'in«-	V Ljubljani, dne 31. januarja 1935.	Štev. 26.	Letnik lxxv. (šol. leto 1934./35.)
Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. U. V. — sekcije sza dravsko banovino v Cjubljani ¡H Mesečna priloga »Prosveta« m
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmm^mmmmmm ČUVAJMO JUGOSLAVIJO!
UredniStvo in uprava: Ljubljana, Frančiikanska ulica 6ll. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak Četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani tekcije J. U. U. plačajo liti • članarino. Oglati po ceniku in dogovoru, davek potebe. Poii. ček. rač. 11.153. Tele/on 3112
Trdote uredb o draginjskih dokladah
Z izpremembami uredb o draginjskih dokladah drž. uslužbencev in upokojencev ter z odločbami o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, ki jih je izdal ministrski svet na osnovi posebnega pooblastila v § 64. finančnega zakona za leto 1934./1935., je moralno in materialno prizadeto vse državno in samoupravno uradništvo, zlasti pa so te uredbe zadele nameščence nižjih in najnižjih položajev. Znižanje prejemkov je zadelo tem težje, ker so bile plače drž. uradnikov in upokojencev v teku zadnjih let že ponovno reducirane in so bili posebno dohodki uradniških družin že pred uveljavlje-njem gornjih uredb in odločb daleč pod eksistenčnim minimom. Z ozirom na to, da je uradništvo vso dobo doprinašalo od vseh stanov za državo tudi v materialnem pogledu največje žrtve, je bilo med njim utrjeno prepričanje, da ukrepi štednje v državnem proračunu ne bodo zadevali njegovih prejemkov.
Danes je poteklo od njihovega uveljav-ljenja skoraj že leto dni, zato lahko tem boTj pregledamo ojstrine in hibe, ki so se pokazale v praksi.
Predvsem posegajo uredbe le v družine, ki so temeljne družabne edinice in osnova vsake države. Vsi samski uradniki so obdržali svoje prejemke neokrnjene in so se dohodki znižali le rodbinam. Pri aktivnih in upokojenih uradnicah so predmet zmanjšanja le osebne drag. dbklade. Tako izgube uradnice in upokojenke, čijih možje so drž. uradniki I. do vštete VI. skupine vse draginjske doklade, za 75% se znižajo doklade, če prejema mož prejemke VII., VIII. ali IX. skupine, za 50% če je mož v X. skupini in za 30%, če je mož zvaničnik ali služitelj. Ker se z napredovanjem v višje položaje zvišujeta le plača in položajne doklade, dočim se osebna drag. doklada znižuje, je uredba zadela v prvi vrsti nižje uradniške kroge torej že itak šibko situirane sloje. Uradnice VI., V., IV/2. IV/1 skupine, čijih mož prejema dohodke VI. ali višje skupine, izgubijo v I. drag. razredu mesečno po 700 Din, 650 Din1, 600 Din in 500 Din, tako da je razlika med višino odtegljaja uradnice VI. in IV/1 skupine 200 Din mesečno. Od plače btto 2500 Din prejme zato prva le btto 1800 Din, druga pa btto 3670 Din. Učiteljica VI. skupine je izgubila torej 28% svojih prejemkov, profesorica IV/1 skupine pa le 12%. Še večja nastane ta diferenca, ako vzporedimo uradnici v IV/1 skupini uradnico IX. skupine, ki izgubi v I. drag. razredu od btto 1650 Din draginjsko doklado v znesku 775 Din t. j. 47% vseh svojih prejemkov. Dočim prejema prva mesečno še vedno btto 3670 Din, znaša mesečna plača druge le btto 875 Din. Tako sliko pokažejo vsi primeri, ker uredba dosledno izvaja načelo obremenitve gmotno šibkejših. Princip progresivnosti je izveden torej v obratnem redu od zgoraj navzdol. Čim nižji je položaj državne uradnice in čim nižji so njeni prejemki, tem večja vsota se ji odtegne. Jasno se vselej pokaže sorazmerje odtegljaja v po-edinih skupinah, ako ga v odstotkih izračunamo od celotnih prejemkov. Zaradi tega značaja uredb so znižani prejemki poroč. uradnicam nižjih položajev daleč pod eksistenčni minimum dočim ohranijo prejemki poročenih uradnic visokih skupin še vedno znatne vsote. Pri polni redukciji drag. doklad prejemajo uradnice od IX. do IV/l skupine mesečno te-le btto prejemke: 875 Din. 1130 Din 1410 Din, 1800 Din, 2250 Din. 2670 Din, 3670 Din ter ie plača uradnice IV/1 skupine več kot štirikrat večja od plače uradnice IX. skupine, dočim je ob polnih prejemkih le 2'5 krat tolikšna. Uredbe pa ne zadevajo uradniške družine in žene uradnice samo materialno.
Mož in žena morata biti v državni službi polnopravna in enakovredna in to ne samo v dolžnostih dela marveč tudi v pravicah prejemkov. Uredbe o redukciji draginjskih doklad pa so poročenim ženam slednjo pravico kljub polnemu izvrševanju uradnih dolžnosti okrnile, radi česar se čutijo tudi moralno zapostavljene za moškimi kolegi.
Res je, da živita uradnika zakonca v skupnem gospodinjstvu bolj ekonomično, kot če bi živela vsak zase, vendar je okrnjen' ta boljši ekonomični položaj le dotlej, dokler nimata otrok. Uredba pa ne pozna nobene razlike med uradniškimi zakonskimi pari brez in z otroki, marveč znižuje draginjske doklade ženam brez ozira na število družinskih članov čisto linearno, upoštevajoč pri tem do neke mere edino prejemke moža. Zato posega tem glo-bokeje v temelje uradniške družine.
Kako globoko zadeva uredba družino, kažejo zlasti odločbe o redukciji prejemkov, ki jah utrpijo oni nameščenci in nameščenke, ki žive v skupnem gospodinjstvu s starši. Pred-med redukcije pri uradniških skupinah so zopet draginjske doklade, pri pripravnikih, pogodbenih uradnikih itd., ki nimajo teh doklad, pa njihova plača oziroma nagrada. Ta se znižuje za 20% do 40%. Pripravnik IX. skupine ima v tretjem draginjskem razredu 970 Din
btto mesečne nagrade. Ako je njegov oče, pri katerem živi, uradnik VI. skupine, se mu zmanjšajo prejemki za 40%. Od celotne nagrade izgubi torej 388 Din in znašajo njegovi btto prejemki le 582 Din mesečno. Iz te vsote bi moral povrniti očetu stroške za hrano, stanovanje, kurjavo in razsvetljavo ter skrbeti za svojo obleko in obutev. Jksno je, da to ni mogoče in mora oče svojega otroka, ki ga je z velikimi žrtvami in stroški ter mogoče celo z zadolževanjem izštudiral, vzdrževati in podpirati celo po vstopu v službo in po dosegi polnoletnosti. Tako so z redukcijo prejemkov otrok indirektno reducirani tudi prejemki očeta.
Znižanje prejemkov zadene najtežje vselej baš najsiromašnejše sloje. Zlasti nazorno se pokaže to pri nameščencih, ki žive pri svojih starših, ki nimajo tolikih dohodkov, da bi mogli preživljati sebe in družino. To so v prvi vrsti starši z nizkimi pokojninami in mali obrtniki, četudi so navezani na podporo in pomoč otroka, ki so ga le z velikimi žrtvami usposobili za samostojno življenje in je otrok moralno dolžan pomagati staršem v stiski, a je ta pomoč zvezana z zmanjšanjem prejemkov. Uradnikova plača, ki jo more porabiti zase, je reducirana zato dvakrat; s tem da porabi del za pomoč staršem in z uredbo. Četudi to ni namen uredbe, vendar izgleda v praksi, kot da je zmanjšana plača zato, ker živi otrok pri starših, da jim more nuditi pomoč. Uredba torej favorizira tiste otroke, ki zanemarjajo svoje dolžnosti do staršev in se
1. Kako zborujemo.
Na dnevnem redu seje predsednikov sre-skih učiteljskih društev je bil med drugimi referati Ant. Hrenov »Učiteljski gospodarski dan«. Zaradi pozne ure ga tov. Hren ni mogel prečitati. Sklenili so, da referat sekcija razmnoži, ga pošlje vsem sreskim društvom, da ga odbori (gospodarski! strokovnjaki) temeljito premislijo in na gospodarskem dnevu s potrebnimi podatki in dokazi spopolnijo.
Referati, ki obravnavajo gmotno stran učiteljevo, imajo skoro povsod to nesrečo, da jih potisnejo v dnevnem redu na zadnje mesto. Vse drugo je važnejše kot stanovsko gospodarstvo. Če je proti koncu zborovanja še čas za čitanje referata — največkrat zaradi pozne ure tega ni — so zborovalci od mnogih in raznovrstnih debat duševno in telesno utrujeni in izčrpani. Vsaka poglobitev v gospodarsko vprašanje je nemogoča, vsaka debata — po mnenju utrujenih zborovalcev — nepotrebna. Referenta se nagradi s ploskom, potihem pa želi. da bi predsednik že vendar enkrat zaključil zborovanje.
Dragoceno gradivo, ki ga je referent zna-bilti tedne in mesece zbirail, preskušal, sestavljal, pri tem imel gmotne stroške, se tako neplodno porazgubi. Specijelno učiteljskim gospodarskim problemom se največkrat ne pripisuje tiste važnosti in nujnosti kob jim po vseh božjih in človeških pravicah gre. Kdo bi premišljal in delal na pravilni in pravočasni rešitvi obširnega gospodarskega programa v našem stanu! Ali smo učitelji res tako sijajno gmotno založeni, da bi nam bili temeljiti gospodarski referati nepotrebni vsestranske in pravične kritike odveč? Poskusimo odgovoriti na to vprašanje!
2. Gospodarske ustanove.
Vsi stanovi se gospodarsko osamosvo-ju.jejo, ali vsaj skušajo najti v svojih stanovskih združitvah moralnih in gmotnih opor za težke čase. Poglejmo le trgovce, industrijce ali obrtnike, kako veliko važnost polagajo ravno na splošno stanovsko vzajemnost. Vidimo pa na drugi strani kako težko je v teh časih prizadet naš kmet, ker nima — ali ne zadosti — potrebnih gospodarskih zadrug, poslovalnic in živilskih skladišč.
Učiiteljstvo v dravski banovini ima nekaj že priznanih gospodarskih ustanov. Te so: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Učiteljska samopomoč v Ljubljani, Samopomoč za učiteljske otroke v Ljubljani, Učiteljska domo-
tem dolžnostim odtegujejo. To je drugi škodljivi efekt uredbe, ki vpliva po moralni strani na družino.
Uredbe rahljajo in trgajo vezi med starši in otroki. One ustvarjajo priviligiran položaj od staršev ločenim otrokom, favorizirajo pa tudi izvenzakonske vezi, med katere bodo sedaj prisiljeni vstopati tudi mnogi mlajši uradniki, ki bi si sicer ustvarili rodbino. Uredbe razbijajo rodbino v njenem bistvu in pomenu, rodbino kot osnovno celico družbe in naroda.
