St 25. V Gorici, dne 21. junija 1895* Te&u XXV. „Soca" 110. izliaja vsak petek o poldne in velja s prilogo ..Bispiiariki Hat* vred po pogti prejemana alt v Gorici na dom poSiljana: vse Jeto.....gld. 4-40, pol lula . . . telrl lota . . Za tuje dezele tiiliko vcL, kolik.tr je vofja pi IMavtoiii in driipiiii 'manj preinoziiim novim narm'iiiiit> znizamn, ako se o/lasis p'ri uprawiislvu. „Prlmrce" izliaja vsakili It duij v.-ak drujii torck in telja za celo leio 80 kr. „Goipo4arski List" izliaja in oc prilava vsak mo.*-ec v ob-sejfii 1<> slranij. Kadar je v jiett-k praznik, izidela lisla zo v f-etrluk. SOČA (Izdaja za dezelo) Gznanila in .MStAIICE" plauujejo. so zn pelslopno petil-vrsto: 8 kr., re se tiskajo 1 kral, W-krat — po pogodbi. — Za ve<-jo erke po pro3toru. rosamifne Slevilke dobivnjo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Solski ulici, v Trslu pri Lavrenfiifiu nnsproti velike vojainicc in pri Tip aim v ulici Pernio cMla Fabra po S kr. Dopisi poJiljajo naj se iircdiiistvu, naro&iina in reklamiieijo pa upravuistvu „Soce\ — Neplafawih "pisem urednistvo ins sprejema. — Rokopisi se ne vrafrijo. Urednistvo in upravniSlvo