Slovstvo
Gustav Strniša, Harmonikar Binček. — Pred kratkim je naše mladinsko slovstro obogatelo za novo knjigo Harmonikar Binček, ki jo je napisal naš sotrudnik Gustav Strniša. V knjižici, ki jo je pisa-telj razdelil v dva dela, opisuje življenje raalega Binčka, ki kaže prav posebno ve-selje do igranja na harmoniko. V prvem delu doživi Binček mnogo izrednih dogod-kov in se nikakor ne more ustaviti. Prav mnogokrat ga ujamejo tolovaji, a se jim vedno srečno izmuzne iz pesti, dokler ne pride k dobrim ljudem, zlasti h gospodn ptofesorju Perdanu, ki spozna njegov iz-redni talent za glasbo in ga zato da ueit na konservatorij, kjer končno pro-movira za doktorja glasbe in tako doseže svoj življenjski cilj.
Delo preveva skoz in skoz idealno gle-danje na svet, je vse polno lepih roman-tičnih doživljajev, kar kaže, da se je znal pisatelj lepo poglobiti v otroško fantazijo, ki si vsepovsod slika prav rada izredne dogodke v gozdovih, med tolovaji in ro-kovnjači in v ciganskem življenju. Med-tem ko prevevajo prvi del razni avan-turistični dogodki, je pa v drugem delu iežišče postavljeno v umetniško življenje. V drugem delu posveti pisatelj mnogo razmišljanj cigančku Jovu, ki je sicer tudi umetnik, a bolj v ciganskem smislu
naravni umetnik,« medtem ko Binček svo-}o naravno nadarjenost do umetnosti, zlasti do glasbe, močno dvigne s šolanjem, ki mu pomaga, da spozna pota, po kate-rih so hodili različni vefiki umetniki. šola mu pomaga, da se poplemeniti ia izpopolni in da najde v svoji timetnosti samega sebe. Tako ima delo poleg pre-proste zunanje fabule tudi zelo globoko in resnično umetniške misli. Marsikateri odstavki so povsem pravilno za mladinsko knjigo posvečeni vzgoji in izobrazbi, saj vsebujejo premnogo lepih učiteljskih mi-sli za malega harmonikarja Binčka. Glav-na taka misel je, da se tisti, kdor hoče postati pravi umetnik, mora zavedati, da sta za dosego takega velikega cilja po-trebni dve stvari: nadarjenost in d e 1 o. S tem hoče pisatelj poveilati, kako se je mladi Binček od podzavestnega slu-tenja prave umetnosti dvignil končno do zavestnega .uživanja in podajanja lepote v glasbi. — Delo je bogato in razumeva-joče ilustriral priznani ilvistiatoi mladin-skih del Niko Pirnat. Delo je pisano do-volj zanimivo in napeto, a jezikovno tu in tam nekoliko šepa. Tudi mnogo napak tiskarskega škrata bi bilo treba pri ko-rekturi popraviti, kar se, žal, ni zgodilo. Delo toplo priporočam. — F. J.
158