Štednje v državnem proračunu, ki so imele za posledico znižanje uradniških prejemkov, v nobeni diržavi niso rodile pričakovanih uspehov, kjer pomeni vsako prekomerno zniževanje oškodovanje zasebnega in državnega gospodarstva. Najmanj pa morejo zadovoljiti redukcije prejemkov tedaj, kadar zadevajo le posameznega nameščenca in družino in segajo v njene ekonomske in moralne temelje. Ob daljšem trajanju takega stanja ne morejo izostati posledice, ki bodo usodne tako za rodbino kakor za narod.
Nujno je, da se te uredbe ukinejo čimprej. Ukinitev je potrebna tako zaradi enakopravnosti med možem in ženo v javni službi radi pravičnega nalaganja gmotnih žrtev onim, ki morajo te žrtve doprinašati, kar se more izvesti edino z uveljavljenjem načela progresivnosti od nižjih proti višjim in zaradi zaščite rodbine in njenih materialnih in moralnih osnov. Na rodbini in njenih osnovah pa slonita narod in država.	mk.
va v Ljubljani in Mariboru. Zdraviliški dom v Rogaški Slatini, Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvkta v Ljubljan, Učiteljska kreditna zadruga v Celju, Dom učiteljic v Ljubljani, Društvo za zgradbo učiteljskega obmorskega doma v Omišlju — sedež Ljubljana in še nekaj drugih.
Vse te gospodarske edinice delajo uspešno po svojih močeh, zadovoljujejo svoje člane in skušajo kar najbolje rešiti stanovsko - gospodarski načrt. Skoro vse te ustanove pa bolehajo na naši — rekel bi specijelno učiteljski bolezni: premalo zanimanja in aktivnega, udejstvovanja Po učiteljstvu. Pogrešamo p njih veliko števik) delavnih in strokovno usposobljenih tovarišev in tovarišic. Kje so ti? Mnogim dlrugim društvom in organizacijam posvečajo svoje sile. žrtvujejo svoj prosti čas, življenjsko energijo in dostikrat še svoja itak skromna gmotna sredstva.
Vsaka gospodarska ustanova ima že v svojih pravilih iasno izražen namen, kateremu naj služi. Vse naše stanovsko-gospodar-ske ustanove so namenjene učiteljem in posredno njihovim družinam.
Trdino hrbtenico bo dobil učiteljski stan le po dobro urejenem gospodarstvu. Gmotno nezavisen človek se vse drugače more in zna obraniti raznih nezgod in ponižanj kot pa zadolženi in cd vseh mogočih ljudi zavisni slabič. Svetovno krizo more premagati le urejeno gospodarstvo. Vzajemna pomoč zadružne celote drži vse poedince v neki skupnosti, da močnejši podpira šibkejšega, šibkejši pa stopa kot zadružnik v isti vrsti z močnejšim.
Dober gospodar bo vselej trezno premislil ali mu bo nameravana naprava (delo) prinesla kaj koristi in kakšne bodo te. V praznino ne borno metali denarja in ne vlagali svojih žrtev! Naj samo v glavnih obrisih omenim nekatere dobrine, katerih so deležni člani te ali one gospodarske ustanove.
Imam sina, hčer v mestnih šolah. Treba jima je knjig, zvezkov in drugih potrebščin. Za vse to mi pokaže letni obračun že precejšen znesek. Vzemimo, da znaša Din 600.—. Če sem član Učiteljske tiskarne v Ljubljani, imam pri vseh nabavah v tiskarni in njeni knjigarni, odnosno podružnici 15% popusta. V enem letu sem prihranil Din 90.—. V treh letih znaša .popust Din 270.—. Delež pri tiskarni znaša samo Din 250.—, katerega lahko poravnam v 10 mesečnih obrokih. — Tovariš ('tovarišica) naroča knjige, pisarniške potreb-
ščine itd. Tudi temu se samo s popusti izplača v nekaj letih znesek kot ga je nakazal tiskarni za delež.
V stiski in potrebi dobim cenejše posojilo, v težki nesreči ali bolezni denarno podporo kot brezobrestno posojilo. Ob smiti imajo moji preostali pravico do posmrtnine, za otroke mi zadruga izplača ob polnoletnosti odpravnino, ob smrti pa da denarno podporo. V učiteljskih domovih je maša; mladina v dobri oskrbi, pravilno nadzorovana, pri učenju dobiva potrebno pomoč; vse pa za skromno in nizko ceno. Če si potreben zdravljenja, zdraviliški dom v Rogaški Slatini te bo sprejel pod svoj gostoljubni krov. Potreben in prijeten oddih ob morju nam bo nudil bodoči obmorski dom v Omišlju.
Poleg gmotnih koristi prinašajo gospodarske ustanove svojim članom še druge, za celoten stan kakor tudi za poedinca nič manj važne dobrine. Osamostvojitev učiteljstva na gospodarskem polju mu je pridobila občudovanje in ugled pri vseh drugih stanovih. Klečeplazenja za posojila in podpore pri denarnih mogotcih ni več. Naš stanovski tisk je svoboden in piše le to, kar učiteljstvo samo narekuje in zahteva. Tovarištvo v besedi je prazen zvok! Učiteljstvo dravske banovine izvaja tovarištvo v dejanju. Kako prisrčno in pomirjevalno je že dejstvo, če vem. da je za menoj 1000 in še več tovarišev in tovarišic, ki mi bodo v nesreči stali nesebično ob strani, ob moji smrti pa dejansko pomagali mojim preostalim. Vse svoje gmotne žrtve, ki si jih s članstvom v teh gospodarskih ustanovah prostovoljno nalagam, se mi zde lahke že sat-mo ob tej misli. Ugotovljeno je, da še le gospodarske ustanove povežejo tovariše in to-varišice trdno v eno družino, jim vcepijo vzajemni čut za svojega bližnjega in napravijo iz učitelja moža in tovariša.
3. Učiteljski gospodarski dan.
Prav nič ne bodimo skromni in sramežljivi! Pogovorimo se tovariško o vseh naših življenjskih prilikah, o naših potrebah in stiskah. Posvetujmo se kako bi si omogočili do-stonjo življenje, kako zboljšali svoj položaj. Tovariš-zadrugar nam bo igraje sipal dobre nasvete o zadružništvu, tovarišica lepo razložila delo in potrebe vaške ženske mladine, družinski par se zanima za uredbo učiteljskih domov, član US bo navedel za zboljšanje članskih dobrin nove vire itd., itd. Kolikor glav toliko misli, toliko nasvetov!
Kaj pa s kritiko? Ali je vse dobro, vse prav, kar se godi v tej ali oni gospodarski ustanovi? Le z vsemi ugovori na dan! Nič ne bo zamere, če javno poveš, kai ti ne prija, česa bi to društvo ali ona zadruga ne smela imeti, kaj naj bi izpustila ali vstavila. Kritiziraj. ugovarjaj, imej pa pri tem res pravi to-variški namen: koristiti ustanovi, učiteljstvu in sebi. Saj imamo gospodarski dan. da se pomenimo o naših gospodarskih težnjah. Razdiralna kritika pa na učiteljskih zborovanjih ne sme priti do izraza.
Kupec si ogleda blago in se dogovori o kupni ceni; obrtnik zmeri in preračuna delo, ki mu je poverjeno; stavbenik zida po načrtu. Če hočem govoriti o našem gospodarstvu in njegovih gospodarskih enotah, moram te poznati. Ne smem se zanašati na goli slučaj, da mi bodo že med' čitanjem referata ali med debato šinili v glavo morebitni dbmisleki. Treba je pregledati pravila, prečitati moraš določila o članskih pravicah, dolžnostih in dobrinah. Premišljevati moraš, kako je podjetje ali ustanova spolnjevala svoje dolžnosti do zdaj, kako naj bi bilo to v bodoče. Ali se krijejo moje obremenitve s članskimi dobrinami? Kje in koliko sem s članstvom 'poudaril stanovsko vzajemnost, pridobil večji ugled svojemu stanu. Še nešteto je takih vprašanj iin pomislekov, treba jih je le najti, iznesti, zagovarjati in pobijati. Vse naj bo jasno, vse naj pride na belidkn!
Veliko in važno je vprašanje članstva. Kako naj se zbira, organizira, vodi evidenca o njem. Nešteta društva in združitve kažejo s svojimi statistikami društveni in delovni razvoj, z njimi dbkazujeio pravico do obstoja. Meni ni znano, da bi učiteljstvo naše banovine imelo tako statistiko. (Potrebna je. Z njo v roki (na papirju) bi pokazali tu ali tam: kaj imamo, kai zmoremo in kaj smo. Iščimo i mi podatke za naše gospodarstvo, sestaviiajmo si pismene in neizpodbitne dokaze. da živimo, da prav uporabljamo svoje duševne, telesne in gmotne sile sebi v prid, narodu v korist.
Gospodarske ustanove so po svoji sestavi tako različne, po pomenu tako_ važne in po začrtanem delokrogu tako obsežne, da na učiteljskem gospodarskem dnevu ne boste spoznali vsega. Vsaka enota za se bi potrebovala svoj gospodarski dan. Gradivo je tako obsežno, da ga more izčrpno obdelati referent le za eno ustanovo naenkrat. Če se bodo navzoči zborovalci udeleževali še debat z isto vnemo kot o priliki koncentracijskega pouka, risanja po naravi, biološke melfode itd., potem sem prepričan, da bodo za zborovanje določene ure kaj hitro potekle, zmanjkalo bo časa za vse dtrugo.
Smatra jmo prvi gospodarski dan za uvod v razprave o našem gospodarstvu. Vsako zborovanje naj bi imelo vsaj eno obširnejše go-
Zastopniki JUU pri g. finančnem ministru
Finančni minister g. Milan Stojadinovič je sprejel v torek 22. januarja zastopnike Ju-goslovenskega učiteljskega udruženja tov. Ivana Dimnika. Todora Dimitrijeviča in Vaša Oreščanina. Oni so mu v imenu jugoslovanskega učiteljstva razložili opravičene želje za spremembo odredbe o draginjskih dokladah, ki je težko prizadela družine onih uradnikov, ki so v nižjih položajnih skupinah. Gospoda ministra so naprosili, da se ukinejo odredbe § 30. finančnega zakona za leto 1933./34. in da ostaneta v veljavi §§ 29. lin 84. zakona o narodnih šolah, po akterih
imajo vsi učitelji in učiteljice pravico do stanarine. Razložili so g. ministru tudi, da je učiteljstvo iz teritorija Bosne in Hercegovine do sprejetja uradniškega zakona plačevalo prispevke v beograjski učiteljski pokojninski sklad in je potrebno, da se jim ti prispevki vrnejo.
G. minister je bil zelo ljubezniv in je pazljivo sledil izvajanjem učiteljskih zastopnikov. sprejel pismeno obrazložitev glede navedenih vprašan j jn je obljubil, da bo posvetil popolno pažnjo iznešenim vprašanjem.
Pred „učiteljskim gospodarskim dnevom"
Banski Šolski nadzornik Andrei Rape — odhaja
Skrbno na delu
V dnevnem časopisju je bila objavljena vest, da je banski šolski nadzornik tov. Andrej Rape upokojen. Po štiridesetletnem napornem, toda v vsakem pogledu plodonosnem delu zapušča aktivno delo za naše narodno šolstvo, zapušča ga kot upokojen banski šolski nadzornik. Zelo aktivna bilanca njegovega dela nam pokaže, da je častno mesto banskega šolskega nadzornika, ki ga je zasedel 1. 1931., v resnici tudi zaslužil.
