,767.144,39 din bruto skladov. Po formiranju skupnega rezervnega sklada, rezervnega sklada podjetja in kritju posojila za nerazvita področja, ostane 1,285.159,72 din neto skladov. V celotnem obdobju smo po sedanji delitvi ustvarili štirinajst milijonov 534.656,02 din neto skladov, kar je 69,29 %, letnega plana. STANJE TERJATEV Terjatve od kupcev Obveznosti do kupcev Terjatve od dobaviteljev Obveznosti do dobaviteljev 30. 9. 1973 27,165.268,21 — 4,010.724,80 4,190.147,08 — 8,517.233,17 31. 10. 1973 29,074.785,95 — 2,756.931,95 4,325.967,79 — 8,510.701,12 Poživimo novatorstvo Pomanjkanje delovne sile je v našem kolektivu v zadnjem času vse večje. Če pa pomislimo, da bo pri novih kapacitetah spet potrebno določeno število ljudi, postaja ta zadeva še bolj zaskrbljujoča. Zaradi tega in pa zaradi eko-nomičnejšega poslovanja smo se odločili, da s tem oglasom v tovarniškem glasilu spodbudimo vse člane kolektiva k inventivni dejavnosti. Ta dejavnost (novatorstvo) je v našem kolektivu dejansko zaspala. Že več let ni bila prijavljena komisiji noviteta, ki naj bi bila v skladu s pravilnikom, ki obstaja, tudi nagrajena. Ker je vsem jasno, da so prav v tej dejavnosti velike možnosti za racionalizacijo, želimo, da vsak po svojih močeh razmišlja o izboljšavah. Predlog mora biti izdelan tako, da je iz njega razvidna tehnična rešitev in funkcionalnost. Zaželeni so vsi predlogi, ki bi vplivali na zmanjšanje delovne sile, zvišanje proizvodnje ali znižanje proizvodnih stroškov. Predvidevamo, da bo uspeh pri novatorstvu večji, če se bodo novacije reševale teamsko. Tu mislimo, da ta ekipa izpelje novačijo od zamisli do praktične uporabnosti. Istočasno pa je celotna ekipa upravičena tudi do nagrade in je s tem odstranjena bojazen, da bodo vedno eni in isti prejemali nagrade. Vse prijave novatorstva javite komisiji za novatorstvo pri CDS Steklarne Hrastnik. Predsednik komisije Žagar ing. Anton Brigada Knap Dominika pri izdelavi razsvetljavnih teles Letna konferenca Zveze komunistov Steklarne Hrastnik KONFERENCA JE ANALIZIRALA IZVAJANJE AKCIJSKEGA PROGRAMA — OBRAVNAVALA REORGANIZACIJO PO TOZD — KRITIČNO OCENILA ODNOSE V MLADINSKI ORGANIZACIJI — OCENILA DELO AKTIVA DELAVCEV-KOMUNlSTOV PRI OBČINSKEM KOMITEJU — KRITIČNO RAZPRAVLJALA O MEDSEBOJNIH ODNOSIH — SPREJELA PET ČLANOV KOLEKTIVA V VRSTE ZK Uvodno poročilo o organizira- nosti in delu sekretariata ZK steklarne je podal tov. Franjo KRSNIK. Po oceni konference je bilo delo sekretariata plodno in Uspešno. V času mandatne dobe so se porajali v kolektivu in v celotni naši družbi Izredni politični do- Sekretar KOLŠEK Anton daje poročilo godki, ki so terjali tudi od organizacije ZK steklarne večje aktivno udejstvovanje. Celotna aktivnost se je najbolj izrazila po pismu tov. TITA in izvršnega biroja CK ZKJ. V tem času je organizacija ZK steklarne, po oceni, delno razčistila nekaj perečih problemov, ki so zavirali odnose v kolektivu ali samoupravljanje. Zaradi aktualnosti poročila, ki ga je podal sekretar osnovne organizacije ZK steklarne tov. Anton Kolšek, podajamo nekaj izvlečkov. PREDKONGRESNO DELOVANJE ČLANOV ZK Obračun dela dajemo v času, ko se v naši družbi vršijo kvalitativni premiki na področju dela zveze komunistov, kakor tudi na področju razvoja samoupravnega socialističnega sistema. Konferenca se sestaja v času intenzivnega dela vseh- komunistov, ko se pripravljamo za oba kongresa, predvsem pa pri uresničevanju nalog, ki so bile nakazane v sklepih 21. seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, pismu tovariša Tita in izvršnega biroja-CK ZKJ in 29. seji CK ZKS. Komunisti moramo pri svojem delu in akcijah izhajati iz tega, da dajejo priprave na oba kongresa priložnost za učinkovitejšo družbeno-politično dejavnost komunistov. Predkongresno obdobje mora biti bolj dinamično in plodno, le tako bo predkongresna dejavnost tudi jamstvo za mobilizacijo vseh sil za dobro pripravo obeh kongresov. Komunisti moramo odkrito spregovoriti z delov- nimi ljudmi o težavah in problemih, s katerimi se soočamo, ter krepiti zavest, da je mogoče napredovati in razvijati odnose z vsesplošnimi napori, dogovarjanjem in samodisciplino, pri čemer je treba izhajati iz ustavne réfor-me in iskanja konkretnih rešitev Za njeno uveljavitev v praksi. KRITIČNA OCENA — PREMAJHNA AKTIVNOST Značilno za obdobje pred sprejetjem že omenjenih dokumentov je, da ZK ni bila samoiniciativna in prisotna pri reševanju svojih lastnih problemov. Naše delo je bilo preveč usmerjeno v realizacijo postavljenih nalog s strani občinskega komiteja in višjih partijskih forumov. Način angažiranosti naše osnovne organizacije je omogočal, da bi se lahko bolj aktivno vključevali v vsa družbenopolitična in samoupravna dogajanja v naši tovarni. Celotno krivdo za neaktivnost verjetno ne moremo pripisati samo sekretariatu, ampak je potrebno del odgovornosti prenesti na celotno članstvo osnovne organizacije. Ena od večjih napak je vsekakor bila, da sekretariat ni kontroliral realizacije sprejetih programov, nalog in sklepov, kar je pogojevalo mlačnost v naših vrstah. Verjetno taka situacija ni bila samo v naši organizaciji, ampak je takšno stanje prevladovalo v pretežnem delu celotne organizacije zveze komunistov. Prelomnico v nadaljnjem delu ZK steklarne pomenijo vsekakor sklepi 21. seje predsedstva ZKJ, pisma tovariša TITA in izvršnega biroja ter zaključki 29. seje CK ZK Slovenije. V nadaljnjem poročilu tovariš sekretar navaja, da opravičila za manjšo aktivnost ne moremo iskati v tem, da v podjetju nismo imeli večjih primerov birokratizma in tehnokratizma, s tem ne mislimo, da jih ni bilo, oziroma da jih ni, saj se aktivnost zveze komunistov ne izraža samo v razreševanju takšnih problemov, ampak nam pismo nalaga tudi naloge na področju nadaljnjega razvoja samoupravnega sistema, idejnopolitičnega izobraževanja in sprejemanje novih članov v ZK, predvsem iz vrst mladih in iz vrst neposrednih proizvajalcev. AKTIVNOST ČLANOV ZK V SAMOUPRAVLJANJU Poročilo je kritično obravnavalo delo Članov ZK v samoupravni organiziranosti. Nekoliko bolj do izraza je prišla aktivnost lev delavskem -svetu ih njegovih kolektivno izvršilnih organih, prav malo ali skoraj nič pa nismo naredili nà področju dela obratnih delavskih svetov in njihovih pomožnih organih. Popolnoma drugačna slika aktivnosti članov zveze komunistov se je pokazala pri izvajanju določil ustavnih dopolnil V praksi. V obdobju priprav materialov, organiziranja sestankov, Seznanjanja z vsebino dopolnil smo bili člani ZK glavni nosilci vseh akcij. Pri realizaciji ustavnih dopolnil so prišle ponovno do izraza naloge, ki nam jih nalaga pismo tov. Tita in izvršnega biroja. Skupno z ostalimi družfoeno-političnimi organizacijami smo odigrali pomembno vlogo pri izbiri kandidatov za bodoče samoupravne organe in na ta način ustvarili pogoje za njihovo uspešno delovanje. KADROVSKO VPRAŠANJE IN IZOBRAŽEVANJE ENA GLAVNIH NALOG Ocena sekretarja je bila, da se je na področju političnega izobraževanja premalo naredilo. Kljub danim možnostim, čeprav skromnim, te nismo znali izkoristiti, in sicer ob organiziranju večerne politične šole v Hrastniku. V to šolo smo sicer prijavili nekaj slušateljev, vendar nihče od slušateljev ni šole tudi končal. Naloga bodočega vodstva mora biti v tem, da predlaganim slušateljem omogočimo, da šolo tudi obiskujejo, le tako bomo na področju idejnopolitičnega usposabljanja premaknili zadevo z mrtve točke. V tem času je samo en član UK končal uspešno srednjo politično šolo pri CK ZKS. Vloga in naloga na področju bodočega kadrovanja leži v bistvu problema izobraževanja članov ZK. Org. sekretar KRSNIK Franjo je podal organizacijsko poročilo GLEDE SPREJEMA NOVIH ČLANOV V ZK — PREMALO STORJENEGA Kljub temu, da je sekretariat oddelkov imel svoje komisije za sprejem novih članov, rezultati niso zadovoljivi. Da bomo nastalo situacijo delno popravili, moramo aktivirati vse sile za sprejem novih članov, pri tem pa moramo imeti pred očmi pismo tovariša Tita, ki obvezuje komuniste, da naše vrste izpopolnjujemo predvsem z mladimi iz neposredne proizvodnje. Samo taksna Struktura članstva nam zagotavlja, da bo zveza komunistov uspešna v borbi zh iridale delavskega razreda. AKTIVU NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV — POSVETITI VEC POZORNOSTI Na nivoju občinske organizacije ZK je bil ustanovljen aktiv ZK iz vrst neposrednih proizvajalcev. Na ta način je bila dana možnost članom ZK, da v sredini sebi enakih razpravljajo o vseh problemih, s katerimi se srečuje organizacija ZK, predvsem pa tistih, ki niso bila obravnavana na sestankih osnovnih organizacij ZK zaradi bojazni, da bo kritika posameznih oseb ali nekaterih nepravilnosti v -ZK osnova za določene sankcije. Graje vredno je, da nekateri člani naše organizacije ne obiskujejo teh sestankov. Zato moramo kadrovanju v aktivu ZK neposrednih proizvajalcev posvetiti več pozornosti. DOBRI MEDSEBOJNI ODNOSI V KOLEKTIVU — GARANCIJA ZA BOLJŠE USPEHE KOLEKTIVA Uspešnost dela osnovne organizacije ZK ni odvisna samo od tega, da zastavljene naloge rešuje, pozabljamo pa na zelo pomembno področje dela, to so urejeni medsebojni odnosi med člani ZK in ostalimi zaposlenimi v našem podjetju. Ne moremo mimo tega dejstva, da smo člani ZK dolžni, da urejamo te odnose. V preteklosti smo temu vprašanju posvetili precej časa. Po novi organiziranosti podjetja na TOZD pa bodo ti odnosi izredno pomembni. Prav zaradi tega ne moremo mimo izpada, ki je nastal na zboru delovnih ljudi TOZD 5, kjer nekateri člani zbora niso dovolili, da bi osnutek statuta tolmačil član komisije, ki je bil izvoljen od DS, zato ker je iz notranjega obrata. Popolnoma enak. izpad je nastal, ko sta se na tem zboru pojavila predsednik DS in predsednik sindikata. Ölani ZK in kolektiv moramo takšne izpade odločno obsoditi, za kršitelje pa zahtevati ostre disciplinske ukrepe, ker bomo le na ta način zatrli v kali takšne izpade, s tem pa tudi omogočili realizacijo samoupravnega sporazuma. O tem, kako bomo člani ZK ob določenih dogodkih reagirali, je odvisno od naših medsebojnih odnosov. AKCIJSKI PROGRAM ŠE NI REALIZIRAN — ZAHTEVA VEC DISCIPLINE IN ODGOVORNOSTI PRI IZVAJANJU Kritično je bila podana ocena organiziranosti podjetja in usklajevanja proizvodnje. Še vedno je preveč ur storjenih