Škofovi zavodi v Gorici. (Halje.) Ako hoče imeti ljudstvo dobre duhovnike, mora svoje sinove učiti že z nežimi let po krščansko, potem pa ž njimi v katoliške zavode. Pa še v teh ne bo prav gotov njihov poklic, ker bodo morali radi pomanjkanja notranje gimnazije obiskovati javne srednje šole ter jih bodo lahko perverzni sošolci in brezverski učitelji zapeljevali In korumpirafi...... Trde besede. Nadškof sodi torej, da perverznosti v dubovskih zavodih ni, da so pa drugi dijaki, ki ne bivajo v zavodih, perverzni, med piofesorji pa da so brezverci, ki z dijaki vred zapeljujejo in korumpirajo u-hoge dijake iz duhovskega zavoda! Kar se tiče dijakov, ki so tako srečni, da so shranjeni v duhovskem zavodu, in onih, katerih ni doletela ta sreča, moremo reči, da trdijo taki, ki prav dobro poznajo jedne in druge, da je perverznost doma prav med dijaki v takih zavodih ter da je tuj taki perverznosti dijak, ki ni uklenjen v tak-le zavod. Gospodje, ki so sami poskusili duhovsko vzgojo pa se je še pravočasno rešili, pa pripovedujejo reči, čudne reči, tako da bi se moralo svetovati nadškofu, naj ne svari »semeniščnikov« pred drugimi dijaki, ampak te druge dijake pred »semeniščniki«.....Kaj pa porečejo profesorji na gimnaziji v Gorici? Nadškof piše......»a iruigistris ineredu- lis seducuntur eorrumpunturque.« Nadškof se boji pošiljati učence iz novega zavoda v gimnazijo, da bi mu iih »magistri iticreduli« ne skvarjli! Kaj pravi k temu ravnatelj? Ne verjamemo, da bi imel nadškof kak p o v od, pritoževati se radi tega. tla bi »neverni učitelji« zapeljevali in ko-rumpirali mladino! Sum, ki zveni iz nadškofov ih besed, pa je težak. Aii ga pusti profesorski zbor mirno na sebi obležati ili se mu vpre? Nadškof pravi naprej: Njihova'vzgoja a poklic bosta popolna, če se priklopi se- minariju interne šole (gimnazij a.) Zato pa treba zopet denarja. — Torej vzgoje val išče in gimnazija! Ker je tako, ne ostane nič drugega nego sezidati novo semenišče, večje, lepše, obširneje, v katero bo mogoče sprejeti več učencev. Kolikor več jih bo, toliko več bo kandidatov teologije ui odpomore se pomanjkanju duhovščine zlasti med Slovenci, Verniki naj pomislijo, da dobri duhovniki bodo njihovi podpiratelji, učitelji, svetovalci, voditelji, stebri cerkve in domovine naše; že zaradi tega radi svoje koristi, morajo pomagati uadškofu pri gradnji in vzdrževanju novega deškega semi-nanja. Ako bi tega ne hoteli, bi škodovali samim sebi in katoliški reči. Naše ljudstvo bo brez voditeljev in krivi preroki mu bodo govorili prazne in krive besede, kakor ob času Jeremije, ko je pretila izraelskemu ljudstvu moralna in narodna poguba .....Ginljivo! Nadškof hoče imeti torej med ljudstvom, posebno med Slovenci, vse polno duhovnikov. Duhovniki, ki bi prišli iz škofovih zavodov in semenišča, bi bili še bolj enostranski, kakor so premnogi današnji, bili bi fanatiki posebne vrste, ki bi znali zaslepljevati naše ljudstvo še mnogo bolj nego delajo to v današnjih časih. Nadškof hoče duhovnike, ki bi delali politiko ter se v vse utikaiu tako da bi popolnoma obvladali vse ljudstvo ter bi ne bilo mogoče nikdar iztrgati ga iz krempljev klerikali-zma. - Veliko nesrečo bi prinesli goriškim Slovencem nadškotovi zavodi, to nesrečo pa naj bi si nakopalo naše ljudstvo samo na glavo s prispevanjem za škofove zavode. - .judstvo, daj denar, da se bodo tvoji sinov fanatizirali v bojevnike laškega Rima i' nemškega Dunaja, daj denar nadškofu, aa ti vzgoji ljudi, ki te bodo držali v temi, da ne boš moglo nikdar na svetlo k prostosti, k svobodi! — Vse, polno duhovnikov med ljudstvom, vodstvo v vseh rečeh edino le v rokah duhovnika, odlo- čila beseda duhovnikova v vsem in pov-sodi, Vsa zastopstva v duhovniških rokah — ljudstvo pa motiko v roko, delaj, kopaj, oraj, sejaj, vinogradi, in ko končaš težko delo, rožen venec v roke pa moli; misli pa le tako, kakor ti ukaže gospod nune......Lepo bo po naši ožji domovini, če se uresničijo nameni, ki so združeni z novim semeniščem In škofovo gimnazijo ob Dreossijevi cesti v Gorici! (Pride še.) Grozno. Gtty de Saapassant - Prevel Pastuškin. Mehka noč se je spuščala polagoma na zemljo. Ženske so bile ostale v salonit vile. Moški so sedeli ali jezdili vrtne stole in kadili pred vrati v kolobarju krog okrogle mize, obložene s skledicamt in malimi kozarci. •Njihove cigarete so se svetile kakor oči v temi, ki se je gostila od minute do minute; Pripovedoval se je pretresljiv dogodek, ki se je odigral prejšnjega dne: vlva moška in tri ženske so utonili v reki na nasprotni strani pred očmi povabljencev. General G... je. rekel: — Da, take reči so ganljive, a ne Krožne. Grozno, ta beseda, pomeni vse več kakor strašno, Pretresljiv dogodek, kakor ie tale, človeka gane, vznemiri, zmede: a ne tira v blaznost. Da občuti Človek Rrozo, je treba več kakor dušnega razburjenja in več kakor prizora pretresljive smrti, treba je ali skrivnostne zone ali nenavadnega, izven naravnega občutka strahu. Človek, ki umira, bodisi še v tako dramatičnih okolnostih, ne vzbuja groze; bojno polje nI grozno; kri ni grozna, naj-Podiejši zločini so le izredka tudi grozni. DOPISI. \t ajdovskega okraja. Iz Rihetnberga. — Pa se čepiri po »Prismojencu« dopisnik iz Rihemberga in se podpisuje pristaši S. L. S. Kaj bo, kaj bo? »Soča« je nekoč pisala, da so naši kavči sodrga in brez časti, ki nimajo nič krščanskega na sebi. Kedo pa so ti pristaši S. L. S.? Menda bi se reklo pristaši sleparskih ljudskih slepičev. No, takih v Rihembergu ni in zaradi domačinov bi »Prismojenec« ne do-dobil nikoli črkice. Ampak dopisnik ni Ri-hemberčan in zato tudi