Andrej Rape je bil rojen 30. novembra 1872. v Rafolčah pri Lukovici. Tam je dovršil tudi osnovno šolo. Gimnazijo in učiteljišče je obiskoval v Ljubljani, a maturiral je 1394. Kot učitelj je služboval v Zalem logu
pri Železnikih, v Olševku pri Kranju, v Smledniku in Medvodah. V Ljubljano je bil premeščen 1. 1907. Vedno se je odlikoval kot dober pedagog in šolnik in prav zaradi tega je bil pozvan po prevratu za okrajnega šolskega nadzornika v ljubljanski okolici, nekaj let pozneje pa za mestnega šolskega nadzornika v Ljubljani. Ko je bilo izpraznjeno mesto banskega šolskega nadzornika, ni mogel biti za to mesto nihče zmožnejši kandidat nego ravno tov. Rape.
Njegovo pedagoško udejstvovinje je znano iz mnogih člankov in razprav v »Popotniku«. Sodeloval je pri izdaji »Šolskega lista«, ki je po prevratu nadomeščal čitanke. Sestavil je »Četrto čitanko« in sodeloval pri sestavi raznih drugih šolskih knjig. Bil je sotrudnik »Domačega ognjišča« in »Naše bodočnosti«.
Vsem nam je poznan kot odličen mladinski pisatelj. Njegova nad vse velika agilnost in zmožnost se zrcali v mladinskih knjigah, ki so izšle izpod njegovega peresa »Dane«, »Pisanica«, »Iz dni trpljenja«. V letih 1909. do 1924. je izdal osem zvezkov mladinskih spisov. Prevedel je tudi orientalske pravljice »Tisoč in ena noč«, a ves čas sodeloval pri »Zvončku« in »Glasniku PRK«. Kot zaveden član učiteljske organizacije je bil dolga leta tudi sotrudnik «Učiteljskega tovariša«.
Kot pevec in marljiv organizator je mnogo svojih sposobnosti in moči posvetil tudi Glasbeni matici in prejel za 30 letno delo diplomo častnega članstva. Bil je tudi 7 let predsednik »Glasbene Matice«.
Vse njegovo res veliko delo in vsi njegovi uspehi ga slikajo kot neumornega kulturnega delavca, ki je mnogo prispeval za dvig našega šolstva, naše mladinske literature in tudi za dvig naše stanovske zavesti. Ko odhaja mu želimo, da bi še mnogo let užival v zdravju in zadovoljstvu zasluženi pokoj.
spodarsko poročilo. Obravnava naj se v prvi polovici zborovalnega časa. Člani in zboroval-ci naj bodo pripravljeni za strokovno debato. Na pol in premalo premišljeno dedo ne bo nikoli i odilo tistega uspeha kot ga pričakujemo in ga po določenem namenu moremo zahtevati. Bolje malo, a to dobro!
4. Uspehi gospodarskih dni.
Stalež v dravski banovini izkazuje 4070 učiteljskih oseb. nezasedenih je še okrog 80 mest. S svinčnikom v roki izračunajmo gmotno silo naših gospodarskih podjetij zadrug in društev, če bi imela vsaka za člane le polovico tega števila. To bi bila moč! Do danes je dosegla nadpolovično' število članstva (računano samo številčno in ne po učiteljskem staiežu!) samo zadruga Učiteljska samopomoč v Ljubljani, ki ima 2570 članov. Naše največje podjetje, ponos slovenskega učiteljstva, milijonska rezerva za vse naše stanovsko gospodarstvo — Učiteljska tiskarna v Ljubljani, ima okrog 300 članov. Še slabše je pri drugih ustanovah. Učiteljski dom v Ljubljani ima okrog 200 članov nad polovico samo iz Ljubljane. Samopomoč za učiteljske otroke je zbrala okrog 250 zavarovancev, gotovo pa je, da ima učiteljstvo še dosti otrok, katerim starši ne privoščijo nekaj tisočakov za balo ali skromno opremo ob polnoletnosti.
Gospodarski dan naj ima popolen uspeh! Vsak tovariš, vsaka tovarišica naj si za se napravi gospodarski načrt, katerega bo izvajalca) do končne in pravilne 'rešit_ve._ Premisli naj: kaj mora in kaj zmore v bližnji bodočnosti. Če me tri. štiri druge nestanovske organizacije pri tem ovirajo se bom za nekaj časa umaknil iz njih. Moja stanovska zavest in korist zahtevata, da se: v prvi vrsti in ves posvetim svojim gospodarskim zahtevam. Kdo mi more kaj očitati?
Korak za korakom se bliža Učiteljski dom v Ljubljani dosegi svojega končnega smotra, da otvori v svoji novi stavbi zavod, ki bo vanj sprejemal že v začetku šol. leta 1935/36 v Ljubljani študirajočo učiteljsko de-co. Internat bo urejen tako, da Ido popolnoma odgovarjal zdravstvenim in vzgojnim zahtevam. Gojenci bodo dobivali dobro in tečno hrano, pomoč pri učenju in skrbno nadzorstvo proti primerno nizki odškodnini. Zadružniki Učiteljskega doma bodo imeli popust.
Načelstvo je skrbno na delu in se posvetuje, kako naj se izvede adaptacija. Pri tem misli tudi na bodočnost, ko bo treba morebitnih prizidkov. Vse predpriprave je načelstvo izročilo izkušenemu in praktičnemu arhitektu. Posvetovalo se je o bodočih delih s tovariši - zadružniki, ki so dali mnogo dobrih napotkov. Na razna vprašanja pojasnjujemo, da leži kupljeno poslopje v Spodnji Šiški, Žibertova ulica 27. To je četrta ulica od pivovarne Union. Odcepi se s Celovške ceste na desno proti gorenjski progi. Od
gorenjskega kolodvora je pa druga ulica na desno. V bližini je deška in dekliška osnovna in meščanska šola v Spod. Šiški. Ob Tyrševi (Dunajski) cesti bodo v kratkem začeli graditi poslopje za III. drž. realno gimnazijo, ki bo oddaljena komaj dobrih 12 minut,. Do klasične gimnazije pri Narodnem domu jc 13 minut, do pošte 16 minut, kar ni posebna oddaljenost. Sicer pa moramo nuditi iz zdravstvenih vidikov otrokom dnevni sprehod, ki ga bodo imeli dijaki stanujoči v našem domu redno vsak dan. Celovška cesta je podaljšek Gosposvetske ceste, lepo ureje-nja in tlakovana. Po njej vozi električna cestna železnica, ki jo lahko uporabljamo ob skrajno neugodnem vremenu. Postajališče je oddaljeno od doma 4 minute.
Za adaptacije in opremo ima dom še nekaj denarja, ki je deloma vezan. V nadomestilo je načelstvo poskrbelo za nekatera izdanja, ki bodo donesla domu nekaj gotovine. Načelstvo prosi že danes učiteljstvo za sodelovanje in nekoliko dobre volje. Uspeh sigurno ne izostane.
Splošne vesti
Gospodarski načrt moram izvesti do konca!
Denarno vprašanje je včasih precej težko, nikakor pa nerešljivo. Prihranek v obliki odbitka na eni strani mi daje dobrine na drugi strani. Zmanjšani mesečni prejemki mi narekujejo omejitev pri teh ali onih izdatkih. Slab gospodar bi bil, če ne bi znal uravnovesili dohodkov z izdatki.
Slovenski učitelj je že od nekdaj stal hrabro na braniku za svoje pravice, poštenje in čast! Vsaka doba v človeštvu ima posebne znake, vsak čas svoje zahteve. Treba ie te le spoznati in — uresničiti. Danes so res težki časi! Kdo nam je pa porok da ne pridejo še hujši? Skrbimo že zdaj, da bomo pripravljeni na nje. Če nam pa naklonjena usoda obrne te neprijatelje v drugo stran, hvala ji!, veselili se bomo pač lepšega sonca. V težkih časih pridobljene dobrine nam bodo ostale.
Pri izvedbi našega gospodarskega načrta naj nas vodi zdrav in prepričevalen optimizem. Visoko politiko v razdiralni obliki prepustimo neresnim. Čemu se naj oziram samo na senčno stran, ko vendar vem. da jo na dnu-gi strani božajo najlepši sončni prameni. Človeka vedrega lica in odkrite duše ima vsakdo rad, veseli se ga Bog in ljudje. Kdor ničesar ne začne, ta ne bo ničesar dosegel. Junak je ta, ki .prvi zagrabi, ki se bori v prednjih vrstah in ne čaka na priliko v zaledju, d!a s,e bo okoristil s tjujimi pridobitvami.
Človek premine, njegovo' delo ostane. Pravičen zgodovinar bo ocenil naše delo in stremljenje po uspehih, kakršne bomo dosegli in jih zapustili poznim rodlovom. Z aktivnim udejstvovanjem v svojem stanovskem gospodarstvu si bomo učitelji sami pisali zgodovino. ki bo in mora biti častna za nas in za ves stan.
Iv. Kocijančič.
—	Svetosavska proslava je bila letos po vseh osnovnih šolah dravske banovine posebno slovesna. Ob 700 letnici smrti Sv. Save se je še bolj poudarjalo in še lepše orisalo veliko delo in ogromne zasluge prosvetitelja srbskega naroda, ustanovitelja srbske pravoslavne vere in državnika. On, ki je začel prvi širiti prosveto med narodom si je prav radi tega pridobil naslov šolskega patrona. Opaža se, da so svetosavske proslave po naših šolah od leta do leta lepše in postaja Sv. Sava tudi resnični naš šolski patron.
—	Za svetosavsko tekmo je letos na filozofski fakulteti ljubljanske univerze bil razpisan tudi pedagoški ifcerna in sicer z naslovom: »Kulturno-pedagoški pomen Slomškove knjige Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. Uspešno obdelala sta ga ter prejela kraljevo nagrado g. Vinko Brumen in uršulinka M. Klementina Kastelic. Prav posebno je uspel obsežni, ob virih bogato dokumentirani izdelek, ki ga je predložil g. Brumen iz Šalovec pri Središču, absolvent mariborskega učiteljišča.
—	Darujte za spomenik blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Pisarna odbora za spomenik je razposlala na vsa društva in ustanove posebne prošnje za prispevke. Tudi na šole so prišle posebne prošnje za nabiranje. —■ Pripoiročamo vsemu učitaljstvu, da čim agiilnejše sodeluje pri tuj velevažni nabiralni akciji in tudi samo po svojih močeh prispeva za spomenik. Vsakdo naj daruje! Tekma pri tem nabiranju naj izpričuje najgloblja čuvstva ki smo jih gojili do blagopokojnega kralja mučenika. — Vsa potrebna navodila se dobe v pisarni odbora v Ljubljani — Gledališka ulica, palača Trboveljske premogokopne družbe, IV. nadstropje, telefon št. 39-53.
POŠLJITE PRISPEVKE ZA POLE, KI SO JIH PODPISALI UČENCI NARODNIH ŠOL. DOSLEJ NI PORAVNALO PRISPEVKOV ŠE 200 ŠOL.