v podaljšanem delovnem času. Takšna neskladnost v proizvodnji z razpoložljivimi kapacitetami povzroča še vedno prevečkrat ozka grla v proizvodnji, katerih posledica pa je največkrat prekoračen lom. Kritično je bila dana ocena o koriščenju delovnega časa, ki ga določa zakon in pravilnik o delovnih razmerjih, za kar so odgovorni izmenski vodje, obratovodje in vodje oddelkov. Ugotovljeno je, da delovni čas ni racionalno kori-ščen, s poudarkom'na režijska delovna mesta. Ker imamo norme omejene, pride dó primerov, da nekatere delovne skupine prenehajo z delom takrat, ko mislijo, da So dosegle prekoračitev, ne-gle-de na to, v kakšnem času je to doseženo. Akcijski program je bil zastavljen pravilno in bi bili rezultati mnogo boljši, če bi se program realiziral. Kajti samo z realizacijo (Nadaljevanje na 4. strani) Letna konferenca Zveze komunistov Steklarne Hrastnik (Nadaljevanje s 3. strani) za nastavitev bolniškega kontrolorja ne moremo biti zadovoljni. V tem času se nikakor ni moglo doseči sporazuma z zdravstvenim domom glede obratovanja obratne ambulante tudi na področju izboljšanja delovnih pogojev, kljub zahtevam ni storjenega nič. Ponovno se postavlja zahteva razvojnemu sektorju in službi varstva pri delu, da izdelajo sanacijski program. Glede proizvodnih rezultatov in likvidnosti podjetja so se dosegli znatni rezultati. Potrebno pa bo še izdelati normative zalog surovin, pomožnega materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov. Posebno še sedaj, ko pri- hajamo na poslovanje po TOZD. V letošnjem letu je podjetje podpisalo samoupravni sporazum o izobraževanju. Za realizacijo tega sporazuma pa se ni storilo skoraj nič. Izdelali smo predlog nomenklature steklarskih poklicev, vendar je pri predlogu celotna zahteva tudi obstala. Ker je čas realizacije samoupravnega sporazuma o izobraževanju omejen, moramo celotni postopek sprejema teh aktov pospešiti. O poročilu tov. sekretarja se je razpravljalo, vendar menimo, da celotna razprava ni razrešila vseh problemov, ki so pred organizacijo ZK; razprava je bila premalo kritična pri oceni realizacije posameznih nalog in ni dosegla svojega namena. Zadolžijo se posamezne osnovne organizacije ZK, ki bodo v kratkem ustanovljene po posameznih TOZD, da na podlagi sklepov konference in poročila izdelajo svoj program nadaljnjega dela. V razpravi so sodelovali: Franc Vidovič, Janez Žižek, Anton Kolšek, Justin Bevec, Jože Guzaj, Ilija Savkovič, Jože Grum, ing. Maks Mrcina, ing. Jože Tušar, Janez Cigler, Franjo Krsnik, Momir Savič, Samo Logar. Tov. Franc Vidovič: v poročilu je bila nakazana problematika sprejema mladih članov kolektiva v vrste zveze komunistov. Zakaj je nastal naenkrat problem odpora za vstop v zvezo komunistov; menim, da je vzrok v tem, ker v sami mladinski organizaciji niso razčiščeni pojmi glede programa zveze komunistov. Citira izjavo dosedanjega predsednika mladine, da se ne strinja v celoti s programom zveze komunistov. Gotovo je potem povlekla takšna razpra- va in odnos tudi ostale mladince za seboj, ker je pač vpliv predsednika mladine na ostalo mladino v kolektivu odločujoč. Vsaj. delovanje celotne mladinske organizacije v kolektivu je bila pozitivno ocenjena. Ta problem s predsednikom mladine mora sekretariat organizacije ZK tovarne v najkrajšem času razčistiti. Tov. Janez Žižek: glede sprejema mladine v vrste ZK je bilo po njegovem izraženo osebno mišljenje predsednika mladine, ki pa nikakor ne more metati slabo luč na delovanje celotne mladinske organizacije. Tov. Anton Kolšek: konflikt v mladinski organizaciji, predvsem stališče predsednika mladinske organizacije je vzrok, da iz vrst mladine ni bilo v članstvo zveze komunistov sprejetih več mladincev. Tudi tov. Anton Kolšek trdi, da je mladinska organizacija drugače uspešno in aktivno delovala. Takšne konfliktne situacije je potrebno hitreje reševati, krivda leži tudi v delu sekretariata ZK tovarne. Tov. Justa Bevec: takšna razprava nas ne bo privedla do konca. Misli pa, da je nemogoče realizirati vključevanje mladine v vrste zveze komunistov, če je stališče predsednika mladine takšno. Po dosedanji razpravi je razvidno, da je bilo premalo povezave med organizacijo zveze komunistov in mladinsko organizacijo. Na splošno se opazi, da je premalo revolucionarnosti in zavesti med posameznimi mladinci. Tov. Jože Guzaj: izgleda, da je ta problem izredno pereč. Konferenca danes ne bo razrešila tega problema. Predlaga, da se postavi komisija, ki naj razčisti problem, ali pa sekretariat ZK v sedanjem sestavu. Tov. Ilija Savkovič: se ne strinja z oceno, da v vrste zveze komunistov nismo sprejeli nobenih članov. Oddelek osnovne organizacije ZK, kjer je bil sam sekretar, je sprejel pet novih članov kolektiva v članstvo zveze komunistov. Vendar meni, da organizacija zveze komunistov ni dovolj storila v tem pogledu. Tov. Jože Grum: predvsem želim kritično oceniti odnos do dela z mladino, predvsem z vodstvenim kadrom mladine. Ni vse, če izvolimo novega predsednika mladine, potem mislimo, da smo kot organizacija ZK naredili vse. Iz svojih izkušenj lahko povem, da sem bil predsednik mladine v notranjem obratu. Nobeden od starejših članov ZK me ni poučil, kako naj vodim mladino, vedel nisem niti najosnovnejšega, kako voditi sestanek mladine. Zato predlagam, da se mora posvetiti več pozornosti vzgoji mladinskih kadrov. Niso vse seminarji, potrebna je praktična pomoč. V tem pogledu naj današnja konferenca tudi sprejme zaključke. Če bomo tako delali, ne bodo nastali takšni problemi, okrog katerih teče danes celotna razprava. Ing. Maks Mrcina: Potrebno je globlje oceniti celotno dejavnost organizacije, kajti novi kadri se črpajo po delu in uspehih organizacije. Predvsem trdim, da dejavnost in aktivnost članov ZK ni dovolj prisotna v kolektivu, zaradi tega nastajajo občasno posamezni problemi. Isti problem je glede organizacije zveze mladine; v kolikor pride do takih problemov, jih je potrebno hitreje reševati, če hočemo napredovati pri reševanju problemov. Nadaljuje z oceno problemov v delovnem kolektivu, ki so proizvodnega značaja. Celotno gospodarstvo je povezano s svetovno gospodarsko politiko, ki pa danes ni najbolj rožna. Res je še dovolj problemov, ki nastajajo okrog proizvodnje, normiranja, reklamacij, nadur. S temi problemi se ukvarja premalo ljudi, zato gredo nekateri problemi mimo nas vseh. V podjetju je potrebno rešiti kadrovsko vprašanje kot celoto s kadrovsko zasedbo oddelka za kadre. Ocenimo lahko, da je odbor za razmerja iz združenega dela in kadre reševal veliko problemov, vendar je pri tem napravil tudi nekaj nepravilnosti, za kar pa tudi sam ni kriv. Po samoupravnem sporazumu mora vsaka TOZD sama reševati del teh problemov, predvsem reklamacije za svoje slabo delo in kadrovska vprašanja. Vso organizacijo ZK čaka še nešteto nalog v najkrajšem času, če hočemo realizirati vsa ustavna dopolnila. Mislim, da dosedanje idejnopolitično izobraževanje v praksi ni najboljše. Potrebno je napraviti konkreten program, koliko političnih kadrov potrebujemo v TOZD in koliko strokovnih kadrov, potem pa je potrebno ta problem reševati skupno. Tov. ing. Jože Tušar: iz razprave je razvidno, da je predvsem problem kadrov, zaradi katerega je resnično nujno pravilno in hitro reševati problem idejnega izobraževanja. Bolj organizirano je treba reševati problem v celotnem kolektivu. Tov. Justa Bevec: izgleda, da smo danes v sami organiziranosti napravili precej veliko napako, ker nismo tekoče reševali medsebojne odnose v sami organizaciji. Predlagam, da moramo uvesti v naše delo ponovno kritiko in samokritiko, ker le na ta način bomo razčistili medsebojne odnose najhitreje med člani ZK. Sedaj ustanavljamo ponovno manjše organizacije v TOZD, upam, da bodo morale biti bolj aktivne. Tov. Janez Cigler: izgleda, da del kritike leti tudi na delo sindikalne organizacije. Res nismo storili vsega, vèndar v letošnjem letu je bilo ogromno dela. Pri sprejemanju odgovorne funkcije predsednika TOS mi je bila obljubljena pomoč od vseh, oceno lahko dam, da je bore malo članov ZK pomagalo meni in celot- nemu odboru pri reševanju nalog. Kot osnovni proizvajalec sem zelo težko zapuščal svoje delovno mesto za reševanje problemov. Čaka nas še izredno težka naloga reorganizacije sindikalne organizacije po TOZD, kljub temu da je bilo že postavljeno vprašanje plačanega družbenopolitičnega delavca v kolektivu, tega nismo realizirali. Čas, v katerem smo danes bo privedel do tega, da bo moral biti tu človek, ki se bo izrecno ukvarjal s temi problemi, ker bo novo nastali položaj terjal človeka, ki bo usklajeval delo med posameznimi TOZD. Nikakor ne razumem kritike in jo tudi ne morem sprejeti, da se je sindikat ukvarjal z ozimnico. Tovariši, saj smo to delali za člane naše delovne skupnosti, saj so to delali vsi sindikati Slovenije. Tov. Franjo Krsnik: kritično ocenjuje delo sekretariata, predvsem glede razčiščevanja medsebojnih odnosov v podjetju. Imamo izredno veliko problemov prav zaradi neurejenih odnosov. V novo organizacijo moramo priti bolj organizirano, članom delovne skupnosti bomo morali bolj odkrito povedati o vseh problemih. Takšne izjave, kot so bile na sestanku TOZD 5, so politično zelo škodile celotnemu kolektivu, saj je ta izjava takoj odjeknila po celotnem kolektivu. S takšnimi člani kolektiva se bomo morali drugače pogovoriti. Z novo organizacijo bo moralo priti do večje aktivnosti večine članov ZK. SAMO LOGAR je pozdravil na' vzoče v imenu občinskega komiteja Kritično je ocenil delo aktiva ZK — delavcev pri občinskem komiteju. Ker prav naši člani niso prihajali na sestanke aktiva, je to vplivalo na kvaliteto dela aktiva. Tov. Momir Savič: elanom ZK objasni delo aktiva delavcev pri političnem komiteju. Potrebno je izvoliti nove člane, ki bodo bolj aktivno delali. Predvidevajo se tudi sestanki aktiva odprtega tipa, kar bo vplivalo na kvaliteto dela aktiva. Tov. Jože Guzaj: meni, da je bila odgovorna izjava, da steklar ne bo tolmačil statuta, in se bo ta postopek obravnaval na drugem mestu. Vendar pravi, da ta izpad ne bi letel na celoten kolektiv TOZD 5, ki je v celoti obsodil takšen način delovnega tovariša, (Nadaljevanje na 6. strani) Med razpravo na letni konferenci Zveze komunistov Steklarne Hrastnik Bodoče naloge članov ZK Steklarne Hrastnik 1. Konferenca je ugotovila, da se člani zveze komunistov nismo dovolj aktivno vključevali v vsa družbena dogajanja znotraj podjetja, na terenu, kjer živimo, v krajevnih skupnostih in socialistični zvezi. 