vsakega nasprotnika smatra za tujca in bi mu, če bi mo-ge? tudi rad odjedel kruli. Na podpisanega, ki ne trobi v njegov rog, ima posebno piko ter ga zato vedno mala po »Prismojencu« in »Gorici«. Toda ti žegnani dopisnik, ki te dobro poznam — bila sva pri enem kamnu krščena — ne draži dobrih domačinov, med katerim si oba služiva svoj kruh, ti tečnega in dobrega s svojimi žegni, jaz trdega in črnega s svojimi sodi in vozovi. Ne bodi mi nevoščljiv in ne vlači med kot škodljivega tujca po svojih nečednih »Prisma-jencili«. Ni še zadnja večerja in ni še gotovo, kdo je v večo korist in potrebo dobrim Rihemberžanom, Ti ali jaz. To naj sodijo sami! — Kar smo pa rekli glede sodrge in krščanstva, smo pa res v svojej naglosti grešili; zato pa popravljamo tako: To ne zadeva čiste nedolžnoti znanega očke pri mostu braniškem, niti kokošarja z Vid-maršča in niti ne Ceneta izza hriba in — ne tebe! Bog s tabo in tvojim duhom! Znani tujec, kolar in sodar. Iz goriške okolice. Iz Vrtojbe. — Pogreb agrarne stranke je bil tu v nedeljo. Tu se je rodila in zadobila zadnji milostni mahljej. Pri padcu se ji je zlomilo 17 reber v podobi večine nasprotno zmagujočih glasov. Tudi venec na krsto so priskrbeli po-kojnej agrarni iz trt, posečenih pri tleh pred Maraževo hišo, ker ni trobil v njih rog, so mu prizadjali za 180 kron Škode na trtah. Če to ni izobraževalno lopovstvo, potem ne vemo, kaj bi še bilo! Tudi neki »sotrudnik« je dobil brco s tem, da se je tolkel po prsih ob zadnjih volitvah rekoč: »N i k d a r n e zmag a-tet estrankev Vrtojbi«. Evo po 2 mesecih kak poraz! To je hud tobak, ne li? Nezrela politika pa je šlo fuč vse, vse. Klanjamo se na razvalinah Vaših. Poslušajte, evo dvoje primerov, ki sem ju sam doživel in ki sta mi dala razumeti, kaj si moramo misliti pod grozo. Bilo je za vojske 1870. Skozi Rouen smo se umikali proti Pont-Audeme.ru. V Havru se je imela armada, približno dvajset tisoč ljudij, dvajset tisoč v popolnem neredu razpršenih, omalodušenih, utrujenih ljudij, zbrati in znova urediti. Tla so bila pokrita s snegom. Noč je padala na zemljo. Od prejšnjega dne ni še nikdo nič zavžil. Bežali smo hitro, ker so nam bili Prusi za petami. Cela normandska planjava, katere enoličnost so motile samo sence dreves, rastočih krog kmetij, se je razprostirala pod črnim, težkim, zlonosnim nebom. Iz motno-mračne svetlobe ni bilo slišati nič drugega kakor nerazločen šum, zamolkel in poostren od Časa do časa od korakajoči!! čet, brezkončno topotanje, ki se je mešalo z nejasnim rožljanjem vojaških skledic in sabelj. Moštvo, sklonjeno, upognjeno, umazano, včasih celo raztrgano, se je pehalo in prerivalo skozi sneg z dolgimi, izmučenimi koraki. Koža na rokah je primrzovala k jeklu na puškinih kopitih, kajti tisto noč je bil strašen mraz. Cesto sem' videl, kako si je ta ali oni revež sezul čevlje, da bi hodil bos, ker ni mogel več prenašati bolečine V obuvalu, irt v vsaki'stopinji je pustil krvav sled za seboj. Nato je po ne- kolikem času sedel kraj polja, da bi se odpočil za nekaj trenutkov, in se ni vzbudil nikoli več. Vsak; kdor je sedel, je bil že zapisan smrti. Koliko smo jih pustili za seboj, teh nesrečnih, izmučenih vojakov, ki so računali, da pridejo takoj za nami, kakor hitro se jim nekoliko okrepijo otrple noge! Toda komaj so se nehali gibati, komaj je nehala krožiti po njihovem premrlem mesu skoro mrtva kri, že jih je prevzela nepremagljiva otrpnelost, prikovala jih je k tlom, jirn zaprla oči in ustavila v eni sekundi ta prenapeti človeški mehanizem. In sklonili so se nekoliko, čelo so naslonili na kolena, toda padli niso, kajti križ in udje so jim postali nepremični, trdi kakor od lesa, tako da jih ni bilo moči upogniti ali stegniti. Mi drugi, močnejši, smo korakali venomer, premrznjeni do mozga, premikajoč se z napeto prisiljenostjo v te;, noči, tem snegu, po tej mrzli in mrtvi planjavi, utrujeni vseld bolesti poraza, obupa, strti zlasti vsled grozepolne zavesti zapušče-nosti, konca, smrti, ničnosti.. Opazil sem dva orožnika, ki sta držala za roke malega, nekam čudnega, starega, golobradega človeka zares nenavadne zunariosti. Mislila sta, da sta ujela vohuna, in-sta iskala častnika. Družba sv. Cirila in Metoda. Nabiralnik pri »Jelenu« v Gorici dal K 3'40, gostilna Ahatz v Gorici K 15'40. Za družbo sv. Cirila in Metoda ie na-bra g. Gorjan v gostilni pri P. Birsi v RaJ>atišču K 8. Za obramben! sklad družbe sv. Cirila in Metoda je plačalo 200 K tudi starašin-stvo v Solkanu. Hvala! Živeli posnemalcil. Družbi sv. Crila in Metoda je i: osi al g. M. Boltar, čevljar v Solkanu, poslatev,' ki je opremljena z izrazom velikih simpatij napram družbi, kar svedoča pošiljalčevo zavednost. Hvala! Beseda »vohun« je zašumela takoj med vrstami in okoli ujetnika je nastal kolobar. »Ustreliti ga je treba!« je zav-pil nekdo. In vsi vojaki, ki so tvorili skupino, ki niso mogli niti stati, če se niso opirali na svoje puške, so občutili mahoma, da jih je stresla ona togotna.in živalska jeza, ki, tira množico v grozovitost. Hotel sem govoriti; bil sem tačas bataljonski načelnik; toda tedaj niso poznali' več načelnika, ustrelili bi bili celo mene. Eden orožnikov mi je rekel: — Že tri dni nam sledi. Vsepovsodi poizveduje novic o topništvu. Skušal sem vprašati to bitje: — Kaj delate? Kaj hočete? Zakaj spremljate vojsko? Mencal je nekaj v nerazumljivem žlobudranju. Bila je to zares nenavadna oseba, z ozkimi rameni, Jokavim oSešom in pred .. menoj tako zmedena, da za .jresnico>.ni-| sem več dvomil, da je/to vo^un^Zdel se je precej prileten in siaboton, Gledal me je izpod.1 čela z 'nizkotnim,;^ač|idfcnk^-in zvijačnim izrazom. Moštvo krog naju- je .vpilo:. . V zid z njim, v zid z nnm! .. Rekel sem orožnikoma: .