—	Poljski »GIos Nauczycielski« (Učiteljski glas) prinaša članke iz »Učit. tovariša«. —
»Glos Nauczycielski« je v svoji 15. številki z dne 15. decembra 1934. prinesel daljši članek pod naslovom »Z nauczycielskiej prasy jugoslowianskiej« (Iz jugoslovanskega učiteljskega časopisa), v katerem člankar B. Glu-chowski poroča o 14. učiteljski skupščini, ki je bila v Beogradu in na kateri je bil izvoljen
za predsednika tov. Ivan Dimnik. Posebno hvali agilnost slovenskega učiteljstva ki ima že svoje učiteljske domove v Mairiboru in po 40 letih tudi — v Ljubljani, gradi se pa že dom ob naši lepi Adriji. Nato omenja mladinski organizaciji P. R. K. in Pomladek Jadranske straže, posebno pa podčrtava važnost »Mladinske matice«, ki je izdala v sedmih leltiih že 610.000 izvodov dobrih knjižnih del. Pisec omenja tudi učiteljske lige, ki so bile ustanovljene, da navežejo tesnejše stiike z bratskimi narodi. Naizadnje omenja še potovanje slovenskega učiteljstva na grob Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. — Opomba: B. Gluchowski je esperantist, z vnemo pa študira tudi slovenščino. Z mano se je seznanil potom esperanta. Iz »Učit. tovariša« prevaja s slovarjem v roki kakor mi je pred kratkimi priznali. — Onim, ki bi radi sodelovali v učiteljskih ligah, pa jim primanjkuje znanje jezikov, toplo priporočam učenje es-pci anta, ki je za vsakega izobraženca prava igrača. Seveda brez učenja se tudi espcranto ne da priučiti. Kdor bi se hotel priučiti espe-rantu, naj se obrne na: Jezikovno dopisno šolo, Jesenice - Fužine. Za odgovor naj se priloži znamka.	Golobic Peter.
—	Odlikovanje. Glavni odbor društva Rdeči križ v Beogradu je odlikoval tri člane občinskega odbora društva Rdeči križ v Guštanju s srebrno kolajno in sicer: Kotnik Emo, rčiteljico v Guštanju, Šimon Rudolfa, šolskega upravitelja na Tolstem vrhu pri Guštanju. Iskreno čestitamo.
—	Polletno poročilo o delovanju Pomlad-ka Rdečega križa. Ker so poslali nekateri šol. ski odbori polletno poročilo o delovanju Po-mladka na svoji šoli, drugi pa zahtevajo, naj jim sekcija pošlje tiskovine za to poročilo, si dovoljujemo opozoriti vse šolske odbore PRK na čl. 8. pravilnika PRK in pa na okrožnico z dne 31. avgusta 1934, P. štev. 2289, iz katere je razvidno, da se predlagajo letna poročila o delovaniu Pomladka Rdečega križa samo ob zaključku šolskega leta in ne več polletno.	Sekcija PRK.
—	Načelstvo Učiteljskega doma v Ljubljani obvešča s tem vse tovariše in tovarišice, ki študirajo svoje otroke v Ljubljani, da bo otvorilo s 1. septembrom t. 1. v svojem domu internat. Vanj bo sprejemalo predvidoma dečke in deklice predvsem iz učiteljskih vrst. Javite pravočasno podatke. Cene zmerne, hrana tečna in izdatna, strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. Naslov: Frančiškanska 6.
Ciril Petrovec:
Prve denarne ustanove za podporo učiteljskih pripravnikov in prvi pripravniški semenišči na Slovenskem
Ustanovitev Učiteljskega doma v Mariboru in Ljubljani me je opozorila, da sem začel pisati to razpravico. Zanimalo me je, odkod so izšle prve inicijative za pripravniške učiteljske podporne ustanove.
V 1. 1846. je bil Anton Martin Slomšek celjski opat od 23. aprila do 15. junija, ko je postal labodski škof. V tem letu je ustanovil tudi »Drobtinice«. Spisal jim je »Vabilo in prošnjo« v nemškem jeziku in oboje dal natisniti na koncu I. letnika te knjige. V njem pravi: »Čisti dohodek je določen v korist učiteljske pripravnice v Celju.«
Iz tega je razvidno, da je ta sklad Slomšek ali ustanovil, ali je pa že preje obstojal, in ga je Slomšek s tem dobičkom podprl.
Sklad je oskrboval Matija Vodušek, tedanji ravnatelj celjske glavne šole, ki ji je bila priključena tudi učiteljska pripravnica. Več o tem izvemo iz Slomškovih pisem, ki jih je objavil v arhivu za zgodovino in narodopisje kot svojo prilogo »Časopis za zgodovino in narodopisje« v Mariboru v 1. 1931. in 1932. V svojem 5. pismu sprašuje Slomšek Voduška. zakaj mu je poslal hranilno knjižico celjskega pripravniškega sklada? Zagotavlja ga, da mu jo bo kot pravemu očetu celjskih pripravnikov vrnil, ob prvem njegovem obisku s čistimi 90 gld. za pripravni-čarko Zotter.
Podatke, ki sem jih prejel iz Celja, mi je oskrbel znani zgodovinar in kurat v po-
koju, tedaj pomožni uradnik v celjski opatiji g. Matija Ljubša. So zelo malenkostni, ali jih pa v Celju sploh ni. Odgovoril mi je namreč: »Kar se tiče podpornega fonda za učiteljišč-nike, ni ne v Orožnovi kroniki ne drugod niti najmanjše opore. Gotovo ga je ravnatelj Vodušek za svoje kandidate zasebno nabiral in ga ko je za Slomškom postal celjski opat. poslal škofu, da ta razpolaga z njim, oziroma ga izročil Voduškovemu nasledniku.
O opatu Vodušku je treba opomniti, da je bil velik podpornik dijakov — posebno pa učiteljiščnikov. O tem zvemo več iz 1., 5., 6. in 7. štev. »Novic« v 1. 1847. Prva številka tega letnika prinaša »Odprto pisemce časti-temu g. Vodušku c. kr. vodju nemških šol v Celju«, kjer mu sporoča, da je isti rodoljub, ki je lani »Novice« nekemu celj. šol. pripravniku podaril, — storil isto tudi za 1. 1847., le naj g. ravnatelj imenuje za to najvrednejšega.
Ravnatelj Vodušek je na to odgovoril v 5., 6. in 7. štev. »Novic« z dopisom: »Zahvala in prošnja«, kjer se najprej dobrotniku zahvaljuje in prosi za kakršenkoli dar, ker potreba je velika, ker se ljudje brigajo za vsakega dijaka bolj, kot za učit. pripravnika. Ta se mora tedaj, ko se drugi dijaki uče, preživljati večinoma z inštrukcijami in je še vesel, če jih dobi.« Svoj dopis sklene z besedami: »Naj bi se tedaj pred vsim za dobro izrejo in popolni izuk učiteljskih pripravnikov v dobro obravnavanih pripravnicah oskrbelo, naj bi se jim po izgledu neprecenljivega Alojzevša pomoge za živež v času šolskiga učenja podarile in naj bi se dohodki učitelju poboljšali in vse bo kmalu na boljše šlo.«
V tem Voduškovem dopisu že zasledimo zamisel pripravniškega semenišča. Od sedaj dalje se v Slomškovih pismih pripravniški sklad in pripravniško semenišče večkrat omenjata.
V	17. pismu sporoča Slomšek Vodušku, da je hranilne knjižice učiteljskih pripravnikov v Celju prevzel v varstvo kanonik Wiery.
V	tem je nastopilo 1848. leto. V »Novicah« se tega leta pojavi med drugimi dopisi tudi oni znanega dobrotnika ljubljanskih re-vežev dr. Jožefa Orla. Omenjam ga zato, ker zasledimo v njem Voduškovo zamisel pripravniškega semenišča. Pravi namreč med drugim: »Kakor imamo duhovščnico in Aloj-zevše v Ljubljani, tako bi bilo potrebno, ko bi naš milosti j i vi knez (tu misli škofa Antona Wolfa) nekoliko tacih pripravnikov v Alojzeviše vzeti blagovolili. Lepšega daru bi svojemu narodu ne mogli podeliti.«
V	1. 1848. piše Slomšek Vodušku radi knjige »Mali Blaže«, ki jo je spisal celjski učitelj Janez Kranj c in namenil njen čisti dobiček pripravniškemu skladu. Prosil ga je, naj se z ravnateljem celjske pripravnice pogaja radi odstopa založniške pravice in s pisateljem pa radi skrajšanja knjige.
V	49. pismu omenja Slomšek Vodušku, da je pripravniški sklad v Celju prejel zopet 100 gld.
Važno je 55. Slomškovo pismo Vodušku pisano 1. 1851., kjer se zavzema 1. zato, naj država plača poročene učitelje tako, da bodo mogli stanu primerno živeti, ali naj pa prepusti šolstvo kakemu meniškemu redu.
2. V tem pismu graja vlado, ki dopušča v Celju učit. pripravnico z dvoletno v Mariboru pa z enoletno učno dobo. Tako, da je Maribor odvzemal Celju vse učit. pripravnike. V tem odstavku pravi tudi Slomšek: »Pred takozvanimi pripravniškimi semenišči — reši nas o Gospod. Uvidevam, da je potreba osnovno šolstvo podpirati, spoznavam svojo dolžnost in bi bil pripravljen po svojih majhnih močeh se žrtvovati, vendar, če naj ne nudi osnovna šola cerkvi boljše bodočnosti.
kot na novo organizirane gimnazije, potem hranimo svoje moči za cerkvene zavode. — Iz vsega si nasvet lahko sam posnameš. Sklad za učiteljske pripravnike je na razpolago.
V tem pismu je Slomšek pokazal, da ni bil Voduškovega in Rudmaševega mnenja, ki sta se oba za taka semenišča zavzemala, Slomšek je bil pa naravnost proti — zakaj. Besede: »... potem hranimo moči za verske zavode,« so nam pojasnilo. Slomšek je doživel reformo srednjih šol, ki sta jo izvršila ministerjalni svetnik Franc Exner in po njem iz Berlina poklicani rektor Bonitz — po revoluciji 1. 1848. Slomšek je opazil, da sta reformatorja skušala spraviti srednjo šolo kolikor mogoče izpod duhovniškega nadzorstva, a država naj bi prevzela tudi učit. pripravnice in ljudske šole. Bil pa ni polovičar. Zamislil si je učiteljišče s semeniščem za učiteljske pripravnike — oboje združeno pod enim vodstvom in v enem poslopju, kot cerkveni zavod z enotno vzgojo. Zato se mu je zdelo semenišče samo brez istočasnega učiteljišča nepotrebno.
Precej samostojnosti je pa pokazal opat Vodušek, ki je ustanovil v Celju tako semenišče. Enako je storil tudi Simon Rudmaš, ki je bil iz Trsta imenovan za deželnega šolskega svetovalca za Koroško v Celovec.