2. V poročilu in razpravah je bila podana kritična ocena glede sprejemanja novih članov v zvezo komunistov iz vrst mladine in neposredne proizvodnje; sprejet je bil zaključek, da se v ta prizadevanja vključijo vsi člani zveze komunistov Steklarne Hrastnik, posebej pa bodoča vodstva osnovnih organizacij po TOZD. S takšnim delom dajemo svoj prispevek za povečanje članstva in uresničevanje stališč za pripravo obeh kongresov ZKJ. 3. Člani zveze komunistov se moramo aktivno vključiti v kadrovanje za predvidene bodoče družbenopolitične skupnosti (občine, republike, federacije). Zaradi pomembnosti družbenega in političnega razvoja, za realizacijo amandmajev in ustave smo člani zveze komunistov dolžni, da skrbimo za dosledno realizacijo teh določil in da na tej podlagi zagotavljamo uresničevanje samoupravnih skupnosti. 4. Idejnopolitično izobraževanje je pogoj za večjo aktivnost članov zveze komunistov, zato se moramo aktivno vključiti v program idejnopolitičnega izobraževanja občinske organizacije zveze komunistov za sezono 1973—74. Člani zveze komunistov pa smo dolžni, da se individualno izobražujemo. 5. Nova organizacija podjetja na TOZD zahteva, da se člani zveze komunistov aktivno vključimo v novo samoupravno organizacijo, predvsem na področju kadrovske politike, pri tem pa ne smemo pozabiti na usposabljanje kadrov za družbenopolitične organizacije. Nova organizacija podjetja zahteva tudi novo organizacijo zveze komunistov v podjetju, zato bodo rezultati pravilne kadrovske politike na enem in drugem področju toliko bolj pomembni, posebno v uresničevanju nalog, ki so pred nami. Zanemariti ne smemo kadrovanja v samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in splošni ljudski odpor. S pravilno kadrovsko politiko bomo zagotovili uveljavljanje ustavnih določil. 6. Se naprej moramo vztrajati pri uresničevanju politike o stabilizaciji. V Vseh TOZD moramo mobilizirati družbenopolitične, samoupravne in strokovne sile za povečanje produktivnosti dela, povečanje dohodka, za krepitev odgovornosti in delovne discipline. Zagotoviti moramo, da se v konkretno aktivnost vključijo vse TOZD in vsi organi in da je skrb za vse zaposlene vedno prisotna. 7. V vseh TOZD moramo okrepiti prizadevanje za uveljavitev delavske kontrole. Zagotoviti moramo, da bo delavska kontrola postala sestavni del in posebna funkcija delavskega razreda. 8. Delo z mladino je bilo v preteklosti zanemarjeno,' kar je vplivalo na delo mladinske organizacije in na odnose med mladinsko organizacijo in zvezo komunistov. Člani zveze komunistov smo dolžni, da delu mladinske organizacije posvetimo več pozornosti in iz naših vrst določimo mentorje oziroma člane ZK, ki bodo pomagali mladini pri uresničevanju svojega programa in programa zveze komunistov. 9. Za razčiščevanje nastalih odnosov v zvezi mladine zadolžuje konferenca novo izvoljeni svet osnovne organizacije ZK steklarne, da v najkrajšem času razčisti vsa nesoglasja znotraj zveze mladine. 10. Glede na povečan poseg religije v vsa naša družbena dogajanja smo člani zveze komunistov dolžni, da vse, kar je tuje našemu socialističnemu samoupravnemu sistemu preprečimo, pri tem pa moramo spoštovati statut zveze komunistov in stališča družbenopolitičnih organov. ' r. r. Prva lastovka Pozdravljen urednik »STEKLARJA-« Oglašam se z nekaj vrsticami in se obenem zahvaljujem za list »Steklar«, ki mi ga pošiljate; jaz ga kot upokojenec z veseljem prebiram, tako zvem za vaše uspehe pri delu ter si želim, da bi mi ga še pošiljali tudi v letu 1974. Vodstvu steklarne želim srečno in uspešno novo leto 1974, enako želim tudi vsem v brusilnici, ki se še spominjajo Maksa Sotlarja. Želim vsem veliko uspeha pri delu in miru med narodi in doma v letu 1974. Maks Sotlar Mali leksikon samoupravljanja (VI. nadaljevanje) LIKVIDACIJA Likvidacija je v ekonomskem smislu dejanje, s katerim se prekinja gospodarska aktivnost neke gospodarske organizacije v celoti ali samo v nekih njenih poslih. Likvidacija je lahko redna ali prisilna. Pri redni likvidaciji se v celoti poravnajo dolgovi vseh upnikov. Likvidacijska komisija ne sme izplačati upnikov, preden ne ugotovi, da je podjetje likvidno. Postopek za prisilno likvidacijo lahko sproži upnik, banka, občina ali oamo podjetje, če meni, da ne more izpolnjevati svojih obvez. MENICA Strogo formalni vrednostni papir, katerega sestavni deli, prenos in vnovčenje so posebno predpisani. Izdajatelj se v tekstu obvezuje pooblaščeni osebi, da bo sam ali nekdo drug, ki ga je imensko označil v menici, v določenem času in na označenem mestu izplačal vsoto, ki je označena v menici. MONOPOL Monopoli so zveze velikih kapitalistov, ki imajo dominanten položaj v proizvodnji in prometu določene vrste proizvodov. Nastali so v zadnjih desetletjih prejšnjega, posebno pa so se razvili v prvih desetletjih tega stoletja — kot rezultat visoke stopnje koncentracije in centralizacije kapitala in proizvodnje. Monopolistične zveze kapitalistov so v nacionalnih in mednarodnih merilih bitna karakteristika imperializma. Monopoli ne ukinjajo konkurence, ampak menjajo njen karakter in jo znatno zaostrujejo. Povečanje profita se ne doseže samo z razvojem proizvodnih sil pod pritiskom medsebojne konkurence kapitalistov, temveč se večji profit poskuša zagotoviti z monopolističnimi sredstvi, kot so to sporazumi o delitvi tržišča, skupnih cenah, kvotah proizvodnje, pogojih prodaje, patentnih sporazumih itd. Monopoli se poslužujejo posebno ostrih mer proti ostalim konkurentom, ki delajo samostojno v isti panogi proizvodnje. Na ta način zadržujejo razvoj proizvodnih sil. Izražajo pre-živelost kapitalizma in nujnost novih oblik družbene proizvodnje. Pojavljajo se v štirih osnovnih oblikah: kartel, sindikat, trust in koncern. NACIONALIZACIJA To je akt oblasti, s katerim se lastništvo nad sredstvi za proizvodnjo prenese s privatnih oseb — fizičnih in pravnih — na državo ali družbeno skupnost. Bivšim lastnikom se navadno da odškodnina. Z nacionalizacijo v kapitalizmu se zahtevajo posamezna sredstva za proizvodnjo (npr. posamezna podjetja ali industrijske panoge), in to tista, ki pridejo v težak položaj (zaradi nerentabilnega poslovanja), pa jih prevzame država, ker so važna za gospodarstvo države. V prehodnem obdobju, v socializmu, izvrši socialistična država nacionalizacijo osnovnih sredstev za proizvodnjo, da bi kvalitativno in kvantitativno ojačala splošno narodno imovino, kar je prvi pogoj za elektrifikacijo, industrializacijo in rekonstrukcijo socialističnega gospodarstva sploh. Splošno narodno (družbeno) lastništvo nad sredstvi za proizvodnjo je garant in glavna opora v razvoju socialističnega gospodarstva. NARODNI DOHODEK Novoustvarjeni del vrednosti družbenega proizvoda. Predstavlja vrednost količine blaga in proizvodnih uslug, ki jo družba ustvari v enem letu in ki služi za za- dovoljitev potreb družbe v tem letu, ne da bi se pri tem izkori-ščevalo obstoječe bogastvo. Ustvarja se v vseh proizvodnih dejavnostih, vključno s prometom in trgovino, kakor tudi v vseh sektorjih lastništva. Narodni dohodek je sestavljen iz sklada osebnih dohodkov in viška dela (akumulacija in skladi). NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Investicije v družbeni standard, vlaganje sredstev v negospodarske, vendar družbeno koristne dejavnosti: v prosveto in kulturo, socialno skrbstvo in zavarovanje, narodno zdravje, uprave in stanovanjske zgradbe, komunalne službe itd. Pri nas se razvrščajo v tri skupine: v stanovanjsko-komunal-no dejavnost, kulturno-socialno dejavnost in ostalo. Za nekatere investicije je težko določiti ali gredo v gospodarske ali v negospodarske namene, ker istočasno služijo za gospodarsko in negospodarsko dejavnost. Na primer, v kmetijstvu služi uvajanje elektrike predvsem v dvig standarda, vendar se uporablja tudi za hlevsko živinorejo; hiša v kmetijskem gospodarstvu je včasih, poleg stanovanja, tudi gospodarsko poslopje. OBRESTI Nadomestilo za posojena ali kreditirana tuja sredstva, ki se dajejo na koriščenje ali posojilo, v glavnem kot denar. Obresti se zaradi tega smatrajo tudi kot cena denarja ali kredita. Vedno se izražajo v odstotkih na vsoto sredstev, ki so bila posojena ali dana v koriščenje. Višina obresti je odvisna od razvitosti štednje, stabilnosti denarja, trajanja posojila, administrativnih ukrepov, rizika itd. Ce so obresti visoke, se smatra, da je denar za posojilo »drag«, v nasprotnem primeru pa »poceni«. ORGANIZACIJA PROIZVODNJE Organizacija industrijske proizvodnje, ki omogoča, da se odvisno od stopnje tehnike in razpoložljive delovne sile in z stališča družbene koristnosti in rentabilnosti, sredstva za proizvodnjo naj-rentabilnejše izkoristijo. Osnovne organizacijsko-proizvodne oblike so: koncentracija, specializacija, kooperacija in kombiniranje. V kapitalizmu: razvoj organiza-cijsko-proizvodnih oblik v industriji ima značaj stihije iq protislovij in je povezan z jačanjem monopola, povečanjem eksploatacije delavskega razreda in jačanjem protislovij med družbenim značajem proizvodnje in raznimi oblikami privatnega prisvajanja. V najrazvitejših kapitalističnih državah je več specializiranih podjetij in kombinatov, za katere je značilna visoka stopnja tehnike in organizacije proizvodnje; poleg tega pa je na tisoče tehnično zaostalih podjetij univerzalnega tipa. V socializmu: razvoj navedenih organizacijsko-proizvodnih oblik ima planski karakter. Stalni porast in izpopolnjevanje socialistične proizvodnje na podlagi višje tehnike je neločljivo povezano z izpopolnjevanjem organizacijskih oblik družbene proizvodnje, to izpopolnjevanje pa je važen pogoj za razvoj tehnike, masovne proizvodnje in blagostanja naroda. Velika in racionalno specializirana podjetja in kombinati omogočajo uspešno uvajanje moderne tehnike, kompleksne mehanizacije, avtomatizacije in napredne tehnologije. Izpopolnjevanje organizacijskih oblik družbene proizvodnje omogoča stalni porast produktivnosti družbenega dela. Razvoj železniškega prometa do leta I9S3 V naslednjem obdobju je predvidena intenzivnejša