— Vi ste odgovorni za ujetnika'..... (Konec pride). ¦) ' 945? Žt. 149 ________ Izhaja trikrat ca teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ol> 4. uri popoldne ter stane po pošti prej«-miuia ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto.........1"> K • »/» ...........«0 „ V. ».......... 5 m .-^PosaiH^t1* številk* stunfj* 10-vi«., ».^m..^,,, „S0C&" ima nasluliut^laivdno prtfbgfi •. 01) novem ••tu „Kaiipot po Goriikem In GradišCanskcm" in dvakrat v letu , Vozni red Železnic, parnikev in poštnih zve*". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici žtev. 7 1. nadstr. v , (Joiški Tiskarni'" A. Gabrščck." . Ha naroČila brez dorosJti* naroiaine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se vačunijo po .Peiit-vretah če tiskano 1-l.iat Ji v, 2-krat 14 v, :?-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Reklame ia spisi v uredniškem dolu 80 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. TaftaJ XXXIII. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I, nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 13. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i S t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7, v I. nadstr. na levo v tiskarni.. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči* katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravnlitva. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od j,So5eu vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soca" in „Primoreo"' se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah:. J. AfriS, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mati Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen. Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova*ski. na GoriSčeku; Peter Krenelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Lebau, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prosei, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwavz, Šolska ul.: Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakami LavrenKo- na trgu delh Caserma, V-Gorici, v torek dne 21. decembra 1909. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Talafon it. 83. — „Gor. Tiskarna« A. Gabršček (opisov. J. Fabčič) tiska in zal. Božičnica družbe »sv. Cirila in Metoda« v otroškem vrtu pri Mostu se bo vršila v četrtek t. j. 23. t. m. ob 2. i n p o 1 p o p o 1 d ne, p o n a v a d n e m r e d u i n s i c e r v p r o s t o r i.h g. M a- raza. Povabljeni so vsi, ki s e z a-n i m a j o z a napredek n a.S i h šolskih za v o d o v. O d bo r. Dopolnilna volitev. Natančen izid dopolnilne volitve priobčimo v četrtek. Tu podajeriio rezultate, kolikor znanih po političnih okrajih: Tolminski okraj: J i Cerkno......106 1 501 27 Idrsko. . . • • 30 1 .76 - Srpenica . . . . . 26 — 30 — Št. Viškagora ... 60 - 98 15 Šebrelje.....10 - 34 - Tolmin......302 2 294 5 Grahovo .... 5 7 240 9 Volče......55 3 166 - Livek......27 - 38 1 Kobarid • .-, 102 12 47 22 Ljubušnje ... 16 2 263 2 Žaga...... 105 — — - Bovec .....78 — 92 — Čezsoea ..... 36 — 38 — Soča ....... 9 - 56 — Trenta......— — 46 ~ Log....... 4 - 68 3 Goriški okraj: Ajba. . . ... 35 - 159 - Ajdovščina ... 108 — 37 — Bilje ...... 4 123 103 6 ČrniČe......105 11 205 1 Gojače ...... 42 - 42 - Kamnje......- 3 99 3 Kanal......99 1 167 5 Lokavec.....82 10 14 - Miren......86 5 168 27 Opatjeselo .... 39 17 152 6 Podgors ..... 16 126 168 160 Prvačina . .... 57 80 99 3 | Renče......96 32 117 22 Rihemberg . . . . 204 7 253 — Sv. Križ ..... 49 16 158 8 Solkan......96 6 204 74 Šempas ..... 6 74 52 - Štandrež.....24 1 135 89 Št. Peter . . . ".' . 16 8 162 4 Vrtojba......16 111 128 109 Ročinj ...... 71 — 44 — Anhovo .... 25 — 174 — Bate . . . . : .5.7 94 — Dornberg.....11 83 195 1 Vogrsko ..... 19 33 103 2 Grgar . . . . .. 21 4 130 21 Kojsko. . - ¦ ¦ • 21 265 223 4 Vrtovin ......60 — 76 — Skrilje.....• 32 10 100 16 Osek...... 2 56 108 - Čepovan ......... 17' 5 91 — Sovodnje . ... '. 15 23 136 41 Sežanski okraj: Komen......130 2 121 13 Nabrežina .... 15 — 29 128 Naklo - • :'-.'.. -178 3r 38 — Sežana . .... . 68 2 38 . - Vojščica . . - —16 64 — Zgonik. ...... 34 3 49 1 firadiščaiiski okraj: Devin . . .... 22 1 74 2 Doberdob * . . 22 — 35 — Medan* . : . . . — I 179 — Rezultat iz 59 občin kaže 2945: Vr-to^ vec, 1202 Vran, 7844 Zlobec, 830 dr. Turna. Klerikalci trde, da iz 70 občin je izid ta-le: Vrtovec 3094, Vran 1600, Zlobec 8385, Turna 943. Edina Mi v Avstriji za opraue za dojenčke ¦/a vozifike in posteljice. — Blago najfinejše in jd-prostejSe vrste. — Varstvena znamka „Zum K^abenhortie*". Nov oddelek za prodajo na drobno. — Na zahtevo pofiljeiH cenik s podobami brezplačno. — VeCkrat odlikovana tvrclka. Tovarniške cene. Moriz Guttmann, IHuai!., Salzgrie* 12. Oddelek za prodajo na drobno v I. nadstr. Domače vesti. V avdijenci pri cesarju je bil 20. t. m. naš rojak gospod dvorni svetnik Miha G a b r i j e I č i č. Akad» ler. društvu »Adrija« v Gorici je poslalo županstvo Solkan 20 K, za kar se društvo najprisrčneje zahvaljuje in želi, da bi zavedno solkansko županstvo našlo še mnogo posnemalcev. Ker potrebuje društvo knjig, se obrača do onih, ki imajo njim nepotrebnih znanstvenih in leposlovnih knjig, da mu jih darujejo za ustanovitev nove knjižnice. Odbor. Promocija. — Jutri bo promoviran na dunajskem vseučilišču doktorjem prava g. Josip R e g a 1 i, odvetniški kandidat v Ljubljani. Dopolnilna volitev, — Zlobec bo torej poslanec. Udeležba na sploh ni bila taka, kakor zadnjic. Bilo je slabo vreme, dežuje