O teh dveh semeniščih sta poročala avstrijska učit časopisa: »Der österreichische Schulfreund« in »Der österreichische Schulbote« iz 1. 1852. Celovški Einspielerjev »Šolski Prijatelj«, naš prvi učiteljski časopis, je isto leto priobčil dobesedno njuno prestavo v slovenščini na str. 312., kjer pravi, da je opat Vodušek v Celju v opatiji (župnišču) »posebno izbo napravil u kateri stoje tri postelje, omarji in mize, zraven še tudi en klavir. Ta izba je pripravljena vsako leto za tri šolske pripravnike.«
—i Napredovali so učitelji (-ce) v VII. skupino: Nabergoj Danilo iz Dravograda, Demšar Antonija iz Št,. Vida ¡pri Stični (Lit.), Dominko Saša iz Dol. Nemške vasi (N. m.), Klun Kristina, zabavilja v Mariboru, Tovsto-vršnik Ljudmila iz Sv. Andraža (Slovgr.), Rajner Draga iz Rajhenburga (Brež.), Zen Berta iz Pečarovcev, Zupane Valerija iz Škocjana (Krško), Vanič Janko iz Krškega, Eržen Fran iz Horjula; v VIII. skupino: Sabo - Kiferle Ana iz Sred Bistrice (Dol. L.), Klemenčič Julija iz Kostela (Kočevje).
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje. Odlok Ministrstva prosv. O. n. 80363 z dne 19. okt. 1932. dovoljuje članom organizacije JUU šoile proste dni v svrho udeležbe zborovanj sres. uč. društva, oziroma vaj pevskega zbora JUU ker je pevski zbor .sestavni del organizacije' JUU. — Prosim pojasnila, ali se smejo te ugodnosti posluževati tudi nečlani.
Odgovor. Odlok O. n. 80.363 z dne 19. oktobra 1932. velja le za člane JUU in jim daje pravico do oprostitve pouka za pose-čainje društvenih zborovanj in to mesečno po en dlan v srezih, kjer so terenske prilike ugodne, a po 2 do 3 dni v nepovoljnih terenskih razmerah. Vendar pa v nobenem primeru ne smejo presegati prosti dnevi v teku enega leta števila 10. — Za dopust članom učiteljskega pev. zbora je pa izdalo ministrstvo pro-svete poseben odlok, ki omogoča vsem članom oprostitev od pouka za dobo pevskih vaj. koncertov in glasbenih prireditev.
—§ Vprašanje J. Žir. iz BI. Tukaj nas je več učiteljev upokojencev, ki bi zaradi svojih žena radi vedeli, kam naj te žene, ko bodo postale vdove, naslovijo svoje pokojninske prošnje in kje naj jih oddajo in katere priloge so potrebne.
Odgovor: Prošnjo naslovi vdova tako-le: »Kraljevski banski upravi, prosvetni oddelek v Ljubljani« in jo pošlje — v dvojniku — priporočeno po pošti ali osebno izroči.
Vsaki prošnji priključi po 2 prepisa teh listin: 1. mrtvaški list, 2. poročni list, 3. krstne liste otrok, 4. potrdilo o skupnem življenju (župni in občinski urad), 5. potrdilo, da je še vdova in se ni vnovič poročila (župni in občinski urad), 6. potrdilo, da vdova ni v nobeni drž. ali javni službi (občina), 7. potrdilo, da otroci, ki hodijo še v šolo, nimajo drž. podpore (šola), 8 potrdilo, da so otroci nepreskrbljeni in v oskrbi matere (župni m občinski urad) in 9. rešenje o odmeri pokojnine pokoj. soproga.
Pošiljki je priključiti od 1—9 navedene originalne listine, na podlagi katerih overovi kralj, banska uprava — predložene prepise listin.
Prošnje in vse priloge so proste^ takse. Vse gornje podatke vsebuje tudi »Roč. katalog« za šol. 1. 1934/35 na str. 132—136, ki ga je priporočila kralj, banska uprava v nabavo aktivnim učiteljem.	V. G.
—§ Vprašanje: I. J. v X. 1. Ali ima pravico do stanarine in kuriva učitelj, ki se zdravi v bolnici (izven domačega kraja) odn. koliko časa mu pripada? 2. Ali se šteje bano-vinska dnevmičarska in bednostna služba za drugi izpit in dalje za penzijo?
Odgovor: ad 1) Po §§ 29., 84. in 173. zak. o nar. šolah pripada stanarina. V primeru, da se plačilo osporava, naj se upravnim odnosno sodnim potom izposluje odločitev (kraj. šol. odbor, sres. načelstvo, upravno sodišče in končno drž. svet. t. j. pot.) Ad 2) naj zaprosi s kolkovano prošnjo šol. oblast za tolmačenje. Za penzijo se ne šteje navedena služba.
—§ Vprašanje: O. D. C. v R. Sem od 9. 4. 1932 na bolezenskem dopustu do upokojitve. Na ponovnem zdravniško komisijonel-
nem pregledu sem bila 9. 7. 1934. Upokojena še nisem.
1.	Ali mi dosedanje naturalno stanovanje in kurivo ne pripada še nadalje do upokojitve na službenem mestu, kot ostalemu uči-teljstvu,
2.	Ali sem upravičena prositi za povišico, ki mi je dospela v času dopusta dO upokojitve,
Odgovor: Po § 104. odst. 4. in 2. odst. § 106. urad zakona Vam je prestala aktivna drž. služba z 9. julijem 1933. in s tem dnevom se bo glasila Vaša upokojitev. Dopust do upokojitve more trajati do 12 mesečnega zaporednega bolovanja. Prvi period, povišek k VI. skupini Vam je dospel 29. XII. 1933. t. j. v času po prestanku akt. službe, zato Vam ne pripada.	i
—§ Vprašanje: O. V. v T. — dunav. ban.
Drž. činovnik (učitelj) penzionisain 1925. g. venčao se 1934. g. — 1) dali mu pripada po-rodični dodatak na članove porodice; 2) a u slučaju njegove smrti, ima li pravo uživanja penzije njegova supruga i to, opozivom na rani j i finan. zakon o penzionerima.
Odgovor: ad 1) Po čl. 15. uredbe o dra-ginjskih dokladah drž. upokojencev pripada rodbinska drag. doklada upokojencu za zakonito ženo in vsakega otroka, ki je roje» v zakonitem zakonu ali je pozakonnjen, razen v slučajih navedenih v čl. 17. in 20. uredbe, neglede na to kdaj je bil sklenjen zakon.
Ad_2) Po § 62/6. fin. zakona za 1932./1933. leto pripada ženam drž. uslužbencev, ki so bili upokojeni pred 1. 4. 1931.. rodbinska pokojnina le, če je bil sklenjen zakon pred upokojitvijo.
V danem primeru ne bi pripadala ženi rodbinska pokojnina z ozirom /na določbo prej citiranega § fin. zak., kljub temu, da je ta upokojenec dolžan plačevati v pokojninski sklad. Vendar si po našem mnenju pridobi pravico do rodbinske pokojnine v tem primeru, če doplača v pok. sklad prispevek za čas od upokojitve do 1. 4. 1931., kakor določa to urad. zakon v § 272. odstavek 1. in ostane s tem »vlagatelj« od nastopa akt. službe do svoje smrti.
—§ Tovariši(ice), ki prosijo za odgovore, naj se razločno podpišejo ter navedejo svoj službeni kraj, da bomo vedeli, ali in komu naj odgovorimo.
Naša gospodarska organiszacifa
OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DOMA V MARIBORU
je bil 23. decembra 1934. v Učiteljskem! domu. Navzočih je bilo 28 zadružnikov. Poleg običajnih točk je bilo na dnevnem redu tudi čii-tanje prvega revizijskega poročila, od kar se je preosnovalo bivše društvo v zadrugo.
Občni zbor je otvoril in vodil načelnik tov. Hren. Zapisnik zadnjega občnega zbora sta overovila tovariša Ogorelec in Fran Cvet-ko.
Zveza slov. zadrug v Ljubljani je kot nadrejena zadružna oblast revidirala po svojem revizorju g. Rožet-u poslovanje naše zadruge dne 5. in 6. oktobra 1934. ter poslala revizijsko poročilo v vednost obč. zboru. Zato se poročilo dobesedno prečita. Poročilo se gilasi v celoti jako ugodno. Omenja samo nar nedostatkov formalnega značaja, ki so se pa do obč. zbora že popravili. Zveza sama pa izreka v spremnem pismu načelstvu in nadzorstvu za pravilno in vestno upravljanje te koe zadruge svoje priznanje.
Po kratkem splošnem poročilu tov. načelnika o delovanju zadruge poda podrobno poročilo tajnik tov. Blažič. Ob koncu poslovnega leta t. j. 30. junija 1934. je bilo 115 zadružnikov s 181 deleži. Torej se je število zadružnikov napram prejšnjemu letu zvišalo za
33, število deležev pa za 63. Upravni odbor je imeil 6 sej, od tega 3 skupne z nadzorstvom, kjer so se reševali važnejši dopisi in pretresali razni predlogi v korist doma. Tajništvo je prejelo 52 dopisov, odposlalo oa 192. V tem niso všteti dopisi in odgovori, ki so zgolj poslovnega značaja pri razpečavanju zaloge in oa okrožnice.
Blagajniško poročilo tolmači na podlagi predloženega rač. zaključka tov. Kožuh. Promet izkazuje 1,683.905 Din. Je torej manjši za 235.037 Din napram prejšnjemu poslovnemu letu. A potreba je pripomniti, da je Prejšnje poslovno leto kot prvo obsegalo 18 mesecev, sedanje pa le 12. Torej je denarni promet faktično večji od prejšnjega. Pri mnogovrstnem blagajniškem poslovanju zadruge so zanimive sledeče postojanke: za blago je bilo prejetih 91.697 Din, izplačalo se je na obrestih 52.342, daril pa prejelo 59.212 Din. Pemzijonat izkazuje pri prometu 207.866 Din, čistega viška 3.055 Din, zadruga pa s penzijonatom vred 8.629 Din. Iz tega je razvidno, da je zadrugi v precejšnje breme vknjižen dolg, katerega smo prevzeli pri nakupu poslopja, čeprav ie ta dolg v veliki meri krit z založbo šol. zemljevidov in stenskih šol. slik, kar znaša v bilanci 289.805 Din. Čisto premoženje zadruge znaša ca % milijona Din, kar je za dobo 12 let obstoja vsekako lepo premoženije, čeprav je samo v nepremičninah, v premičninah in v založbi, ne pa v gotovini.
Kot upravnik založbe poroča tov. načelnik. V preteklem poslovnem letu je, bilo razposlanih 15.147 roč. zemljevidov ter 447 stenskih šol. slik: jesen, zima, čas, žetev in Bled. Na novo se je izdala Gasparijeva slika zima, ki je zelo primerna in poceni. Teh slik še nimajo vse šole, dasi so neobhodno potrebne in lahko nabavijive, ker so cene nizke in povrhu še založnica čaka na poravnavo računa. Neobhodno pa bo v tekočem poslovnem letu potreba misliti na obnovo založbe, zlasti nekaterih zemljevidov, ki bodo zahtevali novih večjih izdatkov.