koncentracija blagovnih, potniških in turističnih tokov na manjše število prometnih smeri in vozlišč. To pa zahteva izgradnjo magistralne prometne mreže znotraj posameznih prometnih koridorjev tako nacionalnega kot mednarodnega tranzitnega in turističnega pomena. Modernizacija osnovne prometne mreže mora zagotoviti povezavo središčnih območij naše države v integralno celoto gospodarstva in enotnega trga ter družbenopolitične in obrambne enotnosti in sposobnosti. Razvoj in modernizacija železniškega prometa bo v bodoče po vsej verjetnosti potekalo po začrtanih smereh, in sicer v dokončanju ožjega programa modernizacije nekaterih magistralnih prog in modernizaciji tudi ostale osnovne mreže. Postopoma bodo uvedene sodobne slgnalno-varnostne in telekomunikacijske naprave. Elektrifikacija se bo nadaljevala na nadaljnjih 1.000 km prog s kapitalnim remontom in korekcijo trase nekaterih prog. Tako bo moderniziranih ter urejenih nekaj prepotrebnih železniških odsekov kot so na relaciji Zidani most—Maribor—Šentilj ; odsek proge od Dugega sela do Koprivnice ter od Indžije do Novega Sada in Subotice. Tudi proga od Sunje do Bosanskega Novega in skozi Knin do Splita bo znatno izboljšana. Končno bo urejena tudi proga od Lapovega do Skopja čez Kraljevo in od Niša do Dimitrov grada. Magistralne proge bodo usposobljene za normalni osni pritisk 20 ton in v prvi fazi za večjo hitrost, to je do 160 km/h. Večje rekonstrukcije bodo izvedene na sedaj slabo propustnih progah v skupni dolžini 600 km, to pa predvsem na progi Beograd—Niš, Do-boj—Zenica oziroma Vrpolje— Sarajevo, kjer bo zgrajena dvotirna proga in železniška proga od Zagreba do Reke. Dograjene bodo že pričete gradnje prog, in sicer proga Beograd— Bar in Čačak—Požega, kakor zgrajene zvezne proge na odsekih Valjevo, Ložnica, Zvornik, Tuzla; nadalje Smederevo—Kovin—Donava, kakor tudi od šida do Iloka oziroma Bačke Palanke in končno Dolenja vas—Matulji. Do leta 1985 se predvideva na jugoslovanskih železniških progah 9.000 km prog z normalnimi tiri, 4.300 km prog bo sestavljalo osnovno omrežje. Elektrificiranih bo 3.000 km prog, to je 35 % celotne ali 70 % osnovne mreže železniških prog'. Tovorni vozni park bo imel 80 % štiriosnih vagonov, ki bodo sposobni za hitrosti od 100 do 200 km/h in za transport kontejnerjev. Mednarodni, potniški vagoni bodo usposobljeni za hitrost od 180 do 200 km/h. Znatno se bo tudi povečalo število spalnikov in kuše vagonov v notranjem prometu. Dizelska in elektromotorna vleka bo dosegala hitrost do 100 oziroma 160 km/h na osnovnem- železniškem omrežju. Na važnejših točkah omrežja bodo zgrajeni, elektronski računski centri železniških transportnih podjetij. RAZVOJ CESTNEGA PROMETA V JUGOSLAVIJI DO LETA 1985 Že v začetku letošnjega leta je zvezni izvršni svet sklical zasedanje komisij izvršnega sveta za sestavo predloga dolgoročnega razvoja prometa v Jugoslaviji. Predlog je vsekakor zanimiv, zato navajamo trenutno najinteresant-nejšo panogo v prometu, to je cestni promet. Predvideno je, da bo v Jugoslaviji leta 1985 okoli 3,5 milijona vozil. Letos jih je nekaj nad 1 milijon. Porast števila motoriziranih tujih turistov bo znašal do 5 ali morda več milijonov avtomobilov, ne glede na maloobmejni promet in tranzitni avtomobilski promet. Največjo frekvenco in intenzivnost je pričakovati na smereh od avstrijske do italijanske meje proti jugovzhodu in vzdolž Jadrana. Za rešitev cestnega prometa se predvideva predvsem in v prvi vrsti določitev osnovnega cestnega omrežja v Jugoslaviji in cestne smeri magistral znotraj nje. Določiti je treba omrežje avtocest, in to hitrih cest kot dela magistralnega cestnega omrežja. Določitev prioritete in dinamike izgradnje ter modernizacije cest magistralnega omrežja po ekonomskih in prometnih kriterijih je nadaljnja naloga, kajti te cestne smeri morajo Jugoslavijo čim neposredneje vključiti v evropsko in svetovno omrežje cest. Poleg tega morajo te cestne smeri direktno in najbolj racionalno povezovati osnovne ekonomsko prometne regije dežele in tudi njene glavne gospodarske in politične centre. Osnovno cestno omrežje bo leta 1985 obsegalo 15.000 km cest. Magistralnih bo okoli 6.500 km in bodo potekale v naslednjih smereh: od madžarske meje do Beograda, Niša, Pirota do bolgarske meje, vključno smer Skopje—Djev-djelija—grška meja; od avstrijske meje skozi Kranj, Ljubljano, Zagreb, Beograd, Donji Milanovac, Kladovo do romunske meje; od italijanske meje do Reke, Splita, Dubrovnika, Ulcinja in do albanske meje; od avstrijsko-italijanske meje do Ljubljane, Kočevja, Ogulina, Jajca, Sarajeva, Foče, Plevlja, Kosovske Mitroviče, Skopje — magistrala v dolini Vardarja; od madžarske meje do Banja Luke, Bugojna in Splita; od avstrijske meje do Maribora in Ljubljane, Postojne do italijanske meje; od avstrijske meje do Maribora, Ptuja, Zagreba, Reke in Splita; od madžarske meje do Varaždina, Zagreba, Reke in Pule; od madžarske meje do Osijeka, Samca, Sarajeva do Ploč; od romunske meje čez Vršac, Beograd, Valjevo, Titovo Užice, Kolašin, Bar; od romunske meje skozi Kladovo, Niš, Prokuplje, Prištino, Prizren do albanske meje. Do leta 1985 bo zgrajenih okoli 1,500 km avtocest. Med temi so predvsem od, Ljubljane do Zagreba in Beograda, od Beograda do Novega Sada, od Beograda do Niša, od Zagreba do Karlovca in Reke in končno od Samca do Sarajeva, medtem ko bo do Ploč zgrajena kasneje. Letna konferenca Z K (Nadaljevanje s 4. strani) ki je bil po oceni navzočih v vinjenem stanju. Tov. Janez Cigler: ta prekršek je bil toliko hujši, ker odgovorni iz te enote niso odstranili tega človeka — tovariša s sestanka. Potrebno je razčistiti ta problem do kraja. Tov. Samo Logar: pozdravi konferenco v imenu občinskega komiteja ZK Hrastnik. Ko je podal oceno dela konference in dela celotne organizacije ZK steklarne po razpravi in poročilih, je ugotovil, da je vsa problematika bila obravnavana v zelo kritični luči, kar pa misli, da ni tako. Dosedanje delo kolektiva in uspehi kolektiva so to potrdili. Predvsem bo potrebno, da bodo člani ZK izven kolektiva bolj aktivni. Kljub temu da je konferenca obravnavala nekaj problemov, meni, da bi moraja dati svojo oceno glede informiranosti članov kolektiva, dela samoupravnih organov, delavske kontrole, izgradnje delavskih stanovanj in aktivizacije delavcev nasploh. Obširno je pojasnil delo klera in naloge članov ZK v tem pogledu. Tov. Anton Kolšek: je ponovno navezal razpravo, da bi morali biti člani ZK bolj aktivni v socialistični zvezi na terenu, v tem pogledu je organizacija storila premalo. Trdi pa, da so člani ZK bili aktivni v samoupravnih organih in kolektivnih organih. Člani ZK so prispevali znatni delež pri razčiščevanju. velikih problemov, birokratizma. V obratnih delavskih svetih v glavnem ni bilo aktivnosti. Po obširni razpravi so bili sprejeti zaključki, ki so dani v razpravo osnovnim organizacijam v posameznih TOZD. Zaključki so v celoti podani. Ob zaključku je konferenca sprejela v članstvo ZK pet novih članov, in to: Ingrid Meterc, Erno Sihur, Alojza Pogačnika, Gu-stija Žiberta in Marjana Špacapana. Po obširni razpravi in obrazložitvi sekretariata sta bila iz članstva ZK izključena dva člana. Konferenca je potrdila novo organiziranost organizacije zveze komunistov Steklarne Hrastnik. V kolektivu bi bilo šest osnovnih organizacij ZK po TOZD; ker je v dveh TOZD premajhno število članov ZK, se združita v eno organizacijo TOZD slikarnica in TOZD menza in počitniški domovi. Po sklepu in načinu organiziranosti in merilu za izvajanje 9. člena statuta ZK Slovenije se izvoli v organizaciji ZK steklarne skupen delavski organ — SVET ZVEZE KOMUNISTOV, da bi Z njegovo pomočjo mogla usklajevati in povezovati svojo politično dejavnost. Ta svet usklajuje svoje delo z občinsko organizacijo ZK. Svet ZK lahko skliče tudi konferenco vseh komunistov v okviru organizacije TOZD, če zato obstoji potreba. Vsi sestanki po novem načinu organiziranja se morajo izvršiti do 27. 11. 1973. O problemih, ki so bili obravnavani, in sklepih, ki so bili sprejeti na prvih sestankih osnovnih organizacij po TOZD — bomo poročali v naslednji številki. R. R. Koprski mladinski kviz Letošnji kviz v Kopru je že drugo srečanje mladih, ki ga organizirajo aktivi delovnih organizacij. Lanskoletni zmagovalec Tomos — Koper je bil organizator in je v prisotnosti vseh sodelujočih pripravil kviz z naslovom: 30 let socialistične Jugoslavije. Sodelovalo je 5 aktivov iz Slovenije: IMV Novo mesto, Stol Kamnik, Iskra Kranj, Saturnus Ljubljana in Steklarna Hrastnik. Kviz je t?il 24. novembra ob 18. uri v menzi Tomosa. Udeležilo se ga je po 50 mladincev iz vsakega sodelujočega aktiva. Zajemal je vse važnejše dogodke zadnjih 30 let, športno tematiko ter vprašanja iz kulturnega področja. Tekmovalne ekipe so štele po 3 člane, ki so odgovarjali na vprašanja v treh težavnostnih stopnjah._ Naš aktiv so zastopali Dani Sopar, Marjana Belaj in Jože Mejač. Ekipa je dosegla četrto mesto. Vendar to lahko opravičimo s tem, da je tema kviza zajemala široka področja in da so bila vprašanja težka, kar pa naši strukturi mladincev iz delovnih organizacij ne ustreza. Najboljši so bili domačini in so tako zasedli prvo mesto. Po končanem kvizu je vsak aktiv pripravil spretnostne igre, ki so ponazarjale njihovo delo. Igre so bile za gle- dalce, ki so radi sodelovali in se izkazali, kajti praktične nagrade so bile precej vredne. Za tiste, ki so radi zaplesali, pa smo pripravili tudi nekaj glasbe in si izbolj-. šali razpoloženje. Oddaja, kakršna je ta — na republiški ravni, je vredna sodelovanja in upam, da se bomo tudi drugo leto lahko udeležili. Takšno srečanje mladih vsekakor pripelje do novih spoznanj, ki so za mlade zelo pomembna. R. j. dopisujte v VOLILI SMO SAMOUPRAVNE va, Perpar Magda, Germadnik Lidija,. Henčič Marija, Kalšek Breda, Ojsteršek Slavi, Amon Mihaela, Pirc Fariči, Selak Marija, Pro-jič Traute, Hočevar Milena, Korbar Stane, Markovič Joža, Grum Mirko. V odbor delavske kontrole so bili izvoljeni: Dremel Karli, Erman Viktor, Haberl Adolf, Jerman- Franc, Koritnik Bojan,. Kosem Gvido, Lapornik Ivan, Meterc Ingrid, Rugelj Jože. Tako so volili delavci Volišče slikarnice V delavski svet TOZD II, avtomatska predelava steklene mase z vzdrževanjem, so bili izvoljeni: Kapelar Albert, Meterc