številk a 31 / letnik 60 / Ljubljana, 13. september 2001 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Bo terorizem spremenil svet? do -1c*a h' sindikalni časnik, ki spremlja Skj?aJanJa na trgu dela in uresničevanje delav-ob- •^)rav‘c’ Ptsal o svetovnih dogodkih. Brez-ce^rni ler°nstični napad še neznanih storil-SQv,la ZDA, zaradi katerega je umrlo na ti-ne(Jolžnih civilistov, pa terja najostrej- tlob S()c^° Prav vseh demokratičnih sil v so-Cj: nern svetu, ki se zavzemajo za demokra-h n>? sP0^°vanje človekovih pravic. Poko-\Lt °D-nih žrtev ni mogoče opravičiti z za-za no^en C»U- Nihče nima in ne kat lrnet* Pravice, da bi v imenu boja zoper Zn£ly krivico brezobzirno pobijal nedol- ni Dei0r‘stiČni napad na ZDA svetovne javnosti (,a . Cscnetil samo po obsegu in neverjetni or-r0ri aciji» temveč s svojo brezobzirnostjo: te-pmp* samomorilci so objekte, polne ljudi, na-Soh polnimi ljudi. Zločin, ki mu v re/°i n' civilizaciji ni primere, ne more biti pe tat racionalnega uma, temveč samo sle-f .la nerazumnega sovraštva, ki ga v ne-rajueria s°cialnih slojih in predelih sveta po-v0: neenakomeren tehnološki in družbeni raz-gl0^tn'čni, mednacionalni in verski spori ter vHe (1ZaciJa- To sovraštvo je zibelka sveto-njtjga terorizma, ki ga bo mogoče izkoreni-tifnSarn°’ če bodo centri ekonomske in poli-H0 e ^oči, ki imajo v rokah škarje in plat-^čdi reševati razvojne konflikte. Brez-^ n° pehanje za čim večjimi dobički in pre-0 omogoča vrtoglavo gospodarsko rast in nesluten tehnološki razvoj, rojeva pa tudi revščino, brezup in sovraštvo, ki ogrožajo sodobno civilizacijo in njene temeljne vrednote. Napad na simbole ameriške ekonomske in vojaške moči (seveda je možno, da so ga sprožili tisti, ki te države nočejo več imeti za svetovnega policaja) je z vso resnostjo opozoril tudi na izredno občutljivost sodobne tehnološko razvite globalne družbe. Če bi kdo pred tednom dni dejal, da bo zaradi teroristov New Vork v plamenih, da bodo evakuirali Belo hišo in vse zvezne ustanove ter da bo predsednik Bush moral zapustiti prestolnico najmočnejše države na svetu, bi rekli, da se mu blede. Danes je to resničnost, ki dokazuje, daje sodobna tehnološko razvita informacijska družba mnogo bolj ranljiva, kot smo pripravljeni verjeti. Očitno postaja, da razvoj in obstoj sodobne globalne družbe ne sloni samo na sodobni tehnologiji, temveč tudi na visokih moralno-etičnih vrednotah. Vprašanje je, koliko se kreatorji svetovnega reda tega že zavedajo. Koliko sredstev so denimo sodobne razvite družbe pripravljene nameniti izobraževanju, kulturi, sociali, zdravstvu in drugim dejavnostim v vseh delih sveta, ki ljudi plemenitijo? Teroristični napad na državo z daleč najmočnejšim gospodarstvom na svetu bo imel neslutene posledice tudi na svetovno politiko in ekonomijo. Kako se bodo odzvale svetovne borze? Kaj se bo dogajalo z dolarjem? Kako bo najmočnejša velesila odgovorila na teroristični napad in kakšen vpliv bo to imelo na mednarodne odnose? Ali bo pretres spodbudil recesijo v ZDA? Kako lahko tamkajšnja recesija vpliva na svetovno in naše gospodarstvo? Odgovorov na ta vprašanja ne pozna še nihče. Samo upamo lahko, da ta črni torek sveta ne bo pahnil v nov val nasilja, ampak prispeval k strnitvi demokratičnih sil in razuma ter k enotnemu in odločnemu nastopu proti terorizmu. Tomaž Kšela Drugi dan trgovcev in prve športne igre: Slabo vreme ni preprečilo uspešnih iger in prijetnega srečanja Stran 5 in 6 Nadomestne volitve sekretarja ZSSS Stran 2 Švedski sindikalisti gostje ZSSS: Pravice iz kolektivnih pogodb samo za člane sindikatov Stran 3 Nadomestne volitve sekretarja ZSSS Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v skladu z določbami 11. člena Statuta ZSSS in 17. člena Pravilnika o postopkih evidentiranja, kandidiranja in volitev v ZSSS na svoji 19. seji 6. 9. 2001 sprejelo tale sklep o izvedbi nadomestnih volitev sekretarja ZSSS: 1. Postopke evidentiranja in kandidiranja sekretarja ZSSS vodi komisija v sestavi: Anton Rozman, predsednik, Bojan Hribar, član, in Karmen Leban, članica. 2. Evidentiranje sekretarja ZSSS poteka v sindikatih, članih ZSSS, od 10. do 24. septembra 2001. V tem okviru sindikati skladno s svojimi akti evidentirajo in predlagajo kandidate. Kratke utemeljitve in podpise soglasij kandidatov do- stavijo predsedniku komisije najkasneje do 24. septembra 2001. 3. Kandidacijski postopek v organih sindikatov bo potekal od 26. septembra do 15. oktobra 2001. Komisija bo v kandidacijski postopek predložila le tiste evidentirane kandidate, ki so podpisali soglasje h kandidaturi. V kandidacijskem postopku se bodo pristojni organi sindikatov na sejah najprej seznanili z evidentiranimi kandidati in odločili, katerim bodo dali podporo za sodelovanje v nadaljnjih volilnih postopkih. Sindikati lahko dajo podporo več evidentiranim kandidatom. Sindikati morajo o svojih odločitvah obvestiti komisijo najkasneje do 15. oktobra 2001. Po izvedenem kandidacijskem postopku bo komisija ugotovila rezultate in sprejela predlog kandidatne liste ter jo predložila v sprejem Konferenci ZSSS. Komisija bo na predlog kandidatne liste uvrstila tiste kandidate, ki so v kandidacijske0 postopku dobili soglasje najmanj tretjine s1 ^ dikatov ali soglasje sindikatov, ki združuje, jo najmanj tretjino članov vseh sindikatov, p čemer bo upoštevala število članov na p° lam ključa za sestavo konference ZSSS. Ce noben kandidat ne bo dobil soglasJa' prejšnjega odstavka, bo postopek evidentira J in kandidiranja ponovljen. Če kandidat do seje Konference ZSSS v P1 ni obliki prekliče svoje soglasje, ga koti teren ne more uvrstiti na kandidatno listo. 4. Nadomestne volitve se opravijo s taj0' glasovanjem na seji Konference ZSSS. Za se retarja ZSSS bo izvoljen kandidat, ki bo P^ jel večino glasov članov konference, ki s°| ^ sovali. Če noben kandidat ne bo prejel veci ^ glasov članov konference, ki so glasovali' so bili na kandidatni listi triie ali več kand' dveh tov, bo opravljen drugi krog glasovanja o kandidatih, ki sta v prvem krogu prejela 0 J večje število glasov. Če bosta v prvem krog glasovanja na kandidatni listi le dva kand' ta in v drugem krogu glasovanja, bo izv° J kandidat, ki bo prejel večje število glasov- j 5. Mandat sekretarja ZSSS, izvoljenega^ nadomestnih volitvah, traja do 4. kongre Predsednik mag. Dušan Se,n PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_ Let ne kupujte na zalogo Vprašanje: Rojen sem bil 20. 9.1944. Sem oče dveh otrok. Konec letošnjega leta bom imel točno 32 let in 4 mesece delovne dobe. Vojaški rok sem služil 10 mesecev in 26 dni. Čas rednega študija je trajal 4 leta in 6 mesecev. Kdaj bi se lahko najprej starostno upokojil in ali bi se mi splačalo dokupiti pokojninsko dobo? Odgovor: Tako kot večina tistih, ki so si pridobili visokošolsko izobrazbo, bi tudi vi 40 let »polne« pokojninske dobe dosegli šele 31. 8. 2009, ko boste stari že skoraj 65 let. Zakon pa vam omogoča, da se z »nepolno« pokojninsko dobo smete starostno upokojiti že na svoj 63. rojstni dan, 20. 9. 2007. Če bi se s tem strinjala mati vaših otrok, pa bi lahko na račun dejstva, da ste oče dveh otrok, uveljavljali znižanje splošne upokojitvene starosti. Leta 2006 bi bili za dva otroka upravičeni do 8,75 meseca znižanja na starost 62 let 3 mesece in 8 dni. Toliko pa boste stari 28. 12. 2006. Z dokupom pokojninske dobe bi se dejansko lahko starostno upokojili bistveno prej. Kdor ima namreč 40 let »polne« pokojninske dobe, se sme starostno upokojiti takoj po svojem 58. rojstnem dnevu ali celih pet let prej. Vi si smete dokupiti (vojaški rok in uspešno dokončan študij) skupaj največ 5 let 4 mesece in 26 dni pokojninske dobe. Lahko pa si dokupite tudi manj oziroma toliko, kot potrebujete ali zmorete. Če bi kupili prav vse možno, bi 5.4.2004 imeli »polnih« 40 let pokojninske dobe in bi se lahko takoj starostno upokojili. Na dan 5. 4. 