Tovarišiea Mešičkova poroča kot predsednica1 kuratorija o penzionatu, ki se pri skrbnem in naravnost vzornem, upravljanju prav povoljno razvija ter si je pridobil dober sloves v učiteljskih, kakor tudi v izven-učiteljskih krogih. Penzijonat ima 33 gojencev, je toreij polno zaseden. Ima pa eno napako, ali še celo dve. Premajhen je, ker je moral tudi letos odkloniti večje število reflektantov, in pa deklet še ne more sprejemati pod svojo gostoljubno streho, dasi so tudi ta nujno potrebna takega zavoda. — Kuratorij se je redno sestajali k mesečnim sejam in podrobno pregledoval vse poslovanje, ki je 'bilo do sikrajnosfi vestno in natančno, kar gre v zahvalo predvsem upravniku tov. Lovšetu in njegovi soprogi.
Po teh poročilih se; je stvorila dokaj zanimiva debata, ki je stremela za temi, kako bi se zvišali dohodki, da bi se rešili bremen in zamogli že v doslednem času dom nekoliko razširiti ter preskrbeti oskrbo tudi učiteljskim hčerkam.
Po zaključeni debati poroča predsednik nadzorstva tov. Klemenčič, da je nadzorni odbor večkrat pregledal vse poslovanje zadruge, našel vse v najlepšem redu in predlaga upravi in blagajniku raznešnico. Sprejeta j'e bila soglasno.
Pri slučajnostih sproži tov. Rajšp zanimiv predlog, kako pridobiti domu novih pravih živih kamnov, da bi prišli čimprejiei do uresničenja svojega popolnega cillja. Njegova izvajanja, s katerimi se bomo pečali še v posebnem članku, so pokazala, da je naš stari, dobri in zaslužni Rajšo še vedtno oni idealni borec, ki mu je dobrobit in u«led učiteljstva nrav tako ori srcu, kakor mu je bil v mladih letih učiteljevanja.
Ob zaključku obč. zbora se tov. predsednik spominja tragične smrti našega Viteškega kiHalja Aleksandra, kateremu zakličejo vsi trikratni »Slava, njegovemu nasledniku mlademu kralju Petru II. pa »živijo«.
Po občnem zboru je večina ostala pri skupnem kosilu v domu, kjer se je v tovari-
ški družbi izrekla še marsikatera misel, ki maj bi prinesla po uresničenju koirist tej naši leni ustanovi in no njej tudi učiteljstvu.
—g Članom Učit. samopomoči. V januarju t. 1. so umrli trije člani: Drol Katinka, Bled, Jeglič Franc, Zasip in Vole Emil v Mariboru. V teh dneh je zadružna uprava razposlala položnice za nakazilo članskega prispevka in sicer za samce 16 Din, za zakonske pare 31 Din. Prejšnje zaostanke smo prišteli, večjim dolžnikom pa poslali opomine. Na zadnjih sejah je načelstvo moralo več »zakrknjenih grešnikov« izključiti iz zadruge. Poravnajte prispevke takoj po prejemu položnice, sicer postanejo z odlašanjem na poznejši čas zneski visoki, katere je včasih res težko poravnati.
—g Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani reg. zad. z om. zav. je izplačala v mesecu januarju 3 odpravnine v znesku 7680 Din. Te dni so prejeli vsi člani položnice za 15. in 16. slučaj odpravnin. Ker bo treba tudi meseca februarja plačati eno odpravnino, prosi uprava vse člane, posebno še zamudnike, da čimpreje poravnajo svoje obveznosti napram zadrugi. — Lavrič Pavel, načelnik.
Učiteljska
tiskarna
—t Polak: Zemljepisna in zgodovinska učna snov. Veliko povpraševanje po teh knjigah nas je prisililo, da smo od poklicali vse v'komisijo poslane knjige ter jih imamo sedaj v zalogi:
Polak: Zgod. učna snov za III. razred 420 ko^ madov. Polak: Zemljepisna učna snov za III. razred 470 komadov. Polak: Zgodovinska učna snov za IV. razred 260 komadov.
Prosimo vsa šolska upraviteljstva. da čimpreje oddajo naročila, da nam zaloga ne bo pošla.
Mladinska
matica
—mm Peta številka »Našega roda« z naslovno stranjo slikarja M. Sedeja in s prav pestro vsebino izide okoli 15. febr.
—mm »Male erikvene i školske novine«,
ki jih izdajajo že 4. leto Gradiščanski Hrvati v Avstriji, so prinesle v poslednjem času več prevodov iz »Našega roda«, tako članek »Na meji večnega snega« od O. Reje, zabavno pe-semeo v slikah »Če se dva prepirata« in »Brez besedi«, nadalje več slik in križank. Napovedujejo tudi prevod »Medvedka Markca« od Milkoviča. Zanimivo je, da je jezik gradi-ščanskih Hrvatov v marsičem bolj podoben slovenščini kot hrvaščini.
Solslci radio
—r XVII. teden. V torek 5. februarja bo predaval g. dr. Oskar Reja o svojem potovanju po Maroku. Predavatelj se je pred leti napotil iz Ljubljane preko Nemčije v Stras-bourg in odtod v Marseille, kjer se je vkrcal na ladjo »Sidi bel Abes« in se prepeljal preko Sredozemskega morja v alžirsko luko Ordu. Tu je zopet vstopil na železnico in se peljal iz Alžira v Maroko in preko mesta Fesa dosegel luko Casablanka na obali Atlantskega oceana. Od tu je odpotoval v notranjost Maroka, v glavno mesto Marokeš, kjer je ostal več dni. Na vsem svojem potovanju je prišel v dotiko z Berberi, to je prvotno ljudstvo severne Afrike. Videl je njihova bivališča pod šotori in pod skalami videl njihove šege in običaje ter se je skušal z njim,i sporazumeti
Tukaj dobivajo jesti, drva in sveče ter živijo vsak dan po šolskih postavah, ki so posebej zanje narejene. Glej malo semenišče za šolske pripravnike! — Tudi tu v Celovcu so čast. gospod Rudmaš nekaj tacega napravili, pa več od tega v svojem času.«
V Slomškovih pismih se omenja sklad za celjske učit. pripr. v 67. pismu, kjer pravi Slomšek, da nima »proti vporabi pripr. sklada za plačo organistu ničesar, vendar se mora staviti v pogoj in izgovoriti le kot renume-racija za glasbeni pouk učiteljskih pripravnikov«. — Iz tega je razvidno, da Vodušek v letu 1852., ko je bilo to pismo pisano, ali ni za pripr. sklad ničesar potreboval, ali ga je pa vzdrževal res iz svojih sredstev in je zato prepustil obresti sklada za drug namen.
O tem skladu govori še 81. Slomškovo pismo, datirano z 19. nov. 1854., kjer omenja, da »se pravkar najvneteje deluje za Drobtinice v korist celjskih pripravniških šol« — in pa 85., kjer pravi, da prevzame »uredništvo Drobtinic dekan Stojan v korist duržbe sv. Mohorja; vsled tega se zaključujejo tozadevni zneski za pripravniški sklad v Celju, kar bo toliko manj bolestno, ker tam nikakih pripravnikov ni.« S tem je prenehal pripravniški sklad kot čisti dobiček Drobtinic. Slomšek ga je nakladal od 1. 1846., ko je izšel prvi letnik Drobtinic, pa do 1. 1855.. ko je ta znesek začela prejemati Družba sv. Mohorja in je njih' uredništvo prevzel braslovški dekan Stojan. Slomšek je vedel, da mora postati celjska učiteljska pripravnica eno-, ali pa mariborska dvoletna, da bosta obe mogli uspevati. Tako je mariborska kot enoletna v letu 1855. celjski odvzela vse pripravnike. Celjska pripravnica je Obstojala še do nove šolske reforme, ko je država tudi ljudsko šolstvo odvzela duhovniškemu nadzorstvu. Kaj se je zgodilo s celjskim pripriv. skladom in Vo-
duškovim semeniščem, o tem nisem mogel dobiti podatkov.
Drugo učiteljsko semenišče je ustanovil že omenjeni šolski svetovalec za Koroško Simon Rudmaš, ki ga omenja »Šolski Prijatelj« za leto 1852. že pri poročilu o Voduškovem priprav, semenišču. V 5. številki iz 1. 1852. poroča isti list o Rudmaševem semenišču v Celovcu, da »imajo tam lepo število učiteljskih pripravnikov; V I. letniku jih je 13, v II. pa 8, vseh skupaj 21 nadepolnih mladeničev. Živijo po posebnih postavah, ki so zares modro in primerno sestavljene. Ni treba v misel vzeti, kateri gosod se je že lani in letos zopet za pravega očeta učiteljskih pripravnikov skazal — — —« Imenuje Simona Rudmaša. To semenišče omenja Šolski Prijatelj še večkrat. Iz tu omenjenega dopisa spoznavamo, da je Rudmaš ustanovil 1. 1851. celovško pripr. semenišče in ga vzdrževal še v 1. 1852. V 1. 1853. pa omenja Šolski Prijatelj na str. 351. in 352. na novo izišlo Rudmaševo knjigo: »Beiträge aus der allgemeinen Unterrichtsund Erziehungslehre zu dem in den k. k. Schulen vorgeschriebenen Methodenbuche« in pristavlja, da namerava Rudmaš iz izkupička za to knjigo ustanoviti sklad za revne učit. pripravnike v Celovcu. Knjiga stane 20 kr. in se povsod dobiva, zato naj jo vsi prijatli šol in revnih pripravnikov kupijo. Saj je presvetli škof Adalbert Lidmansky v ta namen daroval 20 fl. srebra.
Zanimivo je, kako so iz tega Rudmaše-vega sklada rasle vedno nove inicijative za učiteljske gospodarske ustanove. Na str. 71. poroča Šolski Prijatelj o Rudmaševem skladu za šol. pripravnike pa že pristavlja, zlasti pa da bi sinove bornih učiteljev podpirali. Istega leta prinaša Šolski Prijatelj zopet poročilo o Rudmaševem skladu na str. 158. in 159. izpod peresa nekega C., ki pa predlaga tako razši-
ritev priprav, sklada, da bi vanj plačevali v^i učitelji ljubljanske škofije, ki bi si tako ustanovili svoj sklad, iz njegovih obresti pa dajali pokojnino onemoglim učiteljem in njih vdovam in sirotam. Tu predlaga plačevanje članarine po 3 gld. letno. Na ta poziv je obširno odgovoril urednik Šolskega Prijatelja Andrej Ei'nspieler sam na str. 175. in 176. z dopisom, ki je predlagal ustavitev pokojninskega in vdovskega društva za vse slov. dežele. Odziva nanj seveda ni bilo. Šele na str. 224. je dopis, ki žigosa to učiteljsko brezbrižnost, ki je pa razumljiva, če pomislimo, da je učiteljstvo ureditev vseh teh vprašanj pričakovalo od državne uprave. Z objavo konkordata 5. novembra 1855. 1. so padle vse te nade učiteljstva v nič.
Šolski Prijatelj prinaša v tem letu še dva izkaza denarnih darov za Rudmašev sklad v 30. številki 108 fl 20 kr, v 34. pa s prejšnjimi vred 180 fl. 49 kr. Več o njem ta list ne poroča. Obstojal je še nadalje, ker ga omenja še Učiteljski tovariš v 1861. 1. in 1863 1.