Ervin, Lapornik Ivan, Vinter Vinko, Cigole Antonija, Tutner Franc, Brečko Slavko, Brilej Joža, Senegačnik Stane, Vretič Ivan, Belak Drago, Jerman Franc, Holešek Marija, Tršek Jože, Gunšek Vladka, Fabjan Vili, Savkovič Greta, Cesnik Franc, Alavf Cvetka, Zatler Ljudmila. V delavski svet TOZD VIL, delovno skupnost skupnih služb, so bili izvoljeni: Marčen Alojz, Logar Slavica, Orožen Peter, Kozole Drago, Razpotnik Mirko, Bučar Volišče bife in menza Mimi, Dremel Karli, Amigoni Pavla, Kolšek Anton, Žlindra Boris, Pirc Milena, Jovan Valerija, Vidovič Ida, Peršič Vida II, Dušak Ela, Mešiček'Ivan, Gričar Slavko, Medved Karl, Pufler Tatjana, Petan Marjeta, Greben Krista, Velej Anton, Bratuša Nevenka. V delavski svet TOZD ročne in polavtomatske predelave steklene mase z vzdrževanjem: Grašič Dušan, Zorc Jože, Cigelnak Marija, Na volišču Pokrajac Djoko, Draksler Drago, Jazbinšek Maks, Cepin Silva, Cvelbar Vera, Žagar Viktor, Gnji-dič Mile, Godicelj Dora, Zaletel Mila, Kolšek Irena, Zore Jožefa, Rancinger Robert, Rancinger Venci, Lipar Anton, Učakar Maks, Prašnikar Franc, Kožar Nada, Grum Jože II, Babič Ernest, Krajnc Lidija, Rižner Alojz, Savkovič Ilija, Lapornik Milan, Boč-ko Franc, Godicelj Vinko, Drolc Franc, Zaletel Vili, Mejač Jože, Kapla Slavko. Volišče strugarske in cizelerske delavnice bilo po volilnem seznamu z naknadnimi vpisi vpisanih 1.838 oseb, od tega jih je volilo 1.605. Oddanih glasovnic je bilo 1.526, in sicer veljavnih in 79 neveljavnih. Tako se. ocenjuje uspeh volitev z 87,3 %, Volilna komisija je v svojem zaključku tudi sprejela obvezo, da bo izvoljenim članom izdala verifikacijska potrdila o izvolitvi in da se člani volilne komisije obvezujejo, da bodo prisotni po določenem razporedu na prvih Volišče ročne in polavtomatske proizvodnje — zmesarne in bru-silnice sejah samoupravnih organov v okviru TOZD. V skupščino podjetja so bili izvoljeni: Dornik Štefka, Dolšek Zofija, Špajzer Ema, Hudi Ana, Hribernik Sonja, Pósmenik Fani, Tržan Vera, First Karolina, Udovč Mira, Knez Riko, Preskar Vlado, Straus Bojan, Kmetič Egon, Premec Jože, Podmenik Franc, Vol-fand Edi, Krajnc Franc, Rot Franc, Pavčič Jože, Kreže Martin, Debelak Franjo, Kavzar Peter, Volišče energetike, kovačev, mizarjev itd. Delavski svet podjetja je razpisal volitve po sprejetem samoupravnem sporazumu, in sicer so se volitve izvršile 22. H. 1973, tako v organe podjetja kot celote, kot v organe TOZD. V ta namen je bila imenovana volilna komisija, ki je imela nalogo, da realizira volitve po sprejetem samoupravnem sporazumu. Komisija je preverila delo volilnih odborov in ugotovila, da so le-tj ravnali v Volišče ročne in polavtomatske proizvodnje skladu z obstoječimi predpisi in ni bilo nepravilnosti. Težave so bile sicer v tem, da se je na podlagi samoupravnega sporazuma volilo precej organov neposredno, tako da je bilo pričakovati večje število neveljavnih glasovnic. Vendar smo ob pregledu volilne dokumentacije ugotovili, da so člani delovne skupnosti dobro razumeli pomen neposrednih volitev. V okviru podjetja kot celote, če vzamemo seštevek vseh TOZD, je Špacapan Roman, Laznik Jože, Šmagelj. Alojz, Beravc Rudi, Kirh-majer Rudi, Peter Angela, Bregar Marjana, Dreu Marjana, Retar Erna, Pogačnik Alojz, Sihur Erna, Deželak’ Stane, Duh Kristina, Krneta Milena, Cigelnjak Božo, Koritnik Matija, Kolar Ruža, Knežević Nedeljko, Kajič Štefan, Gričar Justi, Železnik Janko, Tršek Pavla, Lapornik Krista, Debelak Štefka, Gerhard Jože, Krsnik Franjo, Roškar Katarina, Kavšek Niko, Grum Ivan, Končina Erna, Krošlin Mirko, Rome Ana, Blaško Viktor, Hudi Alojz, Perci Adi, Kobal Anton, Grum Sonja, Novak Avgust, Zore Vinko, Jeran Ignac, Tosič Savo. V delavski svet TOZD IV, orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico so bili. izvoljeni: Križaj Mirko, Jager Avgust, Klemen Rado, Matko Ivan, Orožen Stane, Sivec Sandi, Godicelj Jože I, Klemen Jože, Velej Milan, Fišner Avgust, Kolenc Branko, Kreže Drago, Ržek Jože, Groznik Franc, Pust Vojko. V delavski svet TOZD V, energetika s ključavničarsko delavnico, elektro delavnico, mizarsko Volišče avtomatske proizvodnje in kontrole stekla delavnico, kisikarno, butanske naprave: Alavf Ivan, Gračner Ivan, Gračner Vinko, Selič Franc, Majcen Jože, Požar Valter, Prah Stane, Seničar Erih, . Sihur Zvone, Dolanc Ivan, Kirhmajer Rudi II, Draksler Milan, Kovač Leopold, Knez Alojz, Kajzer Adolf, Majcen Ferdinand, Smodej Mirko. V delavski svet TOZD III, de-korirnico s satinirnico, so bili izvoljeni: Grašič Fanči, Centrih Sil- ORGANE V TOZD IV, orodjarna s stru- -garsko delavnico, so bili izvoljeni v komisijo delavske kontrole naslednji: Kodrun Vlado, Kosem Gvido, Koritnik Bojan, Smodič Bojan, Šoba Viktor. V odbor za razmerja iz združenega dela so bili izvoljeni: Klemen Ignac, Guzaj Silvo, Maurer Alojz, Doberšek Franc, Kreže Janko; za namestnika je bil izvoljen Štraus Bojan. V odbor za izrekanje ukrepov so bili izvoljeni: Kmetič Egidij, Žlindra Ferdo, Šentjurc Boris, Klemen Samo, Hudi Leon; za namestnika je bil izvoljen Rot Franc. V TOZD V, energetika s ključavničarsko delavnico, elektro delavnico, mizarsko delavnico, kisikarno, butanske naprave, so bili v komisijo delavske kontrole iz- Volišče skupnih služb voljeni: Žerko Franc, Bauerheim Pavel, Diacci Jože, Platinovšek Karl, Krajnc Jože. V odbor za razmerja iz Združenega dela in kadre so bili izvoljeni: Pavlič Friderik, Hudi Viktor, Bočko Branko, Papež Franc, Kan-dolf Janez; za namestnika je bil izvoljen Slokan Janez. V odbor za izrekanje ukrepov so bili izvoljeni: Grohar Janez, Erman Viktor, Jeršin Ignac, Kreže Franc, Beravs Rudi; za namestnika je bil izvoljen Keiner Bruno. V TOZD III, dekorirnico s satinirnico, so bili v komisijo delavske kontrole pri TOZD izvoljeni: Tovornik Marjana, Prah Jože, Meterc Ingrid, Biderman Marija, Potrata Pavla. V odhor za razmerja iz združenega dela in kadre so bili izvoljeni: Brečko Marica, Pišek Ana, Amon Mihaela, Slokan Nada, Šmagelj Stane; za namestnika je bila izvoljena Leben Alojzija. V odbor za izrekanje ukrepov so bili izvoljeni: Petek Angela, Kontrec Sanda, Selak Marica, Deželak Stane, Volf and Fani; za namestnika je bila izvoljena Zorčič Julijana. V TOZD II, avtomatska predelava steklene mase z vzdrževanjem, so bili v komisijo delavske kontrole izvoljeni: Gomilar Rudi, Bedenik Silva, Delpin Hilda, Golež Anton, Vretič Slavica. V odbor za razmerja iz združenega dela in kadre so bili izvoljeni: Gec Rado, Alt Ervin, Brilej Karl, Delpin Gerhard, Bec Marjeta; za namestnika je bila izvoljena Prvinšek Ivanka. V odbor za izrekanje ukrepov so bili izvoljeni: Cigole Adolf, Javoršek Miha, Dolanc Miha, Marinkovič Djino, Plazar Slavi; za namestnika je bila izvoljena Pivec Marija. V TOZD VII, delovna skupnost skupnih služb, so bili izvoljeni v komisijo delavske kontrole: Jelenc Mihael, Jazbinšek Olga, Be- (Nadaljevanje na 9. strani) UVAJANJE PRVE POLAVTOMATSKE KONTROLE - PAKIRNE LINIJE V mesecu novembru smo pričeli z obratovanjem na prvi polavtomatski liniji v celoti. V celoti mislim s tem, ker celotna linija sestoji iz dveh strojev, in to za kontrolo in prenos ter treh transportnih trakov. Montaža linije se je izvršila pred dvema mesecema, vendar linija v redni pogon ni šla zaradi znanih pogojev, ki so bili vzrok pri zakasnitvi izdelave steklenic za Italijo. Poizkusno obratovanje je popolnoma uspelo. V mesecu septembru smo stroj preuredili, tako da se je Paleta pripravljena za »ŠREJMFIRANJE« na njem vršila kontrola steklenic za brozin. Izdelanih je bilo en milijon komadov omenjenih steklenic in obenem dimenzijsko kontroliranih na stroju. V nadaljnjem smo hoteli vršiti še kontrolo na treh vrstah steklenic, vendar smo uspeli samo pri omenjeni. Za ostale pa se pripravljajo ustrezajoča kontrolna orodja. Vsaka steklenica, ki gre skozi stroj, mora imeti 3X12 kontrolnikov. Linija lahko kontrolira izdelke — steklenice, ki imajo minimalni okrogli, elipčasti ali oglati presek 45 mm ter višino do 145 mm. Ima nu nameščeno gonilo z brezsto-penjskim menjalnikom hitrosti, ki deluje po znanem P.I.V. sistemu. Vsi trakovi in stroj so iz nerjavečega jekla, sami vlečeni jekleni trakovi pa tečejo na plastičnih trakovih, tako da njihov tek ne povzroča obrabe in ropota. Na določen čas se menjajo samo podložni plastični trakovi, ki so podvrženi obrabi. Linija deluje po sistemu direktne kontrole steklenic, ki prihajajo iz hladilnih peči na sistem trakov, po katerih se transportirajo do kontrolnega stroja in naprej do zbiralnega transporterja. Ob traku je postavljena tudi vizuelna kontrola. To kontrolo vrši delav- impuls na visokotlačni ventil, ki nato določeno — napačno steklenico odpihne s traku. Kontrolirane steklenice iz stroja potujejo po traku naprej in preko prehoda na zbiralni trak. Zaradi večje varnosti in zahtev sodobnih polnilnic je ob traku postavljena hidravlična stiskalnica, z možnostjo pritiska do 900 kp. Omenjena stiskalnica je proizvod remontne delavnice obrata 312 — avtomatske proizvodnje. Delavka pri stiskalnici ima možnost kontroliranja vsake 8 do 10 steklenice s pritiskom, ki je zahtevan. Na zbiralnem traku so stranska vodila prirejena tako, da se lahko regulirajo glede na di- ventil obrnemo v obratno smer, tako da čeljusti primejo vse steklenice (588 komadov). Vše te steklenice dvignemo in jih prenesemo na paleto, na katero predhodno položimo vmesno pregrado iz sive lepenke. Ta postopek se ponovi 7-krat, da dobimo končno število steklenic na paleti. Paleto nato prevlečemo s plastično folijo in jo z aparatom zavarimo. Transportna oblika palete ima obliko pravilnega kvadra z dimenzijami 1200 X 1000 X 1150 mm. Na paleti transportiramo 4116 steklenic s skupno težo približno 450 kilogramov. Postavlja se vprašanje, kaj smo s to linijo pridobili? Pri tem so važni vedno trije pogoji: — prihraniti denar, — prihraniti čas, — varovati delovno silo z olajšanjem dela. Mislim, da smo v danem trenutku, ko je pričel stroj obratovati, zadovoljili le 2 od 3 pogojev, in sicer zadnja , dva. Na času smo pridobili s tem, da se paleta polni strojno’ in veliko hitreje v odnosu na prvotno polnjenje, ki se Paleta s steklenicami (4116 komadov) pripravljena za je opravljalo samo ročno, tega pa smo pri omenjenem izdelku pri pakiranju imeli še dodatno po dve pregledalki na kontrolno