že nekaj dnij neprestano. Vendar pa je bila s klerikalne strani udeležba i velika. Klerikalci pač imajo za se v glavnem verski fanatizem. Klerikalec je fanatičen in prepričan je bil, da bo deležen velikega zasluženja božjega, če pojde volit. Da bi ne zamudili, je bilo na nekaterih krajih volišč že v soboto polno klerikalnih volil-cev, ki so željno čakali, da bodo deležni drugi dan zasluženja božjega. Iz fanatizma izvira disciplina. Klerikalci pojdejo volit magari stokrat, če potreba, kar po vrsti. Klerikalci so imeli na razpolago tudi obilo denarja. Naš namen je bil tudi ta, nagnati jih v agitacijo, da spustijo kajgro-šev med ljudstvo. Ta namen srno tudi dosegli. Opozarjamo pa napredne ljudi, da naj pazijo, da ne dobijo nunci povrnenega tega, kar so potrosili, po dvakrat ali trikrat, da ne znosijo tudi iz naprednih hiš v farovže vsega najboljšega, da bi se potem politikujoči nunci smejali, češ: toliko in toliko sem dobil volilnega denarja iz Gorice, svojega nisem potrosil nič, vrnili pa so mi potrošeno trikrat. Torej dobiček na vseh koncih in krajih. — Klerikalci so spravili na volišče, kar so mogli. Šlo je zopet za vero in sveto cerkev. Sedaj sta rešeni. Rešil ju je liberalec,Zlobec s kraških Ponikev! Kar se tiče a grarcev, so spravili na volišče vse. Istotako socialni d e-m o krat je. Ti pa so dobili tudi precej takih glasov, katerih ne morejo prištevati za svoje. Bilo je več takih volilcev, ki niso hoteli voliti ne naprednega ne agrarnega ne klerikalnega kandidata pa so volili socijalnega demokrata! Omeniti moramo, da bi bil dobil Vrtovec še mnogo več glasov, če bi vladala pri naših volilcih potrebna disciplina. Tako pa jih je ostalo po raznih krajih obilo doma, na Cerkljanskem n. pr. kar 200, klerikalcev pa je prišlo volit 500, več kakor pri prvi volitvi. No, bilo je res slabo vreme in marsikdo je pomišljal, ali bi šel volit eno uro ali dve daleč ob. takem pasjem vremenu. Dobro se je držalo To 1-minsko, kjer je dobil naš kandidat več glasov nego klerikalni. To peče klerikalce. Med tistimi-, ki so še naveličali volitev, so večinoma.naprednjaki. Seveda niso videli pred seboj zasluženja božjega, kakor klerikalci, in kazalo ni zmage. Ali vsi taki razgovori bi bili morali odpasti, dolžnost je bila iti na volišče ter se pokazati, da smo tu, ne pa ostati doma. Učimo se kaj od nasprotnikov! ': Pismo laških klerikalcev na dr. Gre- ! gorčica. — Tukajšnji »Gazzettino« piše ! med drugim: »Pred kratkim je nekdo iz Jaškega klerikalnega kluba pisal pismo slov. klerikalnemu klubu v roke dr. Gregorčiča, katero naj bi bilo v seji naznanjeno članom tega kluba; tikalo se je formacije ali združitve laških in slovenskih klerikalcev. Dr. Gregorčič je odprl pismo pa ni naznanil vsebine svojemu klubu, marveč je pozneje rekel in trdil, da ni odprl pisma, ker ni bilo osebno nanj naslovljeno, d o č i m je k o n s t a t i r a n o, da je Gregorčič odprl pismo ter jednemu sporočil vsebino. — »Gazzettino« je postavil na koncu dva klicaja. Gregorčlč-Pajer. — Vlada je v zadregi zastran imenovanja deželnega glavarja. Kar je počel P a j e r lani, presega vse meje najostudnejšega gaženja parla- I. mentarnih običajev. In takega samosilne-ža .naj bi zopet predlagala cerarju za bodočega glavarja?! — Zato se je vlada obotavljala. Laški liberalci so zagrozili z obsti ukeijo, ako ne bo imenovan Pajer. Ne zamerimo jim tega, smatramo, da je tako njihovo stališče le naravno. A1 i škandal je, da se peha okoli m i-n i s t r o v za P a j e r j a tudi — dr. Anton Gregorčič. Ko je minister povabil Gregorčiča na posvetovanje, katerega bi se udeležili tudi zastopniki drugih dveh strank, je odklonil povaHlo, češ, da »e i n h e 11 i g e r B e-schluss« kluba mu brani, udeležiti se takega posvetovanja, — dokler ni imenovan Pajer za glavarja in G r e g o rč i č za podglavarja. Člani Gregorčičevega kluba so povedali, da takega sklepa nikdar ni bilo! — Kdo laže?! Letos je bila tudi prilika, poskusiti, da bi se doseglo imenovanje — Slovenca za glavarja, čeprav bi bil to — — Gregorčič sam. Vemo, da je namignil o tej možnosti Gregorčiču tudi neki c. kr. dostojanstvenik. — Ali Gregorčič je navdušen za Pajerja in zanj se bori, da bi ne zatonila njegova zvezda! Žaga na Bovškem se je tudi to pot vrlo obnesla. 105 volilcev je šlo na volišče ter volilo Vrtovca. Drugi kandidatje niso dobili nič glasov. Žagarji jo žagajo prav. V posnerno naj bodo raznim drugim! Slava Žagi! Laška realna gimnazija v Gorici. — V nedeljo se je vršilo v Gorici posvetovanje za ustanovitev laške realne gimnazije v Gorici, ki naj bi nastala s stroški Gorice in furlanskih občin. Odzvalo se je osebno nekaj županov, drugi so se pridružili pismeno. Tak zavod bi se imel odpreti že s prihodnjim šolskim letom. Pravijo, da bi bilo za prvo leto troškov 12000 K, po osmih letih na leto 80.000 K. Županstvo iz Gradišča je pisalo, da naj se ustanovi na državne troške laška gimnazija v Gorici. Ima prav. Pa zraven tudi slovenska na državne troške! — Da bi mogle furlanske občine tolik potrošek prenašati na leto, na to še misliti ni! Tihotapstvo. — Radi znanega tihotapstva čez mejo so aretirali v Gradišču ob Soči trgovca Julija Velmetti ter ga pripeljali v goriške zapore. Zaprli so v Krminu trgovca Valentina Banello ter krčrnarja Valentin Paškolet in Ivan Kocjančič. Baje izpustijo iz zaporov Suzano in brata Tess iz Krmina proti zadostni kavciji. Glavni »kontrabantar« je znani Peter Pian iz Dolenjega. Imel je v svrho »kon-trabantanja« tudi sod, v sredi razdeljen s trdnim dnom. V enem delu je imel neko tekočino, v drugem pa so bili dobo skriti likerji. Imel je obširen