2004 pa boste stari 59 let in 6,5 meseca. Če bi se upokojili na ta datum, bi vam, ker bi se upokojili tudi na račun dokupa študija in vojaškega roka, od starostne pokojnine do smrti odračunavali odbitek zaradi upokojitve pred polno starostjo (popolnoma nov institut pokojninskega zavarovanja). Leta 2004 bo za moške veljala polna starost 60 let in 6 mesecev. Vi bi se torej upokojili 11,5 meseca pred polno starostjo. Odbitek pri starosti 59 let znaša 0,25 % za vsak mesec. Do smrti bi vam odračunavali 2,875 % odbitka zaradi upokojitve pred polno starostjo. Kljub dokupu pokojninske dobe na račun vojaškega roka in študija bi se odbitkom lahko izognili, če bi se upokojili šele takrat, ko bi hkrati sami že dopolnili polno starost. To pa bi bilo na vaš 61. rojstni dan, 20. 9.2005. Tega leta bo namreč za moške polna starost znašala prav 61 let. Da bi na ta dan dopolnili 40 »polnih« let pokojninske dobe, bi zadoščalo, če bi si dokupili le 3 leta 11 mesecev in 10 dni pokojninske dobe. Cena dokupa pokojninske dobe na račun vo- kega roka in študija je enaka, odvisna J° ^ e plače: za vsak dokupljeni mesec 24- | e povprečne lanske mesečne bruto P^acCj(jj. :ane za odstotek letošnjih uskladitev (letos + 4,8 odstotka in septembra 200 ^ :na uskladitev). Priporočam vam, da ne ^ mjete na zalogo. Boljše je, da dokupi10’ d upokojitvijo, ko boste v resnici vedel*’ 3 dobe boste potrebovali. Marsikdo jc ze totrebnem plačal za dobo, kije potem nj V joval, ker se mu ni več mudilo v kot vidite, imate na voljo pestro izbir0 ^ itev. Le vi veste, katere okoliščine v va' Ijenju bodo odločilne za izbiro. Zelo veD6 .! da bi se danes odločili precej drugače* J ) x)ste po letu 2004. Do takrat se lahko n vaše osebne okoliščine še precej sPrenIX-3. Navsezadnje pa se v teh letih lahko sf AJSEVE... . .. Rok, do katerega morajo delodajalci n3^ sneje urediti varnost in zdravje pri de* ladu z določbami Zakona o varnoS qq9 ravja pri delu (Uradni list RS. št. 56/1 22/2001), je podaljšan od 27. 7. 200' " . 12. 2001. Za delodajalce, ki so knietj^.^i ične osebe in sami ali s svojimi družinsK tni opravljajo dejavnost kot edini ali g13.^ poklic (torej ne smejo zaposlovati drug eb), pa velja rok 31. 12. 2002. H ('M'4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 _ _ _ Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si . Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Delo'^ d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408- ^ Švedski sindikalisti gostje ZSSS Pravice iz kolektivnih pogodb ■e za člane sindikatov študijska skupina, v njej je bilo 28 predstavnikov treh švedskih sindikalnih konfe-eracij: LO-S (Konfederacija sindikatov vedske), TCO (Konfederacija strokovnih . elavcev Švedske) in SACO (Konfederaci-Ja strokovnih združenj Švedske), je bila prej-3)1 teden gost Zveze svobodnih sindikatov °venije. Predstavniki švedskih sindikalnih Central načrtno obiskujejo države kandidatke vstop v Evropsko unijo, da bi tako bolje 'Poznali njihovo pripravljenost na vstop vajo unijo. Spoznati želijo tudi delovanje sin-'katov in njihovo vključenost v priprave na vstop v EU. . ^ predsednikom Dušanom Semoličem in fugimi člani vodstva so se pogovarjali tudi skupnih projektih in poglobitvi medsebojna sodelovanja. Semolič jih je najprej se-anil z vlogo sindikatov in političnimi raz-erami v Sloveniji. Gospodarske razmere, sis-n kolektivnih pogodb in plačno politiko jim . razložil Brane Mišič. O soupravljanju in so-£ nem dialogu jim je govoril Milan Utrejo delovnopravni zakonodaji Gregor Miklič .vlado Dimovski, o probliževanju EU pa etku Roksandic in državni sekretar Rado Ge-nori0. K°t nam je po obisku povedal Dušan Se-* ’so v pogovorih načeli tudi nekaj vpra- l^nj. ki so zanimiva za ZSSS. Švedski sindi-n"uZemie mec* nujzglednejšimi v svetu. V tri Jihove sindikalne centrale je včlanjenih pri-'žno 80 odstotkov zaposlenih. Znotraj sin-^ »tov je opaziti močno delitev na modre in I e ovratnike (delavce in uslužbence). De-C v večjem podjetju so zaradi tega orga-2'runi v več sindikatov, ki pa se vsi pove-s. Jujo v isto sindikalno centralo. Članstvo v udikatih je tradicionalna vrednota in ljudje s, nanj ponosni. Za sindikate v tej skandinav-' državi je zelo značilna tudi močna pove-l Va sv socialnodemokratsko stranko. Ta stran-(jJe že leta 1898 ustanovila najmočnejšo sin-a'no centralo, kije še sedaj njen kolektivni član. Švede je zelo zanimalo, ali so pri nas odnosi podobni. Semolič jim je seveda povedal, da se tudi glede tega precej razlikujemo. Švedske sindikalne centrale si med seboj ne konkurirajo, ampak dobro sodelujejo, sindikalno gibanje je zato enotno. Na vprašanje, zakaj so sindikati na Švedskem tako množični, je odgovorov več. Eden je, da so pravic, zapisanih v kolektivnih pogodbah, deležni le člani. Delodajalec ima možnost pravice iz kolektivne pogodbe priznati tudi nečlanom sindikatov. Člani sindikatov, ki začasno ostanejo brez dela, imajo po prijavi na zavodu za zaposlovanje večje pravice kot nečlani. Velika prednost sindikatov so tudi njihove zdravstvene, pokojninske in nezgodne zavarovalnice. Te omogočajo članom lažji in cenejši dostop do zdravstvenih storitev. Delavci švedskih podjetij nimajo nadzornih svetov, zato se lastniki o nekaterih svojih pristojnostih posvetujejo kar s sindikati, ki so zato dokaj vplivni. Metka Roksandic nam je povedala, da so se še posebej zanimali za to, kako nas vlada vključuje v priprave za vstop v Evropsko unijo. Odgovorila jim je, daje ZSSS želela sodelovati v vseh delovnih skupinah, ki so pripravljale posamezna poglavja za pogajanja o vstopanja v EU, vanje je predlagala tudi konkretne osebe, vendar slovenska vlada na ta predlog ZSSS ni nikoli odgovorila in do njega tudi ni zavzela jasnega stališča. Sodelovanje predstavnikov ZSSS v delovnih skupinah je zaradi tega odvisno zlasti od presoje in dobre volje njihovih predsednikov. Roksandičeva jim je tudi povedala, da socialni partnerji skupaj (na sejah ekonomsko-socialnega sveta) sploh niso obravnavali priprav za vstop v Evropsko unijo. Priprave potekajo zelo hitro in na škodo tehtne obravnave vsebinskih vprašanj. ZSSS tako sploh ni bila vprašana za mnenje o prostem pretoku ljudi. Zaradi tega je svoja stališča predstavila na tiskovni konferenci in prek javnosti vplivala na uradna stališča naše države. MCt T. ,r? w / -‘Ha ^—-—-— --------- Dušan Semolič je moral gostom pojasniti, da naše sindikalno gibanje ni podobno njihovemu. * * ’ * , SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI k Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU Ali ima Evropska unija skupno zaposlovalno jSLOvenija politiko? Odgovor: Da. Ima pa jo šele od leta 1997 dalje, ko je bilo izredno vrhunsko srečanje v°diteljev EU o zaposlovanju. V pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti Pa so bila nova določila o zaposlovanju vnesena šele leta 1999. Leta 1957, ko seje nam-reč Prvič oblikovala Rimska pogodba o ustanovitvi EGS, je bila v zahodni Evropi brez-P°selnost nizka, zaposlenost pa zelo visoka, zato takrat še ni bilo potrebe po skupni po-uiki. Leta 1997 pa je bilo zaradi skoraj 18 milijonov brezposelnih v državah EU ocenje-ri°’ da brezposelnost ogroža notranjo kohezijo EU. Od leta 1998 dalje članice EU vodijo ?aPoslovalno politiko na podlagi skupnih smernic. _ ^‘r: publikacija Urada vlade za informiranje Švedski sindikalisti so pred prihodom v Slovenijo obiskali Češko. Med pogovori so naše razmere primerjali s češkimi in ugotavljali, daje ZSSS naredila veliko več kot tamkajšnji sindikati. Podobno je nedavno ocenil evropski komisar Giinter Verheugen. Kot je znano, so Švedi do EU bolj kritični kot večina drugih članic. Prizadevajo si, da bi EU več naredila na področju varstva okolja. Nam so svetovali, naj pri vstopanju ne gledamo le na morebitne gospodarske koristi, ampak tudi na ščitenje naše demokracije, tudi industrijske. Švedski sindikati in tudi vlada ne podpirajo prehodnih obdobij pri pretoku delovne sile. Namesto tega predlagajo, naj članice s kandidatkami po potrebi sklenejo posebne sporazume. Franček Kavčič Proračunski memorandum Sindikati imaio precej predlogov in priporni) Za višje plače v prometu in zvezah Povzetek listine, ki sta jo podpisala predsednik in sekretarka Sindikat delavcev prometa