pakirnem mestu. Pri sedanjem načinu so potrebne same 4 pregledalke, katere se menjava-(Nadaljevanje na 9. strani) Kontrola steklenic — vizualno 12 kontrolnih postaj, katere delujejo v 6 členih po 2. Maksimalna hitrost kontroliranja znaša približno 200 steklenic na minuto, oziroma 96.000 na 8 ur. Da trakovi in sam stroj zmorejo to hitrost in medsebojno sin-hroniziranje, je na vsakem pogo- Kon troia na bloku (stroj so izdelali v delavnici avtomatične proizvodnje) ka, ki pred belim zaslonom in ročno izloča steklenice z napakami. Naslednja faza kontrole je kontrola dimenzij na stroju. Stroj kontrolira naslednje dimenzije steklenic: — premer trupa steklenice, — premer luknje v grlu, — višino steklenice. Dimenzije, ki omejujejo steklenico, se lahko nastavijo pri višini na grobo regulacijo ± 2 mm in nato še s fino regulacijo na ± 1 milimeter. Za kontrolo premera trupa je izdelan dimenzijski kontrolnik v maksimalni toleranci. Ta maksimalna toleranca, ki je predpisana, omogoča, da se model lahko večkrat uporabi po čiščenju. Obratno je pri luknji v grlu, pri kateri pa ima kontrolnik minimalno toleranco. V kolikor steklenica ne ustreza dimenzijam, katere omejujejo kontrolniki, da vsak kontrolnik, pri katerem predpisana dimenzija odstopa, menzijo palete. Steklenice se razvrščajo same ob nastanku v vedno enaki razvrstitvi. Pri tem je sistem razvrščanja prirejen tako, da je vsaka druga vrsta obrnjena zaradi večje stabilnosti in nosilnosti palete. V našem primeru je bil zbiralni trak nastavljen za paleto 1200 X 1000 mm. Nad zbiralnim trakom je nameščeno dvigalo z nosilnostjo 500 kg s prijemalno glavo. Vsaka letev prime 25—24 vrst steklenic, odvisno od trenutne nastavitve nastanka na zbiralnem traku. Dvigalo ima dve dvižni hitrosti in dve vzdolžni hitrosti. Omejeno mu je gibanje z dvema končnima stikaloma tako, da je dvig in spust steklenic vedno na istem mestu. Ko se na zbiralnem traku nabere dovolj steklenic, spustimo dvigalo s prijemalno glavo na nastavke in s pomočjo visokotlačnega ventila odpremo čeljusti. Čeljusti se spustijo na grla steklenic, Zbiranje steklenic na zbirni mizi Dimenzionalna kontrola na stroju VOLILI SMO SAMOUPRAVNE ORGANE nega dela in kadre so bili izvoljeni: Kavzar Janko, Boltin Ida, Lokovšek Franc, Pokrajac Krista, Matekelj Viktorija; za namestnika je bil izvoljen Strgaršek Janez. V odbor za izrekanje ukrepov so bili izvoljeni: Kavzar Sandi, Klemen Zoran, Povše Pavla, Barič Alojzija, Zupanek Zofija. V TOZD I, ročna in polavtomatska predelava steklene mase z vzdrževanjem, so bili v komisijo delavske kontrole izvoljeni: Arlič Stane, Rugelj Jože, Jeran Ignac, Pokrajac Djoko, Volfand Viktor. V odbor za razmerja iz združenega dela in kadre so bili izvoljeni: Laznik Stane, Grčar Karli, Cigler Janez, Drame Hilda, Rojko Jože; za namestnika je bil izvoljen Zorc Mirko. V odbor za izrekanje ukrepov so bili izvoljeni: Hercog Viktor. Halzer Vili, Kumlanc Roman, Kapla Anica, Kreže Mihael, Riž-ner Jerica, Tovornik Ivan; za namestnika, je bil izvoljen Bradaše-vič Djordje. Organi po TOZD bodo svojo samoupravno in izvršilno funkcijo prevzeli s 1. 1. 1974; v kolikor pa obstoji možnost, pa lahko opravljajo ustrezne zadeve že takoj po izvolitvi. (Nadaljevanje s 7. strani) vec Justa, Mlakar Anton, Gornik Peregrin. V odbor za razmerja iz združe- Na volišču je izbira velika. Težko se je odločiti UVAJANJE PRVE POLAVTOMATSKE KONTROLE (Nadaljevanje z 8. strani) jo tako, da nekaj časa sedi pre-gledalka pri vizuelni kontroli, nekaj časa nadzira transport steklenic ter določen čas kontrolira steklenice na pritisk. S tem smo zadostili tretjemu pogoju, razbremenili smo delovno silo, ki ni več toliko obremenjena in trdno vezana samo na delovno mesto, ki ga mora opravljati dosedaj stoje. Prvemu pogoju lahko delno zadostimo, če linija obratuje v povezavi s strojem, ki izdeluje steklenice. Postati mora sestavni del stroja oziroma se vklopiti v celoto, ki naj bo zaključena: stroj — hladilna peč — kontrolna linija. Po določenem času, ko bodo delavke stroja oziroma celotne linije navajene do popolnosti, bo linija pokazala še boljše rezultate. Če pogledamo naprej, bo moral imeti ali naj bi imel vsak stroj za proizvodnjo serijskih izdelkov vključeno v tehnološki proces o-menjeno linijo. Sele sistem linij bo dal prihranek na delovni sili, ker se bo lahko vršila njihova smotrna razporeditev. Delo pre-gledalk pa ne bo več tako statično in monotono, kar včasih vpliva tudi na psihičnost njih samih. Po drugi strani pa linija kot taka o-ziroma tehnološki postopek, če ga tako imenujem, izredno zmanjša stroške embaliranja in transporta. Za primerjavo je izdelan način, pri katerem bi embalirali steklenice v kartone in vršili ročno kontrolo, njemu vzporedno pa kontrolo in pakiranje na novi liniji. Za izračun vzamem enoizmensko delo (8 ur). V tem času naredi stroj približno 41.000 steklenic, katere mora stroj ali delavka pregledati in zapakirati. Stari način: 4 delavke 630 kartonov 0 vložkov Novi način: 4 delavke 0 kartonov 80 vložkov 4500 kg dvigovanja 0 kg Ta groba primerjava pokaže, koliko se pridobi pri varovanju delovne sile v korist novega načina, ki pa se s povečano avtomatizacijo še izboljša. To bi bil opis delovanja linije, ki bo gotovo utrla v doglednem času pot še povečani kontroli in embaliranju serijskih izdelkov. (Se nadaljuje) Kalšek inž. Franci Spremenjen predlog delovnih mest z oceno težavnostnih pogojev Ob podpisu samoupravnega sporazuma v steklarski industriji je bilo za oblikovanje sredstev za osebne dohodke tudi določeno, da se lahko za delovna mesta, kjer so delovni pogoji težki in se škodljive posledice ne dajo odpraviti, za kar se priznava beneficiran staž, kakor tudi za delovna mesta, kjer so taki pogoji, ki vplivajo na zdravstveno stanje posameznih izvršiteljev, določijo taka delovna mesta za oceno težavnostnih pogojev po dogovorjeni metodi in da se izvršiteljem za taka delovna mesta prizna ustrezen mesečni dodatek. Podpisnice našega sporazuma so se v tem pogledu zedinile tudi za to, da dodatki na težavnostne pogoje predstavljajo sredstva za skupno oblikovanje osebnih dohodkov, in da se ne izplačujejo individualno. V bodoče se bodo taka sredstva razdelila po TOZD. Kljub takemu stanju pa smo s primerjavo drugih sporazumov ugotovili, da imajo glede na težavnostne pogoje zelo malo delovnih mest, kjer se oblikujejo sredstva za osebne dohodke iz tega naslova. S tem v zvezi smo pristopili k predlogu za spremembo in dali verifikacijski komisiji predlog za naslednja delovna mesta: ,cd s ® .'s >N CD O P ■£ §1 S 'O steklopihal. mojster VI. 550 steklopihal. pomočnik VI. 550 steklopihal. nabiralec VI. 550 steklopihal. krogličar VI. 550 ročni pih. I, II, III strojnik na MDA, IS, VI. 550 H 28 VI. 550 pomočnik stroj. MDA, IS, H 28 kislinski polirec, VI. 550 jedkar, satiner VI. 550 steklobrus. mojster steklobrusilec — v. 500 pomočnik I, II v. 500 steklobrus. graver v. 500 steklobrus. desenov v. 500 pripr. zmesi in pom. IV. 400 vlagalči zmesi IV. 400 stekloslik. mojster stekloslik. — brizg. IV. 400 . stekla, sitotisk IV. 400 topilničar IV. 400 pomočnik topil. IV. 400 poliranje kristala IV. 400 predstiskalec IV. 400 natikalec IV. 400 skoblar IV. 400 izpihovalec IV. 400 delavci na kanalu IV. 400 strojevodja, vodja kurjač, premikač IV. 400 delavec — težak v transportu IV. 400 zidar IV. 400 zatalj. robov stekla III. 200 grobo brušenje I, II, III III. 200 vribovanje zamaškov III. 200 varilci (avtog., elek., obločno) III. 200 voznik avtomobila III. 200 odnašalec, menjalec klešč, men j. obroča III. 200 kuharica, pom. kuh. III. 200 skupihovodja v sklad, gotov, izdelkov, sklad, delavka III. 200 del. na krožni žagi in prirez, stroju III. 200 kontrola stekla — avtomat, proizvodnja III. 200 izlagalec stekla III. 200 žgalec slik. stekla III. 200 električar III. 200 ključavničar III. 200 mazuter III. 200 kurjač plinskega generatorja III.-. 200 rezalec stekla III. 200 kovač III. 200 voznik viličarja II. 100 šamoter II. 100 lesostrugar, mizar II. 100 kontrola stekla, vezalka II. 100 kovinostrugar II. 109 cizeler II. 100 terist II. 100 Ob sprejetem predlogu bi podpisnice sporazuma pridobile sredstva za osebne dohodke, za kar je zelo pomembno, saj s faktorjem stimulacije se teh sredstev ne da več pridobiti, ker je omejen, poleg tega pa je prišlo zaradi spremembe cen do spremenjenih pogojev poslovanja, ki tudi v veliki meri neposredno vplivajo na dohodek, posredno pa na osebne dohodke. Na predmetni predlog so podpisnice sporazuma vsekakor upravičene, zato se bodo zastopniki pri obravnavi tega predloga zavzemali za dosledno realizacijo. ZAHVALA V imenu vseh šolarjev, pionirjev, mladincev in tovarišev učiteljev naše šole se toplo in iskreno zahvaljujemo vsem hrastniškim delovnim kolektivom, vsem upokojencem in staršem za samoprispevek, s katerim so pripomogli h gradnji tako potrebnih in koristnih prostorov, v katerih bomo lahko deležni modernega in sodobnega pouka. Se posebno zahvalo izrekamo tovarišu predsedniku občine Branetu Miilinoviču in članom upravnega odbora za negospodarske investicije pri Skupščini občine Hrastnik za njihov vloženi trud za potek gradnje. Pred vsemi navzočimi javno obljubljamo, da bomo kol pravi člani naše skupnosti zvesto čuvali in pazili na to, kar nam je dano. Pionirska organizacija OSNH Rajka, Hrastnik Pnevmatična glava drži v čeljustih 590 steklenic Ustanovna skupščina TTKS občine Hrastnik V petek 23. 11. 