Kaj pa Ljubljana?! Tam je bil tedaj deželni šol. svetovalec dr. Franc Močnik, znameniti matematik in pedagog. Pojasnilo nam podaja Šolski Prijatelj 1852. 1., ko prinaša dopis posnet po Zg. Danici, kjer poroča, da je ministrstvo nauka naznanilo tukajšnjemu poglavarstvu, da štipendij, zaprošenih že dvakrat, sedaj še ne more deliti, pač pa je pripravljeno na nasvet dežel. šol. uradnije dvema ubožnima pripravnikoma kako pomoč podeliti. Šolski Prijatelj 1. 1854. nas pouči na 312. strani, da je ta podpora znašala 200 gld. na leto. —- Da so pa tudi v Ljubljani mislili na pripr. semenišče, o tem čitamo že v dopisu dr. Orla, ki je mislil, naj bi bilo to semenišče v Alojzevišču skupno z gimnazijci. Seveda ni uspel. Da so pa mislili tudi na samostojno pripravniško semenišče, izvemo iz oporoke
prof. in znanega slovničarja Fr. Metelka. Ta je v svoji oporoki zapustil učit. pripr. oziroma učiteljem dve ustanovi: 1.) 15 gld vsako leto šol. služniku ali preparandu, ki pri kršč.
nauku rokodel. učence verdeva (menda v red deva). Ta je za nas važen le kot podpora učit. priprav. 2.) 6000 gld. za 6 daril po 50 gld. na leto 6 učiteljem ljudskih šol na kmetih, ki se lepo obnašajo in so marljivi v svojem poklicu, pa še posebno pridno obdelujejo slovenščino in sadjerejo v šoli. Ako bi se utegnilo kdaj napraviti slovensko učiteljsko semenišče, se mora od te vsote polovica tega kapitala obrniti. (»Učit. tov.« I. let. str. 29—31.) Zakaj slovensko? Ali za vse slovenske dežele, ali zato, če se ustanovi v Ljubljani tudi nemško semenišče? Povedano ni, verjetneje je pa prvo.
Pripravniška semenišča i® druge omenjene ustanove so zasnove razmer takratnih časov. Bila so zamisel duhovščine, ki je tedaj vodila še vse ljudsko šolstvo. Nastala so v času. ko je država odrekla za avstr. ljudsko-šolsko učiteljstvo vsak prispevek in je le-to svoje dohodke dobivalo še nadalje večinoma iz cerkvenih služb. S tu navedenimi gospodarskimi ustanovami je hotela duhovščina učiteljstvu tedaj le pomagati in mu tudi je. Saj je bilo vdovsko društvo za Kranjsko ustanovljeno 1860 1.
V vseh teh zasnovah pa lahko gledamo že v preteklosti začetne inicijative naših sedanjih učiteljskih gospodarskih ustanov, nastalih iz naših lastnih sredstev, ki jih tedanje učiteljstvo še ni zmoglo. Učiteljski dom v Mariboru in pred kratkim kupljeni učiteljski konvikt v Ljubljani pa potrjujeta resnico Einšpielerjevega že tedaj tolikokrat učiteljstvu citiranega pregovora, ki se glasi: »Človek sam je posekan hrast, toda sve se može, ak' se sile bratski slože«.
z gestami. Iz glavnega mesta Marokeš se je predavatelj podal v gore Atlasa, ki ločijo puščavo Saharo od Maroka in je dosegel najvišji vrh »Tubkal« visok 4160 m.
V petek 8. februarja bo oddajal otroško spevoigro »Punčke žive« »Mladinski oder društva Tabor« v Ljubljani; pod vodstvom učiteljice gdč. Jelene Wrischerjeve.
Nadaljni program v februarju:
Torek 12. februarja: Zabavno računstvo; g. Viktor Pirnat.
Petek 15. februarja: Izkoristimo odpadke, v njih je denar; g. Josip Žabkar.
Torek 19 februarja: O naši jugoslovanski glasbi (srbski in hrvatski); g. Emil Adamič.
Petek 22 februarja: Tam ob Muri v veseli Prlekiji; g. Marjan Tratar.
—r V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v soboto 2. febuarja predaval g. inž. Vinko Sadar: Kmetijska posvetovalnica. V nedeljo 3. februarja pa bo isti predavatelj govoril »O pre-divnih rastlinah v dravski banovini«
—r V nacionalnih urah bodo zvečer ob 19.30 naslednje oddaje:
Nedelja 3. februarja: Ljuba Nenadovič; dr. Tihomir Dordevič. {Prenos ¡iz Beograda.)
Ponedeljek 4. februarja: Razglasitev zje-dinjenja Bosne in Hercegovine s Srbijo leta 1918.; dr. VI. Corovič. (Prenov iz Beograda.)
Torek 5 februarja: Združenje Cvijeta Zu-zorič. (Prenos iz Beograda.)
Sreda 6. februarja: Svetozar Miletie; Vašo Stajic. (Prenos iz Beograda.)
Četrtek 7. februarja: Rdeči križ. (Prenos iz Beograda.)
Petek 8. februarja: Marko Milanov; Marko Semovič. (Prenos iz Beograda.)
Stanovslca organizacija JUU Iz IzvrSnega odbora
—UPB Učiteljska zborovanja. Nekateri člani JUU se pritožujejo izvršnemu odboru, da nekatera sreska društva ne sklicujejo svojih zborovanj pravočasno, t. j. 15 dni prej, kot je to odrejeno po čl. 108 poslovnika. V pritožbah poudarjajo, dia zaradi tega mnogi člani niso obveščeni o dnevu zborovanja in se ga zato ne morejo udeležiti. — Opozarjajo se vsi odbori sreskih učiteljskih društev, da upoštevajo čl. 108 poslovnika, po katerem se zborovanje sklicuje 14 dni prej.
—UPB Dolžniki udruženja. Vse šole in učitelji (-ce), ki dolgujejo naročnino za liste, naj zahtevajo poročilo o višini dolga. Naprošajo se tudi ostali dolžniki, da zahtevajo ta poročila neposredno od Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, Kralja Milutina 66. Beograd. Poročila bodo takoj dobili. Šole in ostale ustanove se naprošajo, da vstavijo v svoje proračune vsote dolgovane udruženju ter se pobrigajo, da bodo čim prej izplačane.
Iz društev:
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU bo zborovalo v soboto, dne 9. februarja 1935. 1. točno ob 11. uri v kočevski narodni šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Sodobni problem denarja, predava g. dr. Mihe-lak Josip. 2. Situacija v organizaciji; dopisi. 3. Reorganizacija društvenih zborovanj. 4. Predlogi in slučajnosti.	Odbor.
— JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo zborovalo v soboto, dne 9. februarja ob 10. uri v Rogaški Slatini. Poleg običajnih točk je na sporedu situacijsko poročilo, razgovor o reorganizaciji društvenih zborovanj, poročilo o sodobnih problemih podeželskega učiteljstva. Za pedagoško predavanje je naprošena Pedagoška centrala v Mariboru, Zamudniki na članarini naj se že vendar zganejo! — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO DOLNJA LENDAVA bo zborovalo 9. febr. 1935. v Dol. Lendavi ob 10. predpoldne. Predaval bo kmet. iref. g. Lipovec o sodobnem kmet-skem vprašanju. — Zborovanje bo v dvorani hotela »Krone«.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo dne 9. februarja 1935. ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma po sledečem dnevnem redu:
1.	Življenjska šola — predava tov. Lavrič. —
2.	Poročilo o predsedniškem zboru dne 9. januarja 1935. v Ljubljani. — 3. Čitanje zadnjih dveh zapisnikov. — 4. Došli dopisi. — 5. Iz šolske prakse.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO bo zborovalo v petek 8. februarja na osnovni šotli pri sv. Jakobu ob pol 20. uri. Poleg situacijskega poročila je na dnevnem redu tudi poročilo o proračunih ljubljanskih osnovnih šol. (Poroča tovariš Ambrožič.)
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL bo zborovalo dne 16. febr. 1935. ob pol 9. uri v telovadnici nar. šole na Grabnu v Ljubljani. —» Dnevni red bo: 1. Gospodarski dan. 2. Poročila odbornikov. 3. O pogrebu blagopokoj-nega Nj. Vel. Vit. kralja Aleksandra I. Zcdi-nitelja. (Poroča tov. Terpin.)	Odbor.
— JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH zboruje v soboto, 9. febr. 1935. ob 9. uri na Vidmu. 1. Domoznanstvo v osnovni šoli — predava g. banov, šolski nadzornik Fran Drnovšek. 2. Situacijsko poročilo. 3. Društvene zadeve. 4. Slučajnosti. — Radi važnosti dnevnega reda na j bo udeležba iz obeh sre-zov polnoštevilna! — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU bo zborovalo v soboto dne 9. februarja 1935. ob 9. uri v Ormožu. Dnevni red:
1.	»Gospodarski dan«, predava tov. A. Hren.
2.	Objava dopisov. 3. Poročilo o predsedniškem zboru. 4. Slučajnosti. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA bo zborovalo dne 16. februarja 1935. v sokolskem domu v Murski Soboti. Začetek ob 9. uri. — Na dnevnem redu je čitanje zapisnika o zadnjem zborovanju. situacijsko poročilo tov. predsednika s poročlom o zboru predsednikov 9. januarja v Ljubljani, delovni program in cilji nove druištvene tro nave, tekoče društvene zadeve in dopisi, aktualno predavanje tov. Kosove. predlogi in slučajnosti. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KRŠKO
bo zborovalo v soboto dne 9. februarja 1935. ob pol 10. uri skupno z brežiškim dlruštvom v šoli na Vidmu. — Dnevni red: 1. Predavanje o domoznanstvu v narodni šoli (g. ban. šol. nadzornik Drnovšek Frainc). — 2. Situacijsko poročilo. — 3. Reorganizacija društvenih zborovanj. (Razprava.) — 4. Slučajnosti. — Naprošamo tov. poverjenike, da izterjavate članarino mesečno Din 17, ter jo točno po vsakem prvem nakažete blagajniku. Zabeležite na položnici, za katerega placarte članarino. Pošli it e tudi Din 1 za one. ki niso plačevali po Din 17! — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠKOFJI LOKI bo zborovalo v soboto dne 9. februarja v deški narodni šoli v Škofi i Loki s pričetkom ob 8. uri. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Učiteljske gospodarske ustanove, referirá tov. Ivan Kocijančič. 3. Pomladek rdečega križa, poroča tov. Josip Kobal. 4. Učiteljstvo na Oplencu, poroča tov. Lendovšek Amalija. 5. Situacijsko poročilo, poroča tov. predsednik. 6. Predlogi in slučajnosti. — To-varišice in tovariše vabimo, da se udeleže zborovanja polnoštevilno. — Odbor.
JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC bo zborovalo v soboto dhe 9. februarja 1935. ob 9. uri v IV. razredu nar. šole v Slovenjgradtu. — Poleig običajnih točk je na dnevnem redu referat tov. Smolnikarja »Čustvo manjvrednosti«. — Odbor.