in zvez (SDPZ) Srečko Lorenčak in Cvetka Gliha Nominalna masa plač v gospodarskih družbah se bo letos povečala za okoli 12 %, v javnem sektorju pa za okoli 20 % ali še več. Sindikat prometa in zvez Slovenije (SDPZ) zahteva, da proračunske usmeritve preprečijo takšno politiko povečevanja plač v prihodnjem letu. Makroekonomski in proračunski scenarij morata zagotavljati možnosti za hitrejšo gospodarsko rast, za pospeševanje zaposlovanja v menjalnem sektorju in za usklajeno politiko plač. Izplačane plače morajo med drugim upoštevati rast produktivnosti v posameznih sektorjih in dejavnosti. Plače v dejavnostih prometa in zvez bi glede na rezultate dela in poslovanja morale biti višje in sindikat jih bo skušal doseči. Pri vodenju plačne politike je potrebno zagotoviti hitrejšo rast nižjih plač in na ta način odpravljati nesprejemljive razlike med plačami. Strateški cilj naše države je postati članica EMU (Ekonomske in monetarne unije). Menimo da predvideni ekonomski pokazatelji niso v skladu s tem ciljem, še zlasti pričakovana inflacija, kije veliko breme zlasti za izvozno naravnane gospodarske subjekte. Podobno je tudi z obrestnimi merami, saj so previsoke obresti ovira za investicijske odločitve. Menimo, daje treba porabo uskladiti z možnostmi prihodkov, povečevanje javnega dolga je nesprejemljivo. Potrebni so resni ukrepi, ki bodo javni dolg znižali pod en odstotek. Spremembe zakona o dohodnini morajo uveljaviti manjše obremenjevanje plač delavcev, ki prejemajo najnižje plače. Predlagamo takojšnje povečanje osnove za obračunavanje davka na izplačane plače. Delovno intenzivne dejavnosti bi morali tega davka povsem razbremeniti. Ker je delo preveč obremenjeno, je treba uveljaviti posredne davke (premoženje). Poleg nafte ima pomemben vpliv na rast inflacije tudi dvigovanje cen pod nadzorom države in občin. Sklicevanje na usklajevanje s cenami v razvitih evropskih državah je potuha za neracionalno gospodarjenje. Ob tem pa se država mačehovsko obnaša do usklajevanja cen nekaterih storitev (pošta). Vlada od uprave pošte zahteva pozitivni rezultat, kar je dosegljivo le na račun nizkih delavskih plač. Sindikat podpira predlog, da se pridobljena sredstva od privatizacije državnega premoženja v celoti uporabijo za zmanjševanje javnega dolga in odplačilo dolgov. Del sredstev Ministrstvo za finance je julija pripravilo proračunski memorandum* makrofiskalni scenarij in izhodišča za pripravo proračunov za leti 2002 in 2003. O njih sedaj poteka usklajevanje med proračunskim' porabniki, ministrstva naj bi vsaj plačno politiko in še kaj uskladila tudi s sindikati. Ministra Rop in Bohinc in še nekateri so se o proračunskih listinah že pogovarjali tudi s sindikati javnega sektorji' Čeprav je časa za usklajevanje le še malo, pa do prave razprave še ni prišlo. Iz sporočil ministrov je bilo mogoče razumeti, da s sindika objektivno ne more biti pravih pogajanj, vse naj bi že bilo določeno in tudi razdeljeno. Vsaj nekateri sindikati iz sestave ZSSS so kljub temu pripravili stališča, predloge in pripombe k proračunskim listinam in jih poslali na ustrezne naslove. Kdaj in kje se bo o njih mogoče pogovarjati, še ni znano. Za objavo povzemamo stališča SODO in SDPZ. pa naj se uporabi tudi za stimulacijo podjetniškega sektorja in razvoja podjetništva. V načrtovanje privatizacije državnega premoženja bi morala ministrstva obvezno vključiti tudi reprezentativni sindikat dejavnosti, to naj bi veljalo tudi za Telekom. Načrtovalci privatizacije državnega premoženja morajo pripravijo tudi socialne programe za reševanje morebitnih presežnih delavcev. Ukrepi za aktivno politiko zaposlovanja so ustrezni in pravilno naravnani. Te ukrepe je treba upoštevati tudi pri sprejemanju proračuna. Namesto pogovora o tem, koliko delovnih mest smo ohranili, seje treba pogovarjati o številu novih delovnih mest. Ukrepi, ki jih vsebuje zakon o preprečevanju dela na črno, se ne izvajajo. To zmanjšuje možnosti rednega zaposlovanja in povzroča nelojalno konkurenco. Tako se pri manjših prevoznikih in še nekaterih drugih področjih (kurirske storitve, dejavnost telekomunikacij, špediterji,...) uveljavlja zaposlovanje mimo predpisov. V SDPZ se zavzemamo za krepitev obveznega zdravstvenega varstva. Nasprotujemo povečevanju prispevkov za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, saj s tem breme zavarovanja prenašamo na delavce. Vlada naj počitniške objekte prenese na sindikat Povzetek stališč Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije (SODOj, podpisal jih je sekretar Drago Sčernjavič Memorandum določa za strateški cilj zmerno rast realnih bruto plač na zaposlenega in skladnejše gibanje plač v zasebnem in javnem sektorju. V javnem sektorju je marca povprečna bruto plača znašala 255.670 tolarjev in bila za 36 % večja od povprečnih plač v gospodarskih dejavnostih. Problem je primerjava povprečij. Približno 60 % zaposlenih v delih državne uprave ima nižjo plačo od povprečne. Gospodarstvo je v prvih petih mesecih letos izplačalo nominalno 12.6 odstotka, realno pa 3.3 odstotka večje plače kot v primerlji'6^ lanskem obdobju, javni sektor pa je letos p|aL nominalno povečal za 21.3, realno pa 11 •-J stotka. Za povprečji se skrivajo nesprejendT razmerja med najnižjo in naj višjo plačo. ^ državni upravi znašajo 1 : 19.2, v gospod stvu pa 1 : 40. V proračunskem memorandumu je 111 predlog za odložitev izplačil določenih do kov k plačam v državni upravi, kar je za s dikat nesprejemljivo. Mogoče seje pogova^ le o drugačni dinamiki izplačevanja n.^ V proračunskem memorandumu je nap^ vedana reforma javne uprave. Cilj je rari011^ nejša organizacija uprave in proračunski P hranki. Nekatere organizacije v sestavi ffu11 ^ trstev naj bi bile ukinjene, vendar ni n°da. ga podatka, kakšen naj bi bil prihranek. ^ dikat predlaga vladi, naj se po desetih e.^ reorganizacij zaveže, da bo najprej dolo programe in standarde dela, s katerimi bo goče meriti delo predstojnikov in drug' poslenih v upravnih organih. V proračunskem memorandumu ni n>u / 0f . sedo omenjeno, kako si vlada zamišlja nosti in pogoje za izvajanje prostovoljnega datnega pokojninskega zavarovanja- ^ predlagamo, naj proračunski memoran dopolni s stališčem o dodatnem P0k°jn'nS,iVI1i zavarovanju za vso državno upravo in ves J sektor. _ v ega V memorandum naj vlada poleg financ’ premoženja države vključi tudi rezulta^^ piša materialnega premoženja države. . okvim je treba popisati tudi počitniške o J in njihovo vrednost. Vladi predlaganj®’ ^g, pripravi poseben zakon, s katerim čitniške objekte prenesla na sindikat. .p bodo boljše izkoriščeni in upravljani-kat bo poskrbel tudi za njihovo vzdrze 0, V SDDO ocenjujemo, da v 14 dneh 'J^jtii remo uskladiti aneksa h kolektivni P0|. za negospodarske dejavnosti za pribo leti. Ker je vlada že določila višino iz ne plače, eskalacijo in višino regresa J ^ dikat v neenakopravnem položaju m takšnimi pogoji ne more pogajati- ^ priprav* Nlajčev dvor v stečaju Okrožno sodišče v Ljubljani je • avgusta sprejelo sklep o stečaj-postopku za družbo Majčev or iz Jarš. Za stečajnega upravi-ce Ja je imenovalo Andreja Marin-a- S sklepom o začetku stečajnega postopka so na podlagi zakona vPrisilni poravnavi, stečaju in lik-d! ac'j' nastale tudi pravne posle-Ce: tucii prenehanje delovnega raz-ka^sf t*e'avcev stečajnega dolžni-r ' ‘’klep o prenehanju delovnega zmerjaje prejelo vseh petnajst za-P°slenih delavcev. . trokovna služba Območne orga-C(l/ac',ie ZSSS Domžale bo delav-111 klanom sindikata skušala čim bolj pomagati in svetovati. Organizirala je tudi sestanek in jim obrazložila postopek za pripravo terjatev v stečajno maso in pripravo zahtevkov za Jamstveni sklad RS. Delavci niso skrivali razočaranja in občutkov, da so bili izigrani, saj ne morejo razumeti, da gre reprezentativen gostinski lokal na dobri lokaciji v stečaj. Zanje je to zelo kruto, saj veijetno nimajo pravih možnosti za novo zaposlitev na pogorišču bivšega podjetja ali kje drugje. Ker so v podjetju delali dolgo in se marsičemu odrekli, so zelo razočarani. Justi Arnuš fo