1973 ob 8. uri zjutraj je bila v prostorih Delavskega doma ustanovna skupščina temeljne telesno-kulturne skupnosti. (TTKS). Ustanovitev TTKS v Hrastniku je v okviru ustanavljanja skupnosti širom Slovenije. Kot je predvideno, bo v tem mesecu,. kot zaključna, ustanovljena še republiška TTKS. Ustanovne skupščine se je udeležilo 40 delegatov, poleg njih pa še člani iniciativnega odbora ter predstavnik republiškega iniciativnega odbora tov. Vodovnik. V uvodnem govoru je predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev TTKS, inž. Marjan Pergar, orisal delo odbora, ki se jo na svojo prvo sejo sešel 26. junija letos. V razmeroma kratkem času je odboru uspelo, da je prišlo do ustanovitve TTKS še pred zadnjim rokom (konec novembra). Odbor je imel precej dela. Med drugim je moral pripraviti poslovnik ustanovne skupščine, predlog sklepa o ustanovitvi TTKS, predlog statuta TTKS in predlog poslovnika o delu TTKS. Poleg tega pa je odbor pripravil še program dela in razvoja TTKS. Po uvodnem govoru je predsed-mik republiškega odbora tov. Vodovnik pojasnil nekatera stališča, katera odbor zastopa, ravno tako pa je pojasnil tudi vzroke, ki so pripeljali do tega, da telesna kultura izstopi iz anonimnosti ter postane z zakonom regulirana in priznana družbena dejavnost. Po. besedah tov. Vodovnika je za. nemoteno delo celotne telesno-kulturne dejavnosti v Sloveniji potrebnih 14,5 milijarde starih dinarjev, to pa pomeni 0,66 % od osebnega dohodka vsakega zapo- In kako je sestavljena TTKS Hrastnik? Njen najvišji organ je skupščina, ki trenutno šteje 45 delegatov. Sestava je naslednja: temeljne ^organizacije združenega dela so •zastopane s 14 delegati, iz vrst Predsednik izvršnega odbora je ing. MARJAN PERGER krajevnih skupnosti je 11 delegatov, iz vrst telesno-kulturnih ter drugih organizacij s področja telesne kulture pa je 20 delegatov. Drugi organ TTKS je izvršni odbor skupščine, ki šteje 9 članov: predsednik, podpredsednik, sekretar in 6 članov. Pri izvršnem odboru so tudi stalne komisije: — za šolska športna društva in izvenšolsko telesno kulturo, ■ — za telesno kulturno rekrea- cijo, — za tekmovalni in vrhunski šport, — za kadre, — za objekte, — za priznanja in nagrade. V nadaljnjem poteku ustanovne skupščine TTKS so v diskusijah sodelovali še nekateri delegati. Tov. inž. Jože Zorčič: Problemi kadrov, njihovo vrednotenje. Zavzema se, da delo na športnem in telesnokulturnem področju vrednotimo prav tako, kot delo na o-stalih družbenopolitičnih področjih. Obstoječi potencial kadrov je treba izkoristiti ter jim omogočiti delo. Tov. Viktor Malovrh: Novi izvršni odbor naj posveti čim več pozornosti objektom. V ta namen je treba narediti finačni plan. Tov. Savanovič: Meni, da je hrastniška športna dejavnost premalo publicirana v dnevnem časopisju in sredstvih javnega obveščanja. Tov. inž. Silvo Erman: Šolsko športno igrišče na Dolu je pred leti bilo odstopljeno Stanovanj skemu podjetju, ki je na njem zgradilo stanovanjske objekte. Takrat je bilo rečeno, da bosta šola in TVD Partizan Dol dobila nov športni objekt. Čeprav je od tega že skoraj sedem let, obljuba še ni realizirana. Izvršni Odbor TTKS naj s tem računa. Tov. inž. Pergar Marjan je po dal program in načrt dela TTKS. Ob koncu svojega dela je ustanovna skupščina TTKS izvolila tudi organe TTKS. Volitve so bile javne in na predlog volilne komi sije. Za predsednika skupščine TTKS je bil izvoljen tov. Anton Kolšek, podpredsednik tov. ing. Silvo Erman. Izvršni odbor TTKS sestavljajo: ing. Marjan Pergar, predsednik, Vili Greben, namestnik predsednika; člani: Jože Premec, Bojan Pevcin, Adolf Laznik, Andro Mlinar, Niko Oberčkal ter Franc Češnovar. Deveti član izvršnega odbora TTKS je sekretar, ki bo profesionalno delovno mesto. TTKS smo torej dobili. Drugo vprašanje pa je, koliko bo od tega imel koristi celoten hrastniški šport ter telpsnokulturna dejavnost nasploh. Kajti niso sama finančna sredstva tista, ki zavirajo delo in razvoj. S polno angažiranostjo in aktivnostjo vseh se da tudi marsikaj doseči. Mar ne. . KONČANE OBČINSKE SŠI OBČINE HBASTNIK Za prvega predsednika skupščine TTKS je bil izvoljen KOLŠEK ANTON slenega v Sloveniji. Seveda so to številke, ob katerih se lahko vsakdo zamisli ob realiziran ju" takega finačnega plana. S tem ne mislimo reči, da je tak finančni plan nemogoče realizirati, je pa jasno, da bo za njegovo realizacijo potrebno kar precej truda. V nadaljnji razlagi stališč republiškega iniciativnega odbora je tov. Vodovnik dejal, da naj bi v bodoče republiška TTKS financirala preglede vseh športnic in Športnikov v Sloveniji. Ugotovljeno je, da je kvaliteta pregledov različna v raznih krajih, pa tudi cene niso povsod enake. Pojavljajo, se tudi razne anomalije. V -precej okrnjeni obliki ter s celo vrsto neresnosti pri tekmovanjih so se končale letošnje sindikalne športne igre. Težko nam je, da moramo poročilo o zaključku pričeti z grajo, namesto da bi pisali o razvoju tovrstne rekreacije. Medtem ko je v spomladanskem delu -tekmovanje še kolikor toliko uspešno potekalo, ter so bili bolj redki izpadi, pa so v drugem delu igre doživele pravo katastrofo. Sicer naš namen ni ob tej priliki kazati vzroke takega stanja. O tem problemu bo treba obširneje razpravljati drugje. Po trenutnem stanju gledano, so samo pri nas razčiščeni pojmi, kaj pomeni rekreacija za delovnega človeka, pa čeprav gre samo za skromno obliko delavskih športnih iger. Poleg steklarne lahko tudi v TKI vidimo določen napredek. Saj so bili redki primeri, da njihovih športnikov ni bilo na tekmovanje. V Sijaju je zanimanje samo za mali nogomet in rokomet, medtem ko za ostale panoge tudi ni dosti razumevanja. ■Poglejmo si izide v posameznih panogah. SAß Tekmovanje se je odvijalo samo ■v spomladanskem delu, vrstni red ROKOMET V tej panogi ne moremo izračunati končnega vrstnega reda, ker je bilo preveč tekem neodigranih. Najboljša je bila ekipa Sijaja, ki od odigranih tekem ni niti ene izgubila. Vrstn-i red ostalih pa bi dal tako ali tako nerealno sliko. KEGLJANJE Zenske podrtih kegljev 3. Rudnik Dol 197 315 512 4. TKI 220 283 503 5. Rudnik Hr. 371 .— 371 6. KOP 311 — 311 7. Sijaj II 208 — 208 8. Sijaj I 196 — 196 MALI NOGOMET 1. Steklarna 314 2. Jutranjka 265 3. Sijaj 195 Za vsako ekipo je nastopilo šest tekmovalk, ki so se pomerile samo v prvem delu na Rudniku. Moški V prvem delu na Rudniku je nastopilo 12 ekip. Sistem tekmovanja je bil isti kot pri ženskih ekipah. Žal je na drugi del tekmovanja, iki je bilo na kegljišču za Savo, prišlo samo 6 ekip. Rezultati : Tudi tekmovanje v tej panogi ni potekalo brez izpadov. Nogometaši Rudnika so si dovolili celo to. da so 5 kol pred koncem odstopiti, nenapovedano seveda. Vse tekme so odigrali samo nogometaši I. ekipe Steklarne, ki so biti tudi premočni, zmagovalci, Ekipa kemične tovarne je dobila nekaj srečanj brez borb, kar pa ne zmanjšuje njihove visoke uvrstitve. KONČNA LESTVICA pa je naslednji: I. Rudnik Hrastnik 11 točk 2. STP 8 točk 3. Steklarna 6 točk 4. TKI 5 točk Kot je razvidno, so nastopile samo 4 ekipe. NAMIZNI TENIS Tudi v tej panogi se je tekmo- vanje odvijalo samo v prvem de- lu. točke 1. Steklarna 6 2. Kombinirana ekipa 4 3. SGP 2 4. Sijaj 0 I. II. skup. 1. Steklarna II 5231 536 1059 2. Rudnik Hr. I 535 510 1045 3. Steklarna III 520 469 987 4. Steklarna I 533 447 980 5. -TKI II 416 412 828 6. TKI I 366 406 772 7. Rudnik Dol 453 — 453 8. Sijaj I 422 — 422 9. KOP 407 — 407 10. Občina 382 — 382 11. Sijaj II 362 — 362 12. Rudnik Hr. II 354 — 354 STRELJANJE 1. Steklar. I 14 13 0 1 103:28 2 e 2. TKI 14 11 0 3 61:24 25 3. Steklar. II 14 8 1 5 54:46 15 4. Sijaj I 14 8 0 6 33:31 ie 5. Rudnik 14 5 0 9 39:42 1( 6. SGP 14 3 2 9 23:48 ( 7. KOP 14 4 0 10 25:81 f 8. Sijaj II 14 1 1 12 26:70 ; Tudi v streljanju se je ponovila ista slika kot v kegljanju moških. V prvem delu na strelišču na Rudniku je nastopilo 8 ekip. Na strelišču v steklarni pa so se pojavile samo 4 ekipe. 1. Steklarna II 336 375 711 2. Steklarna I 285 314 599 Takšni so rezultati letošnji! tekmovanj. V prihodnjem letu ss bo treba resneje pomeniti. Naše stališče je takšno, da bomo verjetno raje tekmovali v okviru tovarne (med obrati), ker imame pač zagotovljeno množičnost, kat je tudi najpomembnejše. Povedat pa moramo, da so tudi predstavniki TKI izrazili željo, da bi se vključili v naše tekmovanje. Morda se zdi komu ta odločitev nepoštena in ima lahko še druge posledice. Povedati moramo, da sme o tej odločitvi že obvestili komisijo za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, ki js organizator teh tekmovanj. Odgovor je bil pozitiven. Komisija kol taka tudi verjetno ne bo Več organizirala tekmovanj, če se stvari ne bodo bistveno izboljšale. J. P Pogovarjali smo se JUSTA BEVEC ne službe vodja sploš- Prosim za nekaj osebnih podatkov? Izhajam iz rudarske družine. Moja mladost ni bila rožnata, ker sem doraščala v času rudarskih kriz in stavk. Ko mi je bilo 15 let, se je pričela II. svetovna vojna. Prenehala sem obiskovati meščansko šolo v Trbovljah in se zaposlila kod odnašalka v Steklarni Hrastnik. Z delom sem prenehala, ko je cela družina s šestimi člani 19. 1. 1944 odšla v NOV. Koliko časa ste že na tem delovnem mestu? Na delovnem mestu vodje splošne službe sem od začetka leta 1961, prej sem bila zapisnikar pri organih upravljanja. Pravijo, praksa dela mojstra. Kakšne izkušnje ste si nabrali v tem času? Odkar opravljam to delo, sem doživela več grenkih kot lepih trenutkov. Je pač takšno nehvaležno delo, da imaš dosti opravka z ljudmi, ki jih tarejo različne težave in skrbi, pa jim največkrat ne moreš pomagati iz težav. Samo dobra beseda mu še ne pomaga, materialne pomoči pa mu največkrat ne morem nuditi. Ljudi vleči za nos, kot pravijo, nisem vajena. Če sta problem in resnica še tako težka, moram prizadetemu povedati resnico, kar razumljivo povzroči revolt, včasih tudi na moji strani, če nekomu situacijo dopovedujem, razlagam, on pa trmasto in neutemeljeno vztraja pri svojem. Problemi so in bodo ostali. Kje so tisti najbolj pereči? Prav gotovo, da je problemov v našem kolektivu dovolj, posebno še, ker imamo več kot polovico zaposlenih žena in mladine. Mladi se v delo uvajajo, ženske pa imajo poleg dela v tovarni še skrb za dom in družino, kar je naravno združeno s težavami. V tistih oddelkih, kjer vlada razumevanje in medsebojno spoštovanje, so pereči problemi žena manj vidni. Upoštevati bi morali geslo: Človek človeku! Ne oziraje se, kje in v kakšnem položaju posameznik je. Kaj je po vašem storiti za odpravo najbolj perečih vprašanj? Urediti medsebojne odnose: na delovnem mestu, od in do predpostavljenega, med posameznimi oddelki — v bodoče med TOZD. Delati manj razlik pri osebnih dohodkih in ocenjevanju delovnega mesta in dela, ne pa zasedbo moški — ženska. Vsak dan ste v stiku z ljudmi Vsak izmed njih ima svoje želje in probleme. Kako posamezniki reagirajo? Res, skoraj ni dneva, ki bi minil brez problema. Največ jih je zaradi stanovanj (podnajemništvo, utesnjenost, družinske razprtije). V takem primeru skušam prizadetega pomiriti, mu svetovati, izvleči se iz zagate. Začetni pogovor je v večini primerov razburljiv, ob zaključku pa preudaren in pomirjen. V vseh trinajstih letih sem imela nekaj grobih izpadov, ki so bili trenutnega značaja. Skrbi in težave se v ljudeh nakopičijo in nekje morajo izbruhniti, zato jih moramo razumeti. Stanovanjska problematika je pri nas izredno pereča. Vi ste na tem področju že dolgo vrsto let aktivni. Kakšno je vaše mnenje? Kako rešiti ali pa vsaj pričeti reševati ta problem? V pogledu stanovanj smo na zadnjem mestu v občini, čeprav se jih je po osvoboditvi zgradilo precej in jih je pridobilo tudi naše podjetje. Rekonstruirali smo tovarno, nismo pa vzporedno pridobivali zadostno število novih stanovanj. 