= JUU — t SRESKO DRUŠTVO V PTUJU bo zborovalo dine 11. februarja ob ^>10. uri v prosvetni dvorani Mladike. Na dnevnem redu je: poročilo predsednika, predavanje tov. Debenaka o Bezručevi zemlji, slučajnosti. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V GORNJEM GRADU bo zborovalo v Gornjem gradu v soboto, dne 9. februarja 1935. po prihodu avtobusa po sledečem dnevnem

I
Za šolo in dom
Najpopolnejša zaloga slovenske literature, bele-tristika, znanstvena in dramatična dela, pesnitve. — Velika zaloga nemških literarnih in znanstvenih del. Vedno v zalogi nemške in hrvatske pedagoške knjige. Oglejte si vse to brezobvezno v naših knjigarnah.
UČITELJSKA TISKARNA • LJUBLJANA
registrovana zadruga z omejeno zavezo Frančiškanska ulica 6 — podružnica: Maribor, palača Banovinske hranilnice
redu: 1. Obravnava dopisov. 2. Poročilo o zboru predsednikov. 3. Aktualne stanovske in društvene zadeve. 4. Razgovor o »gospodarskem dnevu«. 5. Slučajnosti. — Pred zborovanjem kratka odborova seja. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK bo zborovalo v soboto 9. februarja 1935. v Domžalah. Pričetek ob 9. uri. Dnevni red: 1. Predavanje o državljanski vzgoji — Pero Hormi. 2. Poročila. 3. Slučajnosti. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO CELJE bo
zborovalo v soboto 9. februarja s pričetkom ob pol 9. uri v mestni narodni šoli v Celju. Poleg razprave o tekočih zadevah je na dnevnem redu predavanje tov. Ernesta Vranca iz Maribora o členu 44. šolskega zakona in učnih načrtih s primeri iz šolske prakse. Predavatelj bo prikazal načrte tudi z ilustriranimi stenskimi tednicami v smislu strnje-nosti pouka. — Društvena knjižnica bo poslovala pol uro pred pričetkom zborovanja. Izposojene knjige naj se vrnejo! — K pol-noštevilni udeležbi vabi odbor.
Porotna i
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ZA SREZ DRAVOGRAD je zborovalo na Pre-valijah, dne 15. dee. 1934. število članov:
Navzoči: 69 članov, 75%.
Ob otvoritvi zborovanja je imel tovariš predsednik spominski govor o blagopokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju in v lepih besedah orisal njegovo življenje in velezasiužno delo za ustanovitev in procvit Jugoslavije.
Po kratkem odmoru se je nadaljevali) zborovanje po dnevnem redu. Na podlagi 22 prijav tai šolske delovne odseke so se sestavili sledeči odseki: Naša vas, eno in dvoraz-redničarji, pedagogika, gospodarsko politični odsek, narodno obrambni in manjšinski odsek, ženska vprašanja nadaljevalno šolstvo, telesna vzgoja in glasba. Na vsakem zborovanju zasedajo odseki največ do dlve uri. Razglabljaj se je pojm oseka in njegovega dela. Program in smernice se bodo podale na prihodnjem zborovanju, ko bodo odseki prvič poslovali. Po svojem zasedanju podajo odseki poročila in sklepe.
Ker je manjšinsko vprašanje zelo obsežno, ga je tov. Doberšek K. podli v glavnih obrisih, tako, da se je samo dotaknil narodne rrtanjšine in njenih najvažnejših problemov.
'Po predavanju se je vršila debata. Obravnaval se je pereč položaj naših obmejnih šol in težavno delo učitelja. Razmotrivalo se je gospodarsko stanje kmeta, poljskega in industrijskega delavca, kateremu se mora pomagati le z ustanovitvijo potrebnih prodajnih zadrug na vasi in nakupovalnih v industrijskih centrih zadruge moraio biti dobro urejene, upeljane in podprte. V sedanjih težkih prilikah je posebno občutna potreba po dobrih zadrugah, da se organizira prodajni oziroma nakupovalni trg v srezu in izven njega. Naloga narodno obrambnega odseka je. da raizmotri narodni pobožaj in sestavi predloge skupno z gospodarskim odsekom ter da da smernice za učiteljevo delo. Širokoirudno zasnovano in usmerjeno delo bo nudilo pri ob-ravnivi na j sigurne jše uspehe. Učiteljstvo mora stremeti za dosego izjemnega položaja za obmejne šole. ker se tu kreta prebivalstvo v posebnih prilikah.
Nato so se p recitale došle okrožnice in dopisi ter vzeli na znanje. Pri dopisu »postavljanje vidnih znakov v spomin na Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja« se odloči članstvo za socialno ustanovo. Na dopis o zaščiti članstva se je soglasno sklenilo, naj se zaščita članstva izvršuje v njegovo vsestransko zadovoljstvo, da se mu storjena krivica tudi popravi.
Prihodnje zborovanje bo na Prevaljah v mesecu februarju. Predsednik prosi članstvo, da se ga sigurno udeleži v polnem številu, ker bodo na tem zborovanju sestavljali odseki svoje programe iin zaključi nato uspelo zborovanje.
R. T. Gallofo, preds.	i. Krajcar, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ZA SREZA ČRNOMELJ IN METLIKA je zborovalo 19. januarja v Črnomlju. Zborovanja so se kljub izredno slabemu vremenu udeležili 64 člani. Prisoten je bil tudi sreski načelnik sreza čr-nomeljskega, g. dr. Trstenjak, ki se živo zanima za šolstvo Bele Krajine in razmere med učiteljstvom. Prisotna pa sta bila tudi oba kmetijska referenta.
Šematizem vsega učiteljstva
kraljevine Jugoslavije urejen po banovinah in srezih
je izšel v zalogi
Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — Beograd, Kralja Milutina 66
in stane Din 10*—
Poleg šematizma so tudi vsa nevodila, potrebna učitelju pri službenem poslovanju. Naroča se z dopisom na gornji naslov, kateremu je priložiti gornji znesek v znamkah in Din 1.— za poštnino. — Napišite svoj točen naslov, da ne bo pogrešk pri dostavi
Vse iole nujno potrebujejo seznam vsega učiteljstva v državi
Po pozdravu tov. predsednika je povzel besedo g. sreski načelnik, ki je podal v izčrpnem poročilu svoje poglede in misli o šolstvu in učiteljstvu podrejenega mu sreza. Vesel in zadovoljen nad dejstvom, da se učiteljstvo po sili potrebe in stanovske zavesti vrača v svojo stanovsko organizacijo, ter da se vseskozi udejstvuje koristno med narodom, je zagotovil učiteljstvo, da mu bo vedno naklonjen pri težkem delu izven šole z nasveti in navodili.
Z velikim zanimanjem je sledilo učiteljstvo predavanju g. dr. Turne »Uvod v sociologijo«, katerega nadaljevanje bo na prvem prihodnjem zborovanju. Tovariš Barle Konrad nam je podal potrebna in koristna praktična navodila o obdelovanju šolskega vrta. Tudi to predavanje se bo nadaljevalo po želji vsega učiteljstva ter s pristankom tov. predavatelja na vseh naslednjih zborovanjih.
Za tov. Barletom pa je podal tov. Kugler Mirko referat s temo »Stanovska zavest«, za kar je žel s strani učiteljstva zasluženo priznanje. Tov. predsednik je podal nato izčrpno poročilo ter tolmačil učiteljstvu sklepe predsedniškega zbora sekcije in sklepe seje glavnega odbora. Prav tako so tudi ostali funkcionarji in referenti podali svoja poročila, tov. blagajnik pa je obvestil dolžnike, da prejmejo še pred 1. februarjem opomine s položnico, da poravnajo svoje obveznosti.
Tov. predsednik je- pozval članstvo, da čvrsto vztraja na začrtani poti. Pohvalil je posebno tudi učiteljstvo črnomeljske šole, ki se je skoraj vse včlanilo, tako, da šteje naše društvo sedaj 101 člana od 116 aktivnih in upokojenih učiteljskih moči Bele Krajine ter zaključil uspelo zborovanje. Ljubic Matko,	Vilfan Maksimil.,
predsednik.	tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO DOL. LENDAVA. Dodatno k poročilu priobčenem v »Učiteljskem tovarišu« štev. 23. od 10. jan. 1935. objavljamo v tem poročilu izpadli pasus:
Zelo zanimivo je bilo blagajniško poročilo in temu sledeča razprava. Proti. tov. blagajniku so bili iznešeni očitki po banovinski skupščini in med učteljist vem-članstvom, češ, da je on kriv nereda v blagajni. Očitki so bili takega značaja, da je bila s tem prizadeta njegova osebna čast. Predsednik je že v svojem situacijskem poročilu ožigosal neupravičene napade nanj. Iz blagajniških knjig in poročila nadzornega odbora je bilo razvidno, da so očitki popolnoma neutemeljeni in, zgolj izmišljotine ljudi, ki jim je bil namen oblatiti blagajnika in odbor. Malo zadoščenje mu je nudila soglasno sprejeta zaupnica.
Kot namestniki so bili izvoljeni v odbor društva Serajnik Slava. Križanič Franc. Rav-bar Hinko, Prjneič Stanko itn Horvat Janko.
Novosti na Knjižnem trga
—k Izšla je L štev. III. letnika »Živalce«.
Letna članarina znaša 36 Din, za podporne člane samo 20 Din. »Živalca« je najcenejši strokovni list. Učitelji na kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šolah bodo našli v listu, ki je tudi bogato ilustriran, veliko snovi, potrebne za pouk. List urejuje tov. Paljk, ki je sam navdušen perutninar in rejec domačih kuncev. V 1. številki je natisnjeno novoletno voščilo »Živalci« izpod peresa načelnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave g. inž. Zi-danška. Inž. Weinko, avtor knjige: Kmetijsko kokošarstvo, ki je izšla pred nekaj dnevi v založbi Kmetijske matice, podaja v članku »V novo leto« svoje misli ob bodočem delovanju društva »Živalca«. Urednik Paljk navaja vsa potrebna perutoinarjeva opravila v februarju. Isti pisec poučuje rejce domačih kuncev, kako naj skrbe pozimi za samice - ple-menke. Hribarjev članek: Hlevček za domače kunce, bo razveselil zlasti rejce - začetnike. G. Vidmar piše obširno o ptičarjevih opravilih v februarju. List je neobhodno potreben vsem rejcem malih živali in za šole, zato ga prav toplo priporočamo. Naroča se v upravi »Živalce« — Ljubljana, Novi trg 5.
—k Nova številka »Našega vala«, ki je
pravkar izšla, prinaša na uvodnem mestu izredno zanimiv razgovor z našim popularnimi dramskim pisateljem fiosp. Vombergarjem. Pesnik Mile Klopčie je prispeval »Cesta pred pomladjo«, Mihail Zoščenko »Senčnik«, Anton Ingolič »Zgrešena1 pota«. Sel Catini roman »Emilio Bereniini«. — Zahtevajte brezplačno na ogled ta naš najboljši in najcenejši tednik. Mesečna naročnina stane le Din 12. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana.
Mali oglasi
Hali ojlasi, ki slutijo t posredoialne in socialne matic občinstva, vsaka besedi 50 par. Najmanjši znesek Din 5 -
FR. P. ZAJEC
Ispriita o p 11 k Ljubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike, Jčipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskop«, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnina in srebrnine. Ceniki brezplačno.