napovedi stavke v relptu našli kompromis elavci podjetja Felpt so prejšnji Sec zaradi dveh neizplačanih plač Sjrjd.1'aeckili stavko. Ker je delodajalec Po m11 °*:,rtn'^ delavcev v podjetju p u. kompromisno rešitev, so po (lik ani^ Otopili od stavke. Sin-p] at se Je z delodajalcem dogovo-jn ° r°kih za izplačilo zapadlih plač ,e. e®resa za letni dopust do konca nic ° kesedah predsednika podruž-pod. Slndikata obrtnih delavcev v t JetJu Dušana Ferenca in sekre-kat 6 0^m°Cnega odbora tega sindi-i, a v Podravju Branke Jurak se do-0r sedaj uresničuje. Težave v podjetju Felpt, ki izdeluje in montira različne lesene izdelke, so se začele že pred nekaj leti. Občutili sojih tudi delavci, saj je večkrat prihajalo do krajših ali daljših zamikov pri izplačilu plač. Spočetka so težave prenašali potrpežljivo in po potrebi delali tudi v prerazporejenem delovnem času in ob nedeljah. Ker se razmere dalj časa niso izboljšale, so v minulih dveh letih dvakrat napovedali stavko -vedno zaradi neizplačanih plač in regresa. Do večjih težav je prišlo maja leta Podjetje Bis-Mark končno v stečaju Okrožno sodišče v Mariboru je prejšnji teden začelo stečajni postopek za podjetje Bis-Mark. Poslovalo je na lokaciji nekdanjega Tama in delavcem dolgovalo že šest plač, zato so od maja stavkali. Približno 100 delavcev Bis-Mar-ka se bo te dni lahko prijavilo na zavodu za zaposlovanje, kjer bodo dobili denarno nadomestilo in si zagotovili vsaj minimalno socialno varnost. Stečajna upraviteljica Irena Lesjak v teh dneh od direktorja bivšega podjetja Silva Podgorška prevzema dokumentacijo. Ker delavci že šest mesecev niso dobili plač, bodo njihove terjatve do 1999, ko seje podjetje znašlo v postopku prisilne poravnave. Na pogoje prisilne poravnave so zaradi ohranitve delovnih mest in skrbi za boljši jutri pristali tudi delavci. Upali so, da bo podjetje začelo zopet normalno poslovati in da bodo redno dobivali plače. Leto dni po prisilni poravnavi je Felpt normalno posloval, letos pa so delavci plače spet prejemali z zamikom. Podjetje ima težave zlasti zaradi neurejenih plačilnih pogojev in zaradi prostorske stiske. Avgusta je podjetje delavcem dolgovalo že dve plači, zato so bili kljub razumevanju težav prisiljeni napovedati stavko. stečajne mase zelo visoke. Ali je bo za poplačilo delavskih terjatev dovolj, je težko reči. Ob stečaju Tama nekateri delavci niso prijavili terjatev, češ da iz vsega skupaj ne bo nič. Ko so drugi delavci, ki so teijatve prijavili, dobili denar, je bilo tistim, ki tega niso storili, žal in za svojo malomarnost krivili druge. Kakor nam je povedal predsednik SKEI - Sindikata družbe Tam Drago Gajzer, bo ta sindikat vse svoje člane zastopal v stečajnem postopku in zanje vložil tudi terjatve na sodišču. Vendar ga morajo člani SKEI za to pisno pooblastiti. TK. Sodelovanje med sindikatom obrtnih delavcev in vodstvom podjetja Felpt je korektno. Delavcem ni vseeno za delovna mesta, saj se zavedajo, da neuspeh sprejete prisilne poravnave podjetje pelje v stečaj. Izplačevanje obveznosti po sprejeti prisilni poravnavi bo podjetje še bolj obremenjevalo. „Če bo delodajalec tako kot doslej spoštoval dogovor o rokih za izplačilo plač in regresa, bo v podjetju socialni mir. Če pa sprejetih obveznosti ne bo spoštoval, bo sindikat za zaščito delavskih pravic prisiljen poseči po ostrejših metodah sindikalnega boja,“ pravi Dušan Ferenc. r. k. IZ 0 D N E PRAKSE Piše: dr. Aleksej Cvetko °skusno delo letti r*18110 t*e*° mora bit' določeno že v opis-hil0 ,stu konkretnega delovnega mesta, saj bi Hega nasPr°tnem primeru prenehanje delov-št^erja, če bi do njega prišlo zaradi upo-ne^aiivne ocene poskusnega dela, ne- eP Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v \/j .. Jubljani, opr. št. VIII Ips 30/99 z dne 20. 4. 1999, v zvezi s sodbo Jcga delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 122/ Z dne 6. II. 1998, v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Kopru, opr št. Pd 53/96-15 z dne 22. 11. 1996). hCklstce^‘vc Po v 0/nice za razveljavitev skle- ce pive stopnje je zavrnilo za- to? — ‘u^vcijavucv skic-r'h je trv"06 *tranke> na podlagi kate-Pierje /nic' prenehalo delovno raz-Pešno’ er J6 bilo ocenjeno, da ni us-Pega (jc?rav'b> trimesečnega poskus- Pritožh^6 druSe stopnje je zavrnilo s se je tudi s tem, da je nekajza poslenih, ki so pred leti iz ZS prestopili k Garbu, zanimalo2 vrnitev v naš sindikat. F Domačini so se veselili tretjega mesta. Nogometaši mariborske Varnosti so bili najboljši. Voda je imela le 19 stop'111 Košarkarji podjetja G 7 so bili daleč najboljši, še posebej je izstopal igralec s številko 11, drugi z leve v zgornji vrsti. Te tri so zmagale v atletskem troboju. m" ^ 'Ki V5> ^Ddrn pokal je od Viktorja Pistotnika (Sintal) prevzel ektor Varnosti Maribor Marjan Pišek. Rezultati: Atletski troboj (skok v daljino / mesta, met krogle in tek jia 2400 metrov), moški do 35 let: 1. Ruslan Jankovky (Efekt), Peter Kunstelj (Varnost Vič), 3. Mihael Berlic (Varnost Vič); J^aški od 35 do 50 let: 1. Ivan Šercar (Sintal Ljubljana), 2. Martin r®ver (Varnost Maribor), 3. Borut Savič (Varnost Vič); moški nad 5® let: 1. Milan Šprah (Varnost Maribor), 2. Vaško Kosirnik (Varnost Maribor), 3. Ivan Leban (Varnost Ljubljana); ženske do 35 ®t: Mojca Borko (Sintal Ljubljana), 2. Martina Golob (Varnost ”I;U'ibor), 3. Mirjana Gorza (Varnost Mengeš); ženske od 35 do j ® let: 1. Majda Pogačnik (Sintal Ljubljana), 2. Nada Rašič (Sintal Ljubljana); ženske nad 50 let: L Meta Seškar (Sintal Ljublja-|’u), 2. Borislava Korcnčič (Sintal Ljubljana); ekipno: L Sintal Ljubljana, 2. Varnost Maribor, 3. Efekt Slovenj Gradec; Streljanje moški: I. Bojan Šajhar (Efekt), 2. Marjan Haber 'Efekt), 3. Vinko Otorepec (Efekt); ženske: I. Majda Povše (Var-jtost Ljubljana), 2. Brigita Zarnik (Varnost Ljubljana), 3. Nada (Sintal Ljubljana); moški ekipno: L Efekt, 2. Varovanje ^E Krško, 3. Sintal Ljubljana; ženske ekipno: I. Varnost Ljub-Jaua, 2. Sintal Ljubljana, 3. Varnost Maribor; Košarka moški: L G7 Trzin, 2. Varnost ljubljana, 3. Varnost Maribor; Mali nogomet: 1. Varnost Maribor, 2. Varnost Vič, 3. Varovanje ^E Krško; Kegljanje, moški: 1. Igor Zavrašnik (Sinet Hrastnik), 2. Mi- Drobne (Sintal Ljubljana), 3. Tadej Logar (Sinet); ženske: L Marta Drčar (Varnost Mengeš), 2. Janina Razinger (Sinet), 3. Maja Zavrašek (Sinet); moški ekipno: 1. Sinet, 2. Sintal Ljub-Jana, 3. Parks-1 Ljubljana; ženske ekipno: L Sinet, 2. Varnost Mengeš, 3. Varnost Ljubljana; Šah: 1. Dalibor Kusič Varnost Maribor), 2. Jože Peternel (Sintal Lelje), 3. Trajče Grkovski (Efekt); ekipno: 1. Sintal Celje, 2. Var-n°st Maribor, 3. Sintal Ljubljana; Plavanje, moški do 35 let: L Matija Ferjan (Sintal Ljublja-na). 2. Robert Šmid Kanja Radovljica), 3. Vlado Durkovič (Sin- Celje); moški nad 35 let: 1. Marjan Marin (Kanja), 2. Velko Uršič (Efekt), 3. Vojko Vidmar (Sintal Ljubljana); ženske do 35 eL L Simona Pišek (Varnost Maribor), 2. Jana Zakrajšek (Sin-taf Ljubljana), 3. Tanja Korenčič (Sintal Ljubljana); ženske nad ^ let: I. Jožica Hovnik (Efekt), 2. Majda Pogačnik (Sintal Ljub-Jana), 3. Marta Pilko (Sintal Ljubljana); ekipno: 1. Sintal Ljub-'jana, 2. Kanja, 3. Efekt; Ekipna razvrstitev: L Varnost Maribor, 2. Sintal Ljubljana, 3. Efekt Slovenj Gra-^ec, 4. Varnost Ljubljana, 5. Sinet Hrastnik, 6. G7 Trzin. Sindikalna lista September 2001 Gospodarske dejavnosti Javni sektor* (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.156,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.077,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.447,00 2. Kilometrina (od 5.3.2001 dalje) 52,26 52,26 (od 20.3.2001 dalje) 51,72 51,72 (od 3.4.2001 dalje) 52,83 52,83 (od 18.4.2001 dalje) 55,23 55,23 (od 3.5.2001 dalje) 56,97 56,97 (od 15.5.2001 dalje) 58,44 58,44 (od 12.6.2001 dalje) 55,41 55,41 (od 27.6.2001 dalje) 53,67 53,67 (od 1.7.2001 dalje) 51,72 51,72 (od 10.7. 