delokrog. Preiskava spravi še marsikaj na dan. Ko bo kaznovan v Avstriji ga izročijo Itaiiji, kjer so kazni za »kontrabanU mnogo hujše. Zveza Pajer-Gregorčič. — Pajer ima ¦v bližini Doberdoba neko posestvo, katero ima v najemu neki J are Anton iz Doberdoba; jako upliven mož. V družini Jar-čevi so trije volilci, in imajo mnogo sorodnikov volilcev. Temu Jarcu je pisal Pajer 18. t. m., naj voli za klerikalnega kandidata Zlobca in naj agitira zanj! — Brez posebnega ko-mentara! Dezertiral ie od tukajšnjega topničar-skega polka Lah Gazin. Izposodil si je revolver, se preoblekel ter izginil. Pod vlak se je vrgel blizu prvaške postaje 18 letni dijak tržaške gimnazije po imenu Fischer, sin podravnateja kreditnega zavoda. Snežni plug pa je mladeniča vrgel s tira. Dobil je težko poškodbo na desni roki. Prepejali so ga z vlakom v Trst, kjer so mu v bolnišnici takoj odrezali roko. Esperantska slovnica. G. stud. iur. Ljud. Koser v Juršincih pri Ptuju naznanja, da izide končno esperantska slovnica in se dobiva pri njem za 1 K 10 v s poštnino vred. Sovnica obsega 10 lekcij, 50 nalog ter bogat besedni zaklad. Kdor naroči 5 izvodov n pošlje naprej 5 K 30 v, dobi poleg 5 slovnic še zanimivo zbirko raznih pripovedk. 1) Nagovor br. staroste; 2) poročilo taj-nikovo; 3) poročilo načelnikovo; 4) poro-čilo blagajnikovo; 5) poročila rač. pre-gledovalcev; 6) volitev staroste; 7) volitev podstaroste; 8) volitev 6 odbornikov; 9) volitev načelnika; 10) volitev 2 odbor, namestnikov; 11) 2 rač. p^egledo-valcev; 12) praporščaka in namestnika; 13) volitev delegatov za župni občni zbor; 14) volitev delegatov v zvezni odbor; 15* raznoterosti. Vabimo vse brate, da se odzovejo v čim večjem številu in dokažejo s tem, da bodo tudi v bodoče pripravljeni stati nam krepko ob strani. NB. Ako bi ne bil občni zbor »sklepčen ob napovedani uri, se vrši ob vsaki udeležbi drugi občni zbor z istim sporedom l , ure pozneje. Soriški fosh)iV Občni zbor Telovadnega društva »Sokol« v Gorici se bo vršil 4. januarja 1909 ob 8. uri zvečer v prostorih pri »Zlatem Jelenu« s sledečim dnevnim redom: Trgovske-ibriit is gosioiarsta vesti. Povišanje cen tiskarskih del. — iv. žavna zveza avstrijskih lastnikov tiskai c; naznanja, da se zvišajo vsled poviŠan\t plač tiskarjem s 1. jan. 1910. cene w" tiskarskih del od tega časa naprej za 5 Vabilo kmetovalcem za napravo pi«. merjevalnih poskusov glede umetne^, gnojenja s iosfornimi gnojili. ¦ Prinierji-valni poskusi, ki so se napravili v drug deželah, so pokazali, da ima kostna mol- .. ki se uporablja kot fosforno gnojilo, ta1. gnojilno moč kot moka Thomasove žh« -dre. Monopol, ki so ga napravili /a p- -dajo žlindre, kakor tudi daljna pot i/, i!-. žel, kjer se žlindra dela, so to gnojilo ta> podražili, da stane v njem sedaj edi<<>' fosforne kisline, to je 1 kilogram, na t; stu v Gorici 38 do 40 vin., med tem ko bi stala jednaka množina fosforne kisi,-v moki iz živalskih kosti več kot 33 \ postavljena franko na kakoršno si b<> ¦ .postajo južne železnice na Goriškem. ^ se računa cena za vagon, prihrani ^e tent poslednjem slučaju okoli 80 kron ,< vsakem vagonu. Cc tudi govori ta pnbi. nek za kostno moko, vendar je ne moren brez drugega priporočati, predno insn . napravili primerjcvalnih poskusov, ki ' pokazali korist pri uporabi tega gno' v razmerah, kakoršne vladajo pod tia-obnebjem. In zaradi tega se obračamo vse kmetovalce ter jim priporočamo, i * se vdeležijo teh poskusov, ki se bodo ra -tegnili letos na stalne travnike, na mete! -ko, rušo deteljo, turščico in krompir, (it < jila se razdelijo brezplačno in poskusen -ne parcele bodo merile vsaka po ioo r ena bo za kontrolo negnojena, druga K' jena s Thomasovo žlindro in tretja t> K '¦ no moko; zadnjima se doda potrebno -lijevo sol. Ta gnojila bode treba ra/:-sit meseca januarja prih. I., a /a tur^ • in krompir ob času setve. Za ti /adnji ¦ -stlini se bo dajal tudi čilski soliter ob v..- = pletve, Primeren natančen pouk kako -uporabljajo gnojila in kako se pie" -čamo o njih uspehu in koristi, da se \ ¦ kemu. ki bo delal poskuŠnje. Za \\n^r je čas v e s m e s e c d e.c c m b e r t. ! prosi se, da navede vsakdo, pri kate rastlinah hoče napraviti poskuse. Podpisano upa, da najde tudi to ¦. -blo ono številno udeležbo, ki jo je /e ' po njegovi važnosti. V Gorici, dne ""• decembra 1909. Kmetijsko kemično skuševališče v Gorici. Ravnatelj: J. Bo - Stedenje je vir bogastva. -- Sam- -tem namenom štediti, da se denar guu. — je slabo, hraniti — da si človek va».. -neodvisnost, to je modro in pravično. K omogočitvi štedenja je upeljala d -riška ljudska posojilnica hišni nabirali .. ki obstoji v tem, d:i se izroči vlagate' . ob jednem z vložno knjižico tudi /aP*: nabiralnik, čegar ključ pa ostane v ^ -vodu. Pri prejemu nabiralnika mora vplačati vlagatelj vlogo K 5, ta znesek se "a: ob vrnitvi nepoškodovanega nabiraln/Ka z */< vred zopet izplača. Z nabralnikom dobi hranilec-priliko, vsak tudi najmanjši znesek lastnemu razpolaganju odtegniti in ga vsled perijodi-čne izpranitve v hranilnem zavodu plod»-nosno naložiti. Kot jako umestno je priporočati »h i-šni nabiralnik« za božično darilo. Opozarjamo tudi stariše, da mesto nepotrebnih igrač, ki se itak kmalu poti" in pa sladkarij, po katerih otroci obole, nabavijo svoji deci hišni nabiralnik. Za znesek K 5 ki je ob jedhem prva obrestovana vloga, se dobi lični nabiralnik (šparovček) pri Goriški ljudski posojilnici. Gospodarske šole v Avstriji. — Leta 1897/8 je bilo v. Avstriji 175 gospodarskih šol z 8563 dijaki. Od teh so bile 3 visoke z 1077 dijaki, 3 akademije, 9 srednjih šol, .2..višji jifjn.ogradiiiiški. šoli in ena višja pivovarna šola za* t874 dJjaTbvTTmifcf-je" 41 kmetijskih šol s celoletnim poukom, 88 z zimskim poukom, 11 .nižjih gospodarskih šoj, 17 mlekarskih in gospodarskih, 24 nižjih šol za hmeljarstvo, vinogradstvo idt ter 2 pivovarni* Šoli."