2e uvodoma sem omenila, da imamo zaposlenih precejšnje število mladih, zato tudi izstopamo v potrebah stanovanj za mladoporočence in stanovanj za samohranilke. Stanovanjski problem bomo rešili le na ta način, da bomo čimveč prispevali za novogradnjo, na solidarnost drugih se ne smemo zanašati. V vaš delokrog spada tudi samski dom. Vemo, da obstoječi objekt že dalj časa ne ustreza svojemu namenu. So kakšne možnosti za premostitev tega'vprašanja? Obstoječi samski dom je bil zgrajen kot provizorij pred 24 leti in mu je doba trajanja že potekla, zato je iz dneva v dan več popravil na njem. Čimprej treba pristopiti k gradnji novega sodobnejšega samskega doma, kar je odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve predlagal že pred dvemi leti. Razmisliti pa bo potrebno tudi o izgradnji samskega doma za ženske, ker imajo mnoge problem z vožnjo na delo in so primeri, da nekatere porabijo toliko časa za pot kot za delo. Ustanovitev TOZD je pred vrati. Priprave so bile dolgotrajne, pa vendar je slišati pripombe, da nekaterim stvarem nismo posvetili dovolj pozornosti. Konkretno še ni znano, v kakšni obliki bo deloval odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve? Ob prehodu ha čim širše samoupravljanje po TOZD res nekatere zadeve še niso razčiščene. Delo odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve bi bilo gotovo uspešnejše v okviru enega odbora za vse TOZD. Sestav pa naj bi bil po en član iz vsake TOZD. Poraja se vprašanje, kako deliti že obstoječa stanovanja. Večji obrati so že do sedaj dobili največ stanovanj. Ne smemo pa pustiti ob strani manjših TOZD, ki bodo po delitvi stanovanj, po novem principu, gotovo zaostajala in ne bodo niti starih stanovanj dobile toliko kot so jih doslej. Temu pa se moramo izogniti, ker bodo TOZD uspešne le, če bodo delovale druga z drugo. Na ta pojav sem opozorila na sestanku, vendar pri TOZD ni bil pojasnjen, niti obravnavan. Bife in menza skupaj s počitniškimi domovi je samostojna TOZD. Je po vašem to pravilno razdeljeno? Moje prepričanje je, da bodo verjetno posledice večje kot si mislimo. Usluge bodo verjetno morale doseči ekonomsko ceno, to pa bo neposredno prizadelo vse nas. Na samostojnost TOZD, ki jo omenjate, sem imela pomisleke, zakaj je tako majhen kolektiv lo-' čen öd splošnih služb, ker neodvisno ne more delovati, če ga je kolektiv ustanovil za nudenje uslug po dostopnih cenah svojim članom. Dobila sem pojasnilo, da so dani vsi pogoji za samostojno poslovanje, da bodo pač cene nekoliko višje in da bo ustanovljen »solidarnostni sklad«, iz katerega se bodo razlike regresirale z dogovori. Z vidika zaposlenih z nižjimi osebnimi dohodki in več družinskih članov, se s takimi predvidevanji ne morem strinjati. Vsiljuje se mi misel, da bo rezultat samostojnega poslovanja omenjene TOZD tak, da ekonomskih cen v počitniških domovih velik del zaposlenih članov kolektiva ne bo zmogel in bo »morje in Bohinj« lahko gledal le na fotografiji. Do tega pa ne sme priti. Slišal sem, da imate samo še dobro leto do upokojitve. Kaj predlagate svojemu nasledniku? Res se nameravam upokojiti z zaključkom leta 1974. Glede na starost bi lahko še delala, upoštevajoč okoliščine pa bi bilo bolje, da bi odšla danes kot jutri. Veste, ko človek doživi bridka razočaranja, zato ker je vse življenje delal in se žrtvoval zato, da bi delovni človek bolje živel, te skrite moralne »klofute« ni mogoče z ničemer popraviti. Če bo naslednik s takim delokrogom kot je moj sedanji, mu predlagam: »Da bo do vseh, s katerimi bo razpravljal, enako odkrit, da ne bo delal razlik«. In odgovor na nepostavljeno vprašanje? Novoizvoljenim samoupravljal-cem po TOZD naj ne bo žal časa za upravljanje. Naj bodo tudi ženske bolj aktivne, sicer bodo njihove težave in nerazumevanje do reševanja problemov še večje kot so bile doslej. Marsikateri problem bodo znale pravičneje razrešiti. Treba bo dosti vztrajnosti, pa uspeh ne bo izostal. In memoriam Bojan Pavlič Sončnega nedeljskega popoldne smo zvedeli tragično novico, da nas je za vedno zapustil naš mladi sodelavec Bojan Pavlič. Vzroke, ki so ga odpeljali v njegovo prerano smrt, verjetno ne bomo nikoli zvedeli. Žal pa nam bo ta tragični dogodek za vedno ostal v spominu. Bojan se je rodil 19. maja 1953 na Dolu pri Hrastniku. Osnovno šolo je obiskoval v Hrastniku in se po končani osemletki 3. 9. 1968 zaposlil pri nas. Tako kot mnogi njegovi vrstniki, je tudi Bojan pričel kot odna- šalec. Pri delu je bil zelo marljiv in vesten ter kot tak spoštovan in cenjen pri svojih predpostavljenih in vrstnikih. Spomladi leta 1972 je odšel k vojakom, od koder se je vrnil v juliju letos ter se ponovno zaposlil pri nas. Prav v času, ko bi moral nastopiti novo delovno mesto, kot predstiska-lec na lajki, je tragično končal svoje mlado življenje. Bojan je imel resne namene. Pri vojakih je služil v avtoenoti. Sedaj pa se je vpisal tudi v večerno osemletno šolo. Vse to so znaki, da je imel pred seboj gotove cilje. Zato so vzroki njegove odločitve še toliko bolj nerazumljivi. Bojan nas je zapustil v času, ko je pravzaprav šele začel živeti... Mlad cvet je klonil v času svojega razcveta, preden je odprl svoje liste. Mesto na polju cvetlic bo tako ostalo prazno. Na njegovem mestu bo ostal globok spomin, ki bo pognal korenine v srca vseh nas in posebno še v srca njegovih najbližjih, kakor tudi mnogoštevilnih prijateljev. Naj mu bo lahka domača zemlja. ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani izgubi dragega sina, brata in c f r*i /■» o BOJANA PAVLIČA se iskreno zahvaljujemo znancem in prijateljem za vso skrb in pomoč, ki so jo nam nudili. Iskreno se zahvaljujemo obema govornikoma, godbi in pevskemu zboru Svobode II. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče. Žalujoča mama, ata, sestra z družino in ostalo sorodstvo NAGRADNA KRIŽANKA sestavil: KARLI DREMEL OKRAJŠANO AMER. MO* Sko IME (SAMUEL) PEROCI- ZMRZUJE* NA VODA OTOK V MALIH ANTILIH UČITELJ STIKE Z REŠEVANJEM KRI* ZANK Sl BISTRITE. DU s HA IN UTRJUJETE SPOMIN MESTO V SRBIJI 08 DONAVI »EOTIJEC DEL BESEDE, PISMENKA IT. POPEVKAR KI ŽIVI V BELGIJI (SALVATORE) M NAPRAVA ZA URAVNAVANJE NA* PETOSTI EL. ENERGUE PLAVALEC MILOŠ EDWARD HEATH »OROŽJE V ČE6ELINEM zadku EDEN OD 5UMAS0YIH MUSKE» TIRJEV LAŽJA OBLIKA PREHLADA FILMSKA IGRALKA EKBERG LETOVIŠČE PRI CRIK* VENICI MALIKI PLAZILEC IGRALKA HlKSlC OTOČJE, KI SEGA OD ALJASKE DO KAM s CATKE ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV GL. MESTO' PERZIJE SIROMAK. UBOŽEC* GLAVNO MESTO Španije KOPALIŠČE PRI KOPRU ITALIJANI (ZANICLJ.) kARTAŠKl IZRAZ M LETNI CAS TRDNJAVA NA DIVJEM ZAHODU,WE= ŠTERN 7 JOHNOM WAYME0M SOZVOK (GLASB.) MenjaČica, PRAŽI* VALICA ZAVITEK, PAKET POPRAVILO, OBNOVA SUKANEC MED NOV UMRLI SL0= VEM.PESNIK (MIRAN) IME VE& PAPEŽEV RIMSKI PESNIK PRIMORSKA ŽIVAL GORA NA KRETI 2M1KAVT POSUŠENA TRAVA ORJAK, VELIKAN PRIVRŽENCI IDEALISTIČNE SMERI V SIA* ROMSKI FU IOZGFUI OTOK V JADRANU ALUMINIJ ESTONSKI ESTRADNI PEVEC ROJEVANJE DNEVA. ZORA VRSTA UJEDE VRSTA PSA NAUČNICA DRŽAVICA NA BALKANU OTOČJE V TIHEM OCEANU GOSTINSKI OBJEKT SREDIŠČE MOLDA* VIJE STANE SUMRAK REKA SKOZI MÜNCHEN PEVEC PESTNER TOVARNA V CELJU TRAČNICA GRŠKI TRAQIK NATRIJ KRAJ V MAKE* DÖNUI MESTO V MAKE* DONI JI ZDRAVILNA RASTLINA KUŽNA DREMAVICA, BABICA MIRUJOČI DEL ELEKTßC MOTORJA Sesti 3 KLON ŠPANSKI ŠAHIST SATIRIK BUCHWALD M UPANJE, NADEJA VINORODNA RASTLINA TUJ DVO* GLASNIK SANITETNI MATERIAL GLASBENO ZNAMENJE PODJETJE V KAMNIKU GL. MESTO NORVEŠKE NINA SPIROVA SMEŠNOST, ABOTA ŽIDOV. MO* Skoime KRALJEVI NAMESTNIK NA HR= VAŠKEM FILMSKI IGRALEC TOGNAZZI BLAZEN PESNICA negri ZDRAVILO POGAN SLOV. SKLA * DATELJ (OSKAR) NAJSVET* LEJŠA ■ZVEZDA V ORLU VELIKO JAVNO ZB0* ROVANJE SODIŠČE KADAR n MAJHNA PONIKVA è®# ► DESNI • PRITOK LENE KRAJ V BOSNI ČITAJTE STEKLARJA' ESKIMSKA VETROVKA S KAPUCO NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad v skupni vrednosti 100 dinarjev: 1. nagrada 30 din 2. nagrada 20 din 3. —7. nagrada po 10 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka 20. decembra. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU 10. 11. 1973, smo prejeli 71 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (30 din): Lea Žagar; 2. nagrada (20 din): Nada Kožar; 3. —7. nagrada (po 10 din) prejmejo: Kati Jošt, Lado Leskovšek, Marlenka Savine, Dora Veršnak, Silva Bedenik. PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Triglav, Esad, Timok, razlika, razvodnica, stranica, miom, Krems, klas, Ljubljana, ara Aue, Vladka, kres, Nat, Kladivar, Nairobi, vod, liga, Co, odij, Ninive, enigma, skala, okular, sabor, Ots, F. D., vaja, A. J., Ane, Kraš, Ira, faraon, notariat, mat, kri, Arad, pir, Revizor, Aco, ave, ena, Omišalj, Nal, laž, Kum. Odbijalka stekla Pri ročni izdelavi razsvetljavnih teles ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame in stare mame ANE LIPOVŠEK, roj. KIRNBAUER, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za tolažilne besede, izraženo sožalje, darovano cvetje in vence, obema govornikoma, godbi na pihala in pevskemu zboru Svobode II za zaigrane in zapete žalostinke, sindikatu steklarne za denarno pomoč ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče. Žalujoči: sin Franci z družino ter hčerka Medi z družino ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob smrti našega dragega ata ALOJZA UČAKARJA izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter se v lepem številu poslovili od njega na dolskem pokopališču. Lepo se zahvaljujemo pevskemu zboru in godbi Svoboda II za žalostinke ter govornikoma za poslovilne besede. Hčerka Inge in sin Maksi z družinama ter ostalo sorodstvo