2001 dalje) 51,66 51,66 3. Ločeno življenje* 83.571,00 60.671,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2001) - po SKPGD (na delovni dan) 645,00 645,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 63.181,00 51.005,00 - za 20 let 94.772,00 76.507,00 -za 30 let 126.362,00 102.009,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 418.852,00 628.032,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 125.356.00 62.768.00 102.009,00 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2001) 92.186,00 92.186,00 5. Zajamčena plača (od 1. 8. 2001) 46.319,00 46.319,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 117.298,00 117.298,00 - ali največ 147.372,00 (70 % povprečne slovenske plače) * I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Koncert mladih SKEI za strpnost, mir in solidarnost Sodoben način promocije SKB. Komisija za mlade pri Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) je konec prejšnjega tedna na Snežnem stadionu ob vznožju mariborskega Pohorja pripravila koncert za mlade Za strpnost, mir in solidarnost!. Organizatorjem so pomagali tudi številni člani in fukcionarji SKEI iz Maribora, za jedačo in pijačo ter še nekatere zadeve pa je poskrbel Športni center Maribor. Lani je bil prvi takšen promocijski koncert pri Ivarčkem jezeru nad Ravnami na Koroškem. Za zdravje in varnost udeležencev skrbelo reševalno vozilo, ki gaje organiziral Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije s predsednikom Erihom Šerbcem na čelu. Na koncertu je sodelovalo več znanih glasbenih skupin, ki so med mladimi popularne in priljubljene. Tako so na- ske in Koroške. Komisija za mlade pri SKEI Slovenije, vodi jo Branko Amon, je pred vhodom na koncert postavila tudi stojnico, na kateri sta mlada člana SKEI Sonja Vaupotič iz Ormoža in Robert Vojska iz Gorenjske dijakom in študentom dajala informacije o možnostih včlanitve v aktiv mladih pri SKEI. Povedala sta jim, da se v SKEI lahko včlanijo, ne da bi plačevali članarino. Sindikat pa jim nudi brezplačno pomoč v zvezi z zaposlitvijo in izobraževanjem, nezgodno zavarovanje, uporabo počitniških objektov, zaščito in varnost pri odnosih z delodajalci v času prakse ter še nekatere ugodnosti. Mladi so, kakor sta povedala Sonja in Robert, pokazali za včlanjevanje v SKEI precej zanimanja. Oba upata, da ne bo ostalo samo pri tem, temveč da Na koncertu SKEI za mlade na Snežnem stadionu je zaigralo pet uveljavljenih in popularnih rok in pop ansamblov iz vse Slovenije. stopili člani ansambla Obidil in 3 = pjančki iz Gorenjske, ansambel Shyam iz Dolenjske, Zaklonišče prepeva s Krasa in The unimogs band iz Gorenjske. Organizatorjem jo je zagodlo le vreme, saj je pred koncertom Snežni stadion namočil dež. Zato se je zbralo znatno manj mladih, kot so jih pričakovali organizatorji. Ti so nam povedali, da so imeli nekaj težav tudi z obveščanjem in propagando, saj so oglasi in spoti v časnikih ter na radijskih in televizijskih postajah precej dragi. Na koncertu smo uživali vsi, ki smo nanj prišli. Precej mladih članov SKEI je prišlo tudi organizirano z avtobusi iz različnih predelov Slovenije, zlasti iz Gorenj- bodo številni dijaki in študentje tudi zares okrepili sindikalne vrste. Prizorišče koncerta je bilo izredno lepo in skrbno urejeno. Z velikim odrom, svetlobnimi efekti, propagandnimi stojnicami, plakati in panoji ter z velikim televizijskim ekranom je spominjalo na promocijske koncerte, kijih v razvitih državah Evrope za mlade in nasploh simpatizerje organizirajo domala vse večje politične stranke in sindikati. SKEI na naši sindikalni sceni s tem prebija led, kar očitno ni lahko. “Lani in letos smo led prebili, zato nam bo pri pripravi koncertov za mlade v naslednjih letih lažje,” pravi Branko Amon. “Zavedamo se, da je dandanes delo z mladimi zelo zahtevno in da se jim je težko približati. Naš sindikat dela z mladimi že štiri leta, iz leta v leto pa imamo več izkušenj in uspehov. Prepričan sem, da se nam bo delo z mladimi obrestovalo, saj je, kakor pravi pregovor, bodočnost v rokah mladih. Tudi bodočnost sindikatov!” Na koncertu smo za mnenje o sindikatu povprašali nekaj mladih. Zanimalo nas je tudi, ali se nameravajo včlaniti v aktiv mladih pri SKEI. Tina, dijakinja iz Maribora: “Na stojnici pred vhodom na koncert sem danes prvič nekaj več zvedela o sindikatih in njihovem delu. Sindikat SKEI, ki organizira današnji koncert, svojim mladim članom veliko nudi, čeprav jim ni treba plačevati članarine. Mislim, da lahko mladi največ informacij o tem, kako je cenjen posamezen poklic, dobimo ravno od sin- dikatov. Resno bom razmislil**0 tem, ali se ne bi tudi sama vklju' čila v aktiv mladih pri tem sine*1' katu.” Peter, dijak iz Maribora: "0. moja starša sta v sindikatu. M*s lim, da sta v Svobodnih sindik** tih. Kaj v sindikatih delata, p1* n° vem. Doslej se za delo sindikat** nisem zanimal, zavedam pase,0 se bom moral vanje včlaniti po za' poslitvi. Ko je človek v službi J15 zanj dobro, da je član sindikat**' saj mu le-ta v težavah pornag**-Trenutno še ne razmišljam o ten*' da bi se včlanil v sindikat, ko*1 cert pa mi je všeč. Lepo je, da sit* dikat misli tudi na mlade, saj sn*0 mi njegovi bodoči člani”. Milan, dijak iz Slovenske B'y trice: “O delu sindikata veni le to ) da se bori za pravice delavcev. K J to pomeni in kaj sindikat konkre* no dela, pa ne vem. Verjetno s bori za večje plače. Ko sem bo1*1 Koncert je potekal v sproščenem vzdušju, značilnem ** mlade. letne športne igre Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v Rušah Zagrizene športne borbe ter Drijetno in koristno druženje pravem športnem vzdušju, vendar udeležencem ni primanjkovalo niti borbenosti in tekmovalnosti. Zato je na tekmovališčih šlo kar zares. Najbolj “dramatičen” je bil razplet tekmovanja v malem nogometu, saj so bile ekipe zelo izenačene. Še sreča, da so tekme sodili “ta pravi”, registrirani nogometni sodniki, ki so si znali ustvariti avtori- Rušah so bile konec prejšnje-(jjl,tc<-'nu 8. letne športne igre Sin-, ^ta zdravstva in socialnega ?h i Va Slovenije. Na njih seje : ral° 280 zdravstvenih delavcev , ^se Slovenije, največ iz Splošne r,0 n'ce Maribor, Zavoda dr. M. otstnarja iz Dornave, Splošne oolnic - - ce Rakičan, Zdravstvenega ma dr. Adolfa Drolca iz Mari-ra. Prvič pa so sodelovali čla- Slacl'kata iz Doma upokojen-V ^an'ce Vogrinec in Farma-<"nta iz Maribora. Udeležence je pozdravil predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Erih Šerbec. Opozoril je tudi na najbolj pomembne naloge, ki čakajo sindikaliste v bližnji prihodnosti. Poleg prizadevanj za pravično plačno politiko v javnem sektorju je omenil tudi soupravljanje v zavodih. Udeležencem iger je zaželel obilo športne sreče, pa tudi veliko prijetnega druženja, medsebojnega spoznavanja in izmenjave izkušenj. Udeležence sta po- •te* je letos prvič sodelovala tudi ekipa Doma upo-ier>cev Danice Vogrinec iz Maribora. zdravila tudi ruški župan Vili Rez-man in podžupan Vlado Pepelnik, predsednik športne koordinacije pri Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Lojz Horvat pa jim je dal nekaj organizacijskih napotkov. Večina tekem je bila na igriščih v Športnem centru, samo tekmovanja v odbojki so bila zaradi razmočenih terenov v osnovni šoli v centru Ruš. Tekmovanja so bila v teto, saj ljubiteljski sodniki odlično uigranim in temperamentnim igralcem ne bi bili kos. Zdravstveni delavci so še enkrat dokazali, da niso samo zavzeti rekreativci temveč tudi pravi športniki. Letos so se zdravstveni delavci pomerili tudi v družabni igri -nošenju ponesrečenca na nosilih. V tej disciplini so se izkazale domala vse ekipe, ki so poskrbele Nadaljevanje na naslednji strani P°Slil, se bom verjetno tudi sam (smeh). Vendar zaenkrat nič ne (c an*l v sindikat. Razen seveda, kaže, da bi postal kapitalist. Da-i ne bom postal kapitalist nes še za pivo nimam!” <*'ni 30 se Pridružili tudi (od leve) Edi Ozimič, Branko n°n, Dušan Semolič in Albert Vodovnik. Branka, vajenka iz Miklavža na Dravskem polju: "Na stojnici sem dobila razglednico, na kateri piše, kaj vse sindikat nudi svojim mladim članom. Verjetno se bom včlanila v sindikat, saj vajenci potrebujemo nasvete, kako naj se obnašamo na praksi pri delodajalcih. Če se vajenec delodajalcu pritoži sam, bolj malo doseže, saj ne ve niti, kakšne pravice mu pripadajo. Pa tudi sicer se mladi še ne znamo postaviti za svoje pravice, saj nam je nerodno in neprijetno. Boljše je, če to za vajenca naredi sindikat. Darko, študent tehnike iz Maribora: “V Mariboru se o delu sindikata dosti sliši. Zdaj so vsi mariborski sindikati zahtevali, naj vlada prenese sedež holdinga Slovenskih elektrarn iz Ljubljane v Maribor. Mislim, da sindikati dobro delajo, samo premalo odločni so. V Mariboru ne bi smeli dopus- titi, da so propadla skoraj vsa velika podjetja. Verjetno se bom tudi sam včlanil v sindikate, ko se bom zaposlil, če takrat v Mariboru še sploh bo kakšno resno kovinsko podjetje. Dokler pa še nisem zaposlen, pa menim, da je bolj pametno, da študiram. Za vključevanje v sindikalno in politično delo bom imel še dovolj časa po tem, ko se zaposlim.” Robi, dijak s Ptuja: “Danes sem prvič na kakšnem koncertu ali srečanju, ki ga organizira sindikat. Doslej o sindikatu nisem dosti vedel, zdaj pa vem nekaj več. Mislim, daje prav, da sindikat organizira takšna srečanja za mlade, saj se moramo tudi mladi v vseh pogledih pripraviti na zaposlitev. Verjetno se bom včlanil v aktiv mladih pri SKEI. Ko se bom zaposlil in bom sindikat potreboval, bom o njem že nekaj vedel.” T. K. tudi za veliko dobre volje in smeha. Najboljša med najboljšimi pa je bila ekipa Zavoda dr. M. Boršt-narja iz Dornave. Po športnih tekmovanjih so se udeleženci zbrali na družabnem srečanju na Limbuškem nabrežju, kjer so najboljšim podelili priznanja in nagrade. Udeležence srečanja je pozdravil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Že 8. letne igre Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva so bile odlično organizirane, za kar so zaslužni zlasti predsednik in sekretar sindikata Erih Šerbec in Jože Korošec, predsednik športne koordinacije Lojz Horvat, podpredsednica sindikata Darinka Augušti-ner in vodja sodnikov Alojz Kladnik. Srečanje je podprlo tudi podjetje Merit iz Ljubljane z Borutom Krajncem na čelu, ki je za vsakega udeleženca srečanja prispevalo majico. T. K. Zmagovalci v nogometu: Splošna bolnica Rakičan Prizadevnim organizatorjem je čestital tudi ruški podžupan Vlado Pepelnik (z leve: Jože Korošec, Pepelnik, Lojz Horvat in Erih Šerbec). Najbolj “dramatično” je bilo tekmovanje v nogometu- Za največjo senzacijo je poskrbel Marko Štuhec lnafL0” dini), ki v ribolovu prvič ni osvojil prvega, temveč “sam drugo mesto. Rezultati: Mali nogomet: 1. Splošna bolnišnica Rakičan, Zavod dr. M. Boršt' narja Dornava, 3. Splošna bolnica Maribor, 4. Zdravstveni dom dr. Adolf Drolca Maribor, 5. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 6. Dom up0 kojencev Danice Vogrinec Maribor; Odbojka moški: I. Zdravstveni doi” , dr. Adolfa Drolca Maribor, 2. Splošna bolnica Maribor, 3. Zavod dr. M- | Borštnarja Dornava, 4. Dom upokojencev Danice Vogrinec Maribor, 5. Za vod za zdravstveno varstvo Maribor, 6. Zdravstveni dom Lenart; OU' bojka ženske: 1. Splošna bolnica Maribor, 2. Zdravstveni dom dr. Adou Drolca Maribor, 3. Dom upokojencev Danice Vogrinec Maribor, 4. Splošna bolnica Rakičan, 5. Zavod dr. M. Borštnarja Dornava, 6. Zavod za zdrav stveno varstvo Maribor; Pikado - posamezno: 1. Dušan Stošič, D1'11' upokojencev Danice Vogrinec Maribor, 2. Darko Jeromel, Farmaden Maribor, 3. Lojz Hrovat, Zavod dr. M. Borštnarja Dornava; Pikado ' ekipno: 1. Farmadent Maribor, 2. Dom upokojencev Danice VogrineC Maribor, 3. Zavod dr. M. Borštnarja Dornava, 4. Splošna bolnica Ma ribor, 5. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 6. Dom starejs' občanov Črnomelj; Ribolov-ekipno: 1. Splošna bolnica Rakičan, 2. vod za zdravstveno varstvo Maribor, 3. Farmadent Maribor, 4. Zdrav stveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 5. Zavod dr. M. Borštnarja Dor' nava, 6. Splošna bolnica Maribor; Ribolov - posamezno: Štefan Bo ke. Splošna bolnica Rakičan, 2. Marko Štuhec, Zavod za zdravstven0 varstvo Maribor, 3. Bojan Škrabi; Vlečenje vrvi: I. Zdravstveni do1” dr. Adolfa Drolca Maribor, 2. Farmadent Maribor, 3. Zavod za zdrav stveno varstvo Maribor, 4. Splošna bolnica Maribor, 5. Dom starepi” občanov Črnomelj, 6. Zavod dr. M. Borštnarja Dornava; Družabna ra - nošenje ponesrečenca na nosilih: 1. Zavod dr. M. Borštnarja Dot' nava, 2. Farmadent Maribor, 3. Socialno varstveni zavod Dutovlje, 4.D01” upokojencev Danice Vogrinec Maribor, 5. Splošna bolnica Rakič°n’ 6. Zdravstveni dom Lenart; Skupno: 1. Zdravstveni dom dr. Adolfa Droh'J Maribor - 33 točk. Splošna bolnica Maribor - 31 točk, 3. Zavod dr. N’ Borštnarja Dornava - 26 točk, 4. Splošna bolnica Rakičan - 22 točk' 5. Dom upokojencev Danice Vogrinec Maribor- 17 točk, 6. Farmade” Maribor - 16 točk. DELAVSKA HRANILNICA d. d. LJUBLJANA, Dalmatinova 4 Aktualna in konkurenčna ponudba za sindikate 'n druge pravne osebe Transakcijski računi in plačilni promet .. Odprjte svoj transakcijski račun v hranilnici in nam zaupajte oprav-l|anje plačilnega prometa. Zagotavljamo vam raven stroškov plače-Vanja storitev po meri vaših pričakovanj. Naša ponudba je ugodna in konkurenčna: * sredstva na računu obrestujemo po 2% letni obrestni meri * odprtja računa ne zaračunavamo, * vodenja računa ne zaračunavamo, * cena ene transakcije za navadni plačilni nalog interno je 100,00 * cena navadnega plačilnega naloga (majhen znesek) v drugo banko je 140,00 SIT, * cena navadnega plačilnega naloga (velik znesek-večji od 2,0 mio SIT) je 500,00 SIT, * cena plačilnega naloga magnetni medij interno je 30,00 SIT, v drugo banko je 50,00 SIT, * Plačilnega naloga - elektronskeha plačila interno ne zaračunavamo, * cena plačilnega naloga-elektronsko paketno plačilo v drugo banko ie 30,00 SIT, * cena plačilnega naloga - elektronsko takojšnje plačilo BPRC je 4<>0,00 SIT * Ugotavljamo vam dnevno tekoče plačevanje in obveščanje o stanju računa, prilivih in odlivih in vse druge izpise za vaše potrebe in kontrole organov, * Po dogovoru likvidnostne presežke vaših sredstev na računu vežemo in ugodneje obrestujemo in vam za to ni treba skrbeti, * Plačilo računa opravimo tudi ob negativnem stanju računa, z ugodnim premostitvenim kreditom, * nudimo vam za 0,5% nižje obrestne mere za kratkoročne in dolgoročne kredite, kot veljajo za druge komitente, * nudimo ugodne kredite za zaposlene pri imetniku računa, * Pravnim osebam zasebnega prava (sindikati, društva, dobrodelne organizacije) nudimo poslovanje s hranilno knjižico. S pogodbo o vodenju transakcijskega računa lahko dogovorimo mzlične oblike poslovnega sodelovanja, da bo vaše finančno poslednje brezhibno in razvojno naravnano. Elektronsko bančništvo . Omogočamo vam elektronsko poslovanje z Delavsko hranilnico, kar je varno in enostavno plačevanje vaših računov preko elektronke banke DH-net. En sam predpogoj za elektronsko poslovanje z Pami morate izpolniti, to je, da morate odpreti transakcijski račun v hranilnici. , Cernu bi trošili dragocen čas za pot v hranilnico, ko lahko kadar k°li/ ko imate čas: * Pripravite plačilni nalog in določite datum plačila, * določite in do izvršitve spreminjate prioriteto vašim plačilnim nalogom, * Ovajate plačila kljub negativnemu saldu računa v obsegu dogovorjenega okvirnega posojila, * kontrolirate in si naredite prenos izpiskov na vaš lokalni računalnik, * spremljate dnevni promet, * sprejemate obvestila hranilnice, * opravljate druge posle po dogovoru, * Posredujete hranilnici vprašanja, predloge in pripombe, * komunicirate s hranilnico po telefonu ali elektronski pošti. . tlačila vaših obveznosti lahko izvajate vsak delovni dan med 7. [P 14. uro. Pripravo plačilnih nalogov vam omogočamo 24 ur dnevno, tpektronsko poslovanje je za vas najcenejša oblika plačevanja ra-cunov. hranilnica vam vzpostavi elektronsko povezavo tako, da vam iz-1 yršimo inštalacijo elektronskega bančništva DH-net, izdamo zaščitno drtico s certifikatom in čitalec, brez vsakršnih stroškov in skrbimo | Za varen potek elektronskega poslovanja. Ob instalaciji programskega produkta DH-net za elektronsko banko dtn zagotovimo ustrezno usposobitev vaših delavcev in kratka pis-d navodila. Prve transakcije naredi naš operater skupaj z vami. Pokličite nas, da vam bomo posredovali materiale za odprtje računa in vam omogočili elektronsko poslovanje. Kontaktne osebe za vas so Marko Marušič tel.: 01 3000 223, e-mail: marušič@delavska-hranilnica.si in Miljana Gaube tel.: 02 234 30 33, e-majl: gaube@-delavska-hranilnica.si., Bojan Temlin tel.: 02 234 30 31 in Žan VVostner tel.: 01 3000 213, e-mail: zan@delavska-hranilnica.si Uprava hranilnice 1 Maksimalna varčevalna ponudba za občane Tokrat vas seznanjamo z vsemi oblikami dolgoročnega varčeva- : nja in upamo, da se boste odločili za eno od njih. Sedanje varčevanje lahko spremenite v katero koli od v nadaljevanju navedenih, še bolj donosnih oblik varčevanja. 1. Varčevanje depozit »PLUS« sklenete pod pogoji: • doba varčevanja je 3 do 6 let, « prvi mesec se vplača depozit v znesku najmanj 50.000,00 SIT, > najnižja mesečna vloga v nadaljevanju je 10.000,00 SIT, • obrestna mera je Tom + 6,0 %. Varčevanje depozit »PLUS« z obroki, je najbolj donosna oblika varčevanja v hranilnici. Pomembno je, da omogoča donosno varčevanje večini zaposlenim, tudi tistim z nižjimi mesečnimi osebni- J mi prejemki. 2. Obročno varčevanje sklenete pod pogoji: « doba varčevanja je 1 do 5 let, • obrestna mera Tom + 4,30 % do Tom + 5,50 %, odvisna od dobe varčevanja, • varčevanje je možno prekiniti po vsakem letu varčevanja. Obročno varčevanje je fleksibilna in donosna oblika varčevanja, ki lahko služi različnim namenom: za nakup avtomobila ali drugih trajnih dobrin, lahko je namenjena varčevanju za potrebe šolanja otrok, vnukov, ki so po prekinitvi varčevanja lahko deležni rente v obliki štipendije za ves čas šolanja oz. študija. 3. Rentno varčevanje sklenete pod pogoji: • doba varčevanja je 5 do 20 let, • obrestna mera je Tom + 5,8 %, • najnižja mesečna vloga je 5.000,00 SIT. Primer informativnega izračuna: Pri mesečnem varčevanju 10.000,00 SIT in ocenjeni pričakovani povprečni 4 % inflacijski stopnji privarčujete v 5 letih 849.229,00 SIT, in v 10 letih 2.217.657,00 SIT. Po končanem varčevanju lahko varčevalec sredstva dvigne v enkratnem znesku ali se odloči za rento po želji. V primeru petletnega varčevanja znaša petletna mesečna renta 17.868,00 SIT, pri deset letnem varčevanju pa 31.998,00 SIT. Za višje mesečne varčevalne zneske si lahko informativni donos izračunate sami. Rentno varčevanje je nesporno najboljša oblika varčevanja za starost, ker je v celoti pregledno in donosno, bolj kot katera koli druga oblika zavarovanja. Vse zavarovalne oblike imajo resda zanemarljive dohodninske olajšave, hkrati pa mnoge nerazumne pogoje. Za rentno varčevanje Vam pripravimo osebni načrt rentnega varčevanja. 4. Stanovanjsko varčevanje »MO) DOM« sklenete pod pogoji: • doba varčevanja 5 do 10 let, • najnižja mesečna vloga 10.000,00 SIT, > obrestna mera Tom + 2,0 % in mesečna premijska obrestna mera 2,0 %, za varčevanje nad 5 let, • obrestna mera je Tom + 3,2 % in mesečna premijska obrestna mera 2,3 %, za varčevanje nad 10 let, • kredit se odobri v 3,5-kratniku privarčevanih sredstev, • kreditna obrestna mera je Tom + 2,45 % do Tom + 3,80 %, • doba vračanja kredita do 20 let, . za kredit se določi delež depozita, odvisno od ročnosti kredita. Stanovanjsko varčevanje je izjemno ugodno namensko varčevanje za pridobitev stanovanjskega kredita. Državna stanovanjska shema pozna letno premijo države, hranilnica pa priznava višjo obrestno mero in mesečne premijske obresti. Za enak znesek varčevanja privarčujete v hranilnici več kot po državni stanovanjski shemi. Osebno za vas pripravimo načrt varčevanja in investicije. Za vse nadaljnje informacije nas pokličite na telefon 01 300200, 300211,3000217, oz. 02 234 3050,02 2343034 ali se osebno oglasite na sedežu hranilnice v Ljubljani oz. v njeni podružnici v Mariboru. Uprava hranilnice “Suzana, zakaj si danes tako žalostna?" je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi rezkar Vili povprašal praktikantko Suzano. “Ali je kaj narobe s tabo?" “Ne, ne, vse je v redu," je zahlipala Suzana in planila v jok. “Vili, ne bodi tečen in pusti Suzano pri miru," je povzdignila glas kuharica Špela. “Ali misliš, da morajo zares vsi vedeti, da se je razšla s fantom. To je intimna stvar, ki jo vsakdo rad zadrži zase! ” "Suzana, ne bodo žalostna, če te je fant zapustil," je zamahnil z roko Vili. "Takšna luštna in pametna deklina, kot si ti, lahko za vsakim vogalom najde še boljšega fanta. Če bi bil jaz mlajši, bi takoj izkoristil priliko in te zdaj, ko si prosta, povabil na randi! ” “Ah, Vili, nič ne govori, ker ničesar ne razumeš,” je odkimala Suzana. “Najbolj žalostno je, da me fant sploh ni zapustil, pač pa sem jaz prekinila z njim, čeprav ga še vedno " V v. ljubim! ’ “Suzana, saj to je vendar grozno! " se je v pogovor vključil skladiščnik Rudi. “Sliši se tako, kakor v kakšni starogrški tragediji. Zakaj si bila prisiljena zapustiti fanta, ki ga ljubiš? Ali si morda zvedela, da je tvoj brat ? Ali si morala ljubljenega zapustiti po volji staršev? Ali pa si - bog ne daj - morda izvedela, da ima tvoj fant aids?" “Oh, Vili, takšne malenkosti naju ne bi mogle razdvojiti,” je vzdihnila Suzana. “Gre za višjo silo, na katero midva s fantom ne moreva vplivati.” “Hudiča, kaj pa je potem narobe s fantom!” je vzkliknil Vili. “Jaz sem ga že trikrat videl, pa se mi je vedno zdel čisto takšen kot vsi drugi! ” “Vili, tudi jaz sem na začetku, ko sva postala fant in dekle, mislila, da sem našla partnerja za vse življenje,” je pojasnila Suzana. “Žal pa sem zdaj ugotovila, da sem se motila!" “Suzana, zdaj pa nehaj slepomišiti!" je vzkliknil Rudi. “Povej že enkrat, kaj je narobe s tvojim bivšim fantom!" “Iz Haloz je! " je skrušeno odvrnila Suzana. “Oh, ko bi bila vsaj tudi jaz rojena v Halozah! ” “Suzana, zdaj te pa zares nič ne razumem," je zarobantil Rudi. “Kaj pa je narobe, če se je fant rodil v Halozah. Saj Haloze niso na Marsu temveč na Zemlji!" “Oh, Rudi, zakaj se norčuješ iz mene,” je obupano dejala Suzana. “Kaj misliš, da še ne trpim dovolj?" “Rudi, zares si krut do naše Suzane!" je Suzano vzela v bran Špela. “Če ne boste vsi dedci takoj utihnili in nehali bezati po njeni rani, boste imeli opravka z mano!” “No, Špela, potem pa nam ti razloži, zakaj je Suzana morala zapustiti fanta, ki ga ljubi, samo zaradi tega, ker je doma iz Haloz?" “Kakor kaže, ste zares vsi dedci butci, "je odkimala z glavo Špela. "Stvar je čisto preprosta. Kakor vsi veste, se je naša Suzana rodila v osrednji slovenski regiji, zato njena pričakovana življenjska doba za polovico desetletja presega povprečno pričakovano življenjsko dobo v Sloveniji. Njen fant pa je doma iz Haloz, zato lahko pričakuje, da bo živel desetletje manj kot povprečen Slovenec. Ker povprečne Slovenke živijo skoraj desetletje Iz dnevnika delavca Jožeta dalj kot povprečni Slovenci, lahko Suzana utemeljeno pričakuje, da ho Živela od 25 do 30 let dalj kot njen fant. Preprost izračun pokaže, da h' bilo glede na to, da je Suzana stara že več kot trideset let, zanjo nesmiselno, če bi se poročila s svojim fantom iz Haloz, saj bi ostala sama m brez partnerja zelo kmalu po poroki. Skratka, primerjalna analiza pfl' čakovanih povprečnih življenjskih dob v posameznik slovenskih regijah kaže, da poroka med Suzano in njenim haloškim fantom nima smisla-Gre torej za višjo silo. Ali vam je zdaj jasno, dedci zarukani?” “J-j-jaz nič ne r-r-razumem! ” je zajecljal Vili. “Tukaj ti ni treba nič razumeti, samo seštevati moraš znati! ” seje ujezila Špela. “Deset in pet in deset je najmanj petindvajset, ali ne. Glede na to, kako zdrava punca je Suzana, pa je lahko tudi trideset ali Pa se več!" “Hm, zakaj pa ljudje v Halozah umirajo mlajši, kot je povprečje v Aritmetika življenja J Sloveniji?" je zamišljeno povprašal Rudi. “ Kako naj to razumem ? “Kako, kako? Preprosto!" je energično odvrnila Špela. “Zapel]1 se enkrat z avtomobilom v Haloze, pa ti bo vse jasno. Na makadamskih cestah čez tiste blatne hribe, kjer številne domačije še vedno nimajo elektrike in vodovoda, bi se ti še avto pokvaril, čeprav je iz železa. Kako bi potem človek dolgo zdržal v takšnih pogojih ? Saj veš, kako je to: manj, kot je regija razvita, krajša je povprečna življenjska doba njenih prebivalcev. “Če prav razumem, so pri nas razlike v življenjski dobi med prebivalci različnih regij tako velike, da postajajo poroke preko regijskih meja nesmiselne," je dejal Vili in nagubal čelo. “Poroka je smiselna samo, ee sta ženin in nevesta iz iste regije." „ “Čakaj, čakaj, tako enostavno pa to ni," mu je vskočila v besedo Spela. “Pozabil si na to, da ženske pri nas povprečno živijo veliko dalj kol moški! ” "Zakaj?” je presenečeno povprašal mizar Tone. “Zakaj le?" je vzkliknil Rudi. “Ker moški več delamo, se tudi prej iztrošimo! ” “To pa prvič slišim, da moški več delate kot me ženske,” mu ni ostalo dolžna Špela. “Doslej sem mislila, da se moški prej pokvarijo, ker go preveč ‘serjejo’!" “Hm, hm," je zamrmral Vili in namrščil čelo. “Špela, če te prav razumem, po tvojem mnenju niso nesmiselne samo poroke preko regionalnih meja, temveč tudi poroke med moškimi in ženskami nasploh!" . “Ti si nor, Vili!" se je zakrohotala Špela. “Vidim, da vi butasti dedci zares nič ne razumete! ” “Špela, potem pa nam že enkrat za vraga povej, kaj nam hočeš dopovedati s to svojo aritmetiko življenja," se je razburil Vili. “Tako kot za vsako žensko, tudi za našo Suzano velja, da se mora porot‘h s kakšnim bogatim dedcem, ne glede na to, kakšen je. S svojim bodočim j možem bo tako in tako preživela zelo malo časa, nato pa bo leta ‘nJell‘. vdova. Če smo ženske že prisiljene velik del svojega življenja prežNel brez dedcev, moramo poskrbeti vsaj, da ne bomo revne in nesrečne temveč bogate in srečne vdove. Takšna je pač višja sila," je razložila Špel11- Ženino znamenje “Od kdaj imaš pa to bradavico na roki?” “To je materino znamenje!” “Kaj pa ta modrica na obrazu?" "To pa je ženino znamenje!" Dokaz “Da veš, ti si navaden vol!" “Ne govori neumnosti! Če bi bil jaz vol, bi bila tvoja žena brez otrok! ” Zgodnja ura “Kje si hodil vso noč? Ura je že pet zjutraj!” reče žena očitajoče možu. “Pa kaj? Ura bi bila pet tudi, če bi bil vso noč doma! ” Dvojčici “Slišim, da si se poročil z dvojčico." “Prav si slišal!” “Kako pa veš, katera od njiju je tvoja žena?” “Oh, to takoj opazim. Ženina sestra je vedno vljudna in ljubezniva do mene!" Nevzgojen sin “Vaš sin mi je rekel, da sem stara koza!" “Oh, nezaslišano! Vedno ga učim, da ljudi ne sme soditi po zunanjosti! ” Sef “Popolnoma vseeno mi je, kaj šef govori o meni. Če bi vedel, kaj si jaz mislim o njem, bi bilo drugače! ” “No, kaj bi bilo potem?” “Potem bi o meni govoril še desetkrat slabše! ” Nesporazum “Kam greš s tem volom?" “Ti si pravi butec! To ni vol, ampak osel!" “Bodo tiho! Ali ne vidiš, da sprašujem osla?" Dvojčka “Ali je tvoja žena zares rodila dvojčke? “Zares! ” “Ali sta enojajčna ali dvojajčna?" , “No, kako bi rekel: eden ima dve jajčki, “ pa je punčka! ” Poslednja volja “Ata, kje naj vas pokopljemo?" “Kar v plavž me vrzite!” J “Ali to pravile zaradi tega, ker imate tako železarno, v kateri ste delali vse življenje ? ^ “Ne, ne. Samo moja žena je že večkrat N da bo plesala na mojem grobu! " Zlata tašča “Ali naj vašo zlato taščo upepelimo ali P1 Ijemo!” lflr "Oboje! V tem primeru si ne bi rad privošči benega tveganja, pa naj stane, kar hoče! ’ I SINDIKAT Klil Avenije 9 Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije skladno s sprejetim izobraževalnim programom razpisuje seminar B, namenjen zlasti sindikalnim zaupnikom, kl so končali program A in imajo ustrezno znanje. Seminar bo ^ 11. in 12. oktobra v Dolenjskih Toplicah. 1X13 seminarju bodo obravnavane tele teme: ~ vodenje sestankov (Ida Baš), " Pogajanja (Bogdan Kavčič), " okonomika in plačna politika (Brane Mišič), ~ yarnost in zdravje pri delu (Lučka Bdhm). ..''zainteresirani naj za dodatne informacije pokličejo sekretarja Sin-vu,kata KNG Marjana Barla, tel. 041/386 899. Has sodelavec Lenart Horvatič, tokrat v vlogi Hermana ~eUskega in v družbi z grofico Barbaro, v predstavi na gradu Komenda na Polzeli: Delodajalce, ki bodo izkoriščali moje pripadnike delavce, bom zmetal v ječo. V svoji kneževini hočem red. -)£ VSAUDO, KI IHAPOGODB 0 ZAPOSLITVI Izobraževalni programi - jesen 2001 Začenjamo novo izobraževalno obdobje in razpisujemo enega od doslej najbolj obiskanih seminarjev. Pričakujemo, da bo prijav veliko, zato pohitite. V prihodnji številki glasila ZSSS vas bomo seznanili s programom za vse jesensko obdobje. Razpis seminarja Učinkovito soupravljanje Seminar bo od 8. do 10. oktobra v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, Gradnikova 1. Pogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, združenih v ZSSS. PROGRAM: Način in strategija delovanja sveta delavcev Predavatelj: Milan Utroša, izvršni sekretar v ZSSS Vloga in naloge sveta delavcev na področju statusnih in kadrovskih zadev ter reševanja sporov z delodajalci Predavatelj: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS Predavateljica: Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS Vloga sveta delavcev na področju plač ter pri obravnavi gospodarskih rezultatov družbe Predavatelj: Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS Soupravljanje delavcev ter varnost in zdravje pri delu Predavatelj: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS Kolektivne pogodbe in soupravljanje Predavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS Prijave za seminar pošljite na izpolnjeni prijavnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 2. oktobra 2001. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav. Udeležba na seminarju, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, za posameznega udeleženca stane 25.000 tolarjev. Prijavnici je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na žiro račun Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar II”, sklic na številko 07. Stroške seminarja za člane svetov delavcev krije skladno z zakonom delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 8400 tolarjev). Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. PRIJAVNICA za seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE Ime in priimek:..................................................... Datum rojstva:...................................................... Izobrazba, stopnja izobrazbe:....................................... Naslov doma:......................................................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe:.................................. - delovno mesto:..................................................... Točen naziv in naslov plačnika:...................................... Davčna številka plačnika:............................................ Član sindikata dejavnosti Slovenije:................................. Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda: Predsednik sindikata družbe: DA NE Drugo (navedite):.................................................... Telefonska številka: doma:........................................... - v službi:..................................... OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Datum: 16 ii št. 31 /13. september 2001 NAGRADNA KRIŽ«!® GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 31 (13. 9. 2001): 1: 2: Predstavljamo vam ameriški film z originalnim naslovom. Film je bil posrl lansko leto. Predstavljamo tudi nosilci glavne vloge. Film, ki je po zvrsti konusu je režiral Brett Ratner. Gesla i/. današnje nagradne križanke napišite na označena polja, 0v in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih siH^.ja Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nag e 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in da številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeJ 24. septembra 2001. o$ti' Pravilna rešitev gesel iz 29. letošnje številke Nove Delavske enotn ,r \. AFRIŠKIH DRŽAV, 2. A DPI S ABEBA, 3. KAMBALA, 4. N Al ROV1 grado 5000 tolarjev prejme Franc Rozman, Barletova 13, 1215 Mecb'1’