--- Pivovari na Češkem. — Leta 1907 do 1908 je bilo na Češkem 12 pivovarov, ki so skuhali nad 100.000 hI piva. — So to . Plzenjski meščanski (821.226 hektol.), Smichovski akcijski (583.421 hI), Plzenjski akc. (281.452 hI), Plzenjski zadružni (184.622 hI), Praško-Holešovieki (150.124 hI), Budjejeviški akcijski (146.133 hI), Selnvarzenbergov Protivinski (141.095 hI) Budjejeviški meščanski (115.403 hI), Bra-niški (105.234 hI), Sclnvarzenbergov Tre-bonjski (101.204 hi) in meščanski v Mostu (101.003 lil). in 'strankarskih vzrokov spuščajo v obstrukcijo potem pa jo sami pobijejo, se komentira različno. Kdo ve, kaj vse prinese to početje Slovanom! —Kar kriči »Slovenec« ob teh dogodkih, je ali sleparija ali neumno hvalisanje kler. poslancev. Proračunski odsek. -r- Govoril je tudi min. predsednik, zatrjeval, da vlada ni 'pTtrtr parlamentu, vlada da stoji na načelu, da bi bilo napačno, ako bi se delalo politiko proti kaki rasi v Avstriji. Bilinski je naročal rešitev provizorija pred Božičem, da bo več. dež. zborov še pred novim letom sklepalo o določitvi dež. financ. Odsek je sprejel provizorij. Politični pregled. Obstrukcije v poslanski zbornici je konec. Obstrukcionisti so se sami obrnili proti obstrukciji. Kar nakrat so bili začeli češki agrafei-m slov. klerikalci z obstrukcijo. Ali kakor se je poleti pokazalo, da obstrukcija ne bo koristila, tako so bili tudi sedaj hitro na jasnem, da so zavozili z obstrukcijo. Vladne stranke in soc. dc-mokratje so se združili zoper obstrukeio-niste, češ, naj delajo, kar hočejo, seja pa mora trajati naprej, dokler se ne utrudijo. Hitro so se utrudili in ko so zvedeli, da ima Bicnerth od -cesarja dovoljenje, pognati parlament domov, če ne neha obstrukcija, so se obstrukcionisti udali ter potolkli svojo lastno obstrukcijo. Nastal je Krekov predlog zoper obstrukcijo. Predlog dr. Kreka se glasi: Zbornica skien. "Naslednji načrt zakona se ustavno odobri: S pritrdilom obeh zbornic državnega zbora odredim tako: Člen I. Zakon z dne 12. maja 1873, drž. zakona št. 94, se izpopolni z naslednjo določbo: $ 17. a). Predsednik poslanske zbornice ima v vsakem slučaju pravico, da vse potrebno ukrene, kar more zagotoviti redno parlamentarno delo proti vsakemu motenju in vsaki zlorabi poslovnika, zborničnih pravic in prostosti. Predsednik je osobito pooblaščen, razveljaviti, izdati provizorične predpise o uporabi parlamentarnega poslovnika in v sili odrediti, da se poslanci izključijo k večjem iz treh sej. Člen II. Veljavnost tega zakona, ki stopi v veljavo z dnevom razglasitve, se omeji na sedem mesecev. Socialni demokratje so se upirali in bati se je bilo hudih demonstracij in izgredov. Na to so iztuhtali predlog zoper obstrukcijo. Nujni predlogi so bil umaknjeni in na prvo mesto je prišel Krekov predlog. Ta predlog je bil preoster, zato ga je Kramar ublažil in sprejet je pravzaprav Kramarov predlog. Sprožil pa je bil misel za ta predlog češki agrarec LJdržal. Predlog je sprejet in skozi leto dni ne bo mogoča obstrukcija v poslanski zbornic«. V glavnem obsega sprejeti Kramarov predlog to-le: Da se zabrani vsako motenje in vsako zlorabljehje poslovnega in zborniškega reda, zamore predsednik po svoji volji in odločitvi dati prečkati poročila in naznanila odsekov, došle predloge, prošnje, naznanila dopustov, nadalje določiti razpravo o nujnih predlogih ali med sejo ali pa še le na konec seje. Ako kak poslanec predsednika težko užali ali se njegovim odredbam upira, ga lahko predsednik izključi iz jedne ali več sej. Dovoljen je pa v slučaju izključenja vzklik na zbornico, katera odloča o njem s priprostim glasovanjem brez debate. Te določitve naj ostanejo v veljavi do 31. dec. 1910. Zbornica je priznala nujnost predlogom glede reforme poslovnika s 315 proti 91 glasovom. (Živahna pohvala, protesti Pri čeških radikalcih.) Premembo poslovnika je pozdravil tudi Bienerth, — Početje slov. klerikal- , cev in čeških agrarcev, ki se radi osebnih Razne vesti. Proces Friedjung na Dunaju. Srbski sekcijski načelnik S p a 1 a j k o-v i č je bil zaslišan v soboto. Spalajkovič je rekel, da prevzema popolna odgovornost za vsako svojo besedo ne-le pred sodnijo, marveč tudi pred javnim mnenjem. Predstavil se je sodniji pred vsem radi spoštovanja pred sodnim dvorom in da bi napravil uslugo pravici. Ob enem pa se je predstavil, d a b i p o s-pešal dobro ra z me r j e m e d A -s t r o - O g r s k o in Srbi j o, kar suniti a to za svojo dolžnost. Zato je bil globoko užaljen, ko je videl, da so te razmere ugrožene zbog izmišljenih poročil. Isti razlogi so ga napotili že pred devetimi meseci, da je predlagal častno sodnijo, kar pa žalibog ni bilo sprejeto. Tudi le površen pogled v spise zadošča za prepričanje, da je vse ono, kar je v spisih, 1 e c n a v e 1 i k a iti i s t i f i k a c i j a in da ne gre za drugo, nego za celo vrsto p o n a -r c j e n i h s p i s o v, s pomočjo katerih je bilo možno osumiti srbsko vlado, »Slovenski jug«, priče in hrvatsko-srbsko koalicijo Do tega uverjenja je prišel tudi minister MilanoviČ, ki je obljubil priči, da pride pričat in podpret z dokazi svoje trditve. Vprašanje originalov omenjenih dokumentov vsebuje vprašanje časti za pričo in njegovo domovino, Zato je pripravljen, ponuditi se za kaligrafičen eksperinant, iz katerega bo razvidno, d a o n n i n i k d a r pisal o m e n j e n i h d o k um e n t o v in prosi, da mu se pokaže vsaj fotografijo onih spisov, na katerih se nahaja njegovo ime. Predse i.ik je odgovoril, da je nima. Spalajkovič: Dobro; a tudi brez originala in brez fotografije mi bo lahko dokazati, da je ponarejen ne le omenjeni, ampak, da so ponarejeni tudi d r u-g i dokument i, ki so navedeni v brošuri. Na vprašanje predsednika je izjavil priča, da je preiskoval v ministerstvu, da-li ni morda bilo tam česa, kar bi bilo omenjenemu spisu podobno? Ako bi našel kak tak dokument, ali kaj podobnega, bi se on ne bil upal priti pred porotno sodnijo. Na to je Spalajkovič dokazal, da oblika, v kateri so stilizirani dokumenti, ki bi morali prihajati po večini iz srbskega minis-terstva zunanjih stvari, ne sliči niti od daleč stilu, ki je v običaju v omenjenem uradu. Obsega pa izraze, ki so pač v navadi na Ogrskem in Hrvatskem, a ne v Srbiji. Eden omenjenih uradnih dokumentov, ki je datiran s 4. junijem 1907, ima tekoče število 3027. Spalajkovič dokazuje na podlagi zapisnika srbskega minister-stva zunanjih stvari, da ie bilo v mesecu Umi ju 1907. vpisanih le 208 spisov in da je imel zadnji spis iz leta 1907 število 1991. Nadalje je dokazoval Spalajkovič druga protislovja, ki se ne ujemajo z uradnimi navadami srbskega ministerstva ..zunanjih stvari. Rekel je, da ne pozna Milana Pribičeviča, in da ni bil nikdar v Zemunu skupno z blagajnikom ministra BoževiČa. Omenjal je potem nekega spisa, ki govori o pogajanjih za neko posojilo. Omenjeni spis nosi datum iz leta 1907, a posojilo je bilo sklenjeno že eno leto preje to je, leta 1906! Spalajkovič je zaključil svoje pričevanje s sledečo izjavo: Visoki sodni dvor, gospodje porotniki! Ako s e n e b o verovalo besedam, ki sem jih tu odkrito navedel, bo srbska v 1 a d a, d a zavrne o b d o 1-ž i t v e, n a p e r j e n e p r o t j n j e j, p r i-'siljena, apelirati na vlade velesil, da n a r oč i j o svojim o d p o-slancemv Belemgradu, naj se on i sami prepričajo o resnicno-s t i mojih t rd i t e v. Zaslišan je bil bivši ban Pejačevič, katerega je vprašal Friedjung, kako more sedeti skupaj s Tuškanom, ki je rekel, da bi bil pripravljen marširati in streljati proti Dunaju. Pejačevič pa je rekel, da v Ogrski so napravili za ministre in minis-terske predsednike ljudi, ki so bili obsojeni na smrt. Prof. Rešetar, veščak, je povedal, da namišljeno poročilo Spalajko-viča na'Pašica'je polne pogrešk, poročilo je pisal človek, ki ne pozna srbske slovnice in ortografije. Takih pogrešk ne dela Srb. Proti izganjanju slovanščine iz cerkva v Istri. ~ Od raznih strani Istre javljajo, da je zadnja naredba tržaškega škofa glede slovanskega jezika v cerkvi silno razburila vse ljudstvo po škofiji. Posebno vre na Bužeščini. V Vodicah pri Danah je vse ljudstvo — doznavši o škofovi naredbi — ostavilo cerkev. Le dve ženici sta ostali in še na ti je ljudstvo pozneje' skoro pljuvalo. Na Počekaju se je vršilo v četrtek posvetovanje županov in drugih vplivnih oseb, ki so sklenili, da ni smeti odnehati in raje naj ljudstvo zapušča cerkve, nego da bi se uklonili tej krivični odredbi škofovi. »Naši Slogi« pjšejo iz Istre, da je razburjenje tem veče med našim ljudstvom, ker je uverjeno, da se je tu zopet cerkvena oblast udala našim bližnjim in daljnim narodnim nasprotnikom, katerim je že od davna naš :"zik v cerkvi trn v očesu. Ti naši sovrač/i.ki da so lažnjivo informirali sv. Stolico, češ, da je naš jezik v cerkvi na škodo obči pobožnosti, da ruši mir in ljubezen v krščanskem ljudstvu, in zato je treba, da se izžene iz cerkve itd. Naši narodni duhovniki so uverjeni ravno o nasprotnem od vsega tega. Raba narodnega jezika v cerkvi da je bila vedno in je tudi dandanes le na korist cerkve in vere. Zato hočejo storiti vse možne korake, da se nam puste na miru naši stari in od cerkve odobreni običaji v bogosluženju. Znakom vseobčega razburjenja je tu-i-di to, da se je politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri odločilo, da stopi na čelo akciji proti odredbi škofovi. V ta namen je sklicalo veliko narodno skupščino v-prostore »Narodnega doma« v Paznu. Tudi večina deželnih in državnih poslancev istrskih je obljubila, da pride na važni shod. Bil je slovesna manifestacija proti škofovi odredbi. V Trstu je šel Slovenec A. Krpan ob I. ponoči iz kavarne Minerva, kar se mu je približalo več ljudij, ki so ga brez povoda napadli. Med napadalci je bil tudi mestni svetovaec Carlo Banelli! Lepa kultura! Major Parseval je postal profesor zrakoplovstva na tehniki v Charlottenbur-gu. On je že govoril o zrakoplavanju z motorjem. Splošna predavanja'pa prično neposredno po Veliki noči. -Statistika katoliškega duhovnlstva. Na 1500 miljonov ljudi in na 270 mil. katoličanov pride 360.000 katoliških duhovnikov. Število je zelo veliko, a razdelitev nejednaka, ker na Evropo pride 300.000 duhovnikov, dočim jih odpade na ves ostali svet samo 60.000. Dočim imajo evropski narodi domače duhovnike, jih iz-venevropski nimajo, ali pa samo v Ameriki. Da bi se razni rodovi bolj hitro po-kristjanili, bi bilo potrebno, da bi šli nepotrebni menihi iz Španije, Italije in tudi od naskam v Sibirijo ali Alaško. Za vse dobro vneti možje bi bili gotovo zadovoljni. Nove najdbe v Postonjski jami. Raziskovalec podzemskih jam g. A/Perko je 13. in 14. t. m. umetno odprl prehod skozi ozko skalnato razppko v »Nadvojvoda Ivanovi jami«; pri tej priliki je na novo odkril dve veliki dvorani, napolnjeni z naj-krasnejšimi kapniškmi oblikami. Raziskovanje se nadaljuje. Vseslovanska umetniška razstava se bode vršila v Krakovern. Mestna občina je že odstopila zemljišče in določila, v to 100.000 K, da bi se zgradil paviljon. Odbor s Sienkievičem na čelu pobira prispevke povsod po Poljski. Zastopnikom hrvatskega društva »Medulič« je izvoljen kipar Ivan MeŠtrovič. Rekord z monoplanom. Iz Issvles-Moulineau javljajo, da je Jacgues' de Les-seps letel z Bleriotovim monoplanom 1 uro 20 minut in da je moral samo radi teme opustiti; nadaljne poizkuse. Hrvatsko Zadružno banko za Bosno in Hercegovino osnuje »Hrv. Nar. Zajedni-ca« v najkrajšem času. To bo početek obsežnejšega zadružnega delovanja v, anek-tiranh deželah. »H. N. Z.« je hotela prvotno ustvariti tak zavod potom »Poljedeske Banke« v Zagrebu. Ta pa se za stvar ni pobrigala. Nato se je obrnila H. N. Z. na Zadružno Zvezo v Ljubljani (klerikalna), ki pa je stavila pogoje, kateri so bili nesprejemljivi (za posojilo 100.Q00 K vsake tri mesece poročilo, 6% obresti in menično jamstvo »hrv. centralne banke« v Sa-rajevem!!). Zato se sedaj osnuje Zadružna banka z lastnih sil, četudi od začetka morda v najkrajšem obsegu. Književnost. Jakoba Alešovca zbrani spisi. Drugi, popravljeni natis. Priredil Jožef Vole. I. zvezek: Kako sem se jaz likal, I. del. Ljudska knjižnica 9. zvezek. Zal. kat, Bukvama v Ljubljani. Imouifejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in m. bodi Dam sueta dolžnost! Opoldne vidi zvezde, kdor kurje ma oko. Izogneš takim mukam • ti s čevlji se Si_ 4% -~M J. Medved, Gorica Tehališjie, Josijia Verdi št. 32. zahvala. Za mnogobrojne izraze sožalia, ki smo jih prejeli ob priliki smrti nase nepozabljene hčerke in ljubljene sestre Anice Božič roj Šapla izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom in znancem. Zahvaljujemo se tudi za krasne podarjene vence in spremstvo k zadnjemu počitku. GORICA, dne 20. decembra 1900. Rodbina Šapla- ŠUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocjan n aS^S V Humpolcu na fielkem. Tvorniške cene. Vzorci franko. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna « 8 sobami, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav po ceni Natančen naslov pove upravnišlvo „So6e". ! tsftf*************^ Prva goriška dražba za čiščenje podov GletlalMa Blica 8 - GORICA - GteflaHška nlica 8. Zagotavlja najdovršenejšo izvršitev čiščenja kakoršuegakoli poda. Cene nizke. ~^Q1 Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnim občinstvu se priporoča dne II. iebr. 1909., iMo otvorjena Mita iifaMriia trpita Franc Sotivan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. najlepše darilo za božične praznike in nouo leto je najnouejši priprauni uži-galni žepni aparat, ki stene komad K 3, kakor tudi najnovejši gramofoni od K 30 naprej; uelike plošče od K 2 dalje. Oelika zaloga duokoles in šivalnih stroje«. Cenike se dopo:lje franko. GORICA Stolna ulica 3-4 Pri Batjel-u Najlepši in najkoristnejši dar za božične praznike in novo leto ;je gotovo šivalni stroj z znamko „PFAFF". - rfaffovi šivalni stroji so svetovhoznani kot najboljši znamka za šivanje in umetno vezenje. Stroj teče na krogljicah ' in šiva brez šumenja. Edina zaloga in zastopstvo Jos. Dekleva Gorica/ nI* o a Mimicipio št. 1. -,J(V|zalogi se nahajajo razrie vrste šiv. strojev in tudi znamka „Orig. Victoria*1 — .p.b nkki ceni.). , . ,, ' Denar prihrani kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Ant. Breščak-i v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastili hiši) kateri Ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsafc stan, priprostega In naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Cent brez konkurence. ; Različno pohištvo iz železa ~^ podobe na šipe in platno, ogledala *JS žima in platno. 31 Vesele božične praznike = in novo leto = napravimo svojim dragim, ako jim podarimo: »Jacipics Daiuonr". — »IVnta Mlcoulin". Dve noveli. Spisal E. Zola. Broš. ............. . . K f — „IiIajjor na vrtn cvetočih breskev**. — »Mavrični ptič". — Spisal Jul. Zeyer. Broš............K 1*40 „Kako pišejo ženske*'. Spisal Marcel Prevost. Novost! Elegantno vez.....................K 4*™ ..<|u« Vaidis". — Drugi popravljeni natis. Elegantno vez. . K 5*50 ,.Dvajset let pozneje". — Nadaljevanje romana „ Trije mušketirji". - Broširan . . . ¦.............IC ©•••¦¦ Elegantno vezan..................IC 8*— „HIo«lri Janko". Jako priporočljiva knjiga za mladino. Vez. K 2*40 ,,1ten Hnr", roman iz Kristusovih časov. Druga popravljena izdaja. — Elegantno vezan ..............K 4*50 „Ana Kareiihin". — Roman. Ruski spisal Lev Tolstoj. . K «'40 ,,1'otop". — Zgodovinski roman. Spisal H. Sienkiewicz. Oba dela broširana . ,................K 0*40 Elegantno vezana...................K 8.40 »Kiražali". — Podonavska povest. - Drugi popravljeni natis. —- Broširana..................K i'00 Elegantno vezana..................K 2*20 »Križarji". Velik Sienkiewiczev roman v štirih delih. Broš. K 5*20 Elegantno vezan..................K?- ;,Klctev nezvestobe", Sloveči roman. Broširan ... . ti 3*20 Elegantno vezan...................H 5*— Zgoraj naoedeni zneski se razumejo brez poštnine. Velika izber raznovrstnih gramofonev in plošč. Cdina zaloga plršč s slouenskimi komadi. laznovrslne saiuljo modornih pisemskih papirjev. ===== Heprekosljisa = ' izber okraskov za božična dreuesca. ^ Največja zaloga sfik in okvirjev > ' _- u modernem in anfiknem stilu. Pisarniške potrebščine. — liazlieni albumi za razglednice in fotografije. — Krasni albumi za razglednice v obliki mape, od K 1 više. — Raznovrstne galanterije, najmodernejši uzorci. pisali)! S^OJf: -Undcrwood, Adler in Einpire,, Vse te in šs drva? predmete $2 Ml v SiovansU knjigarni A. GABRŠČEK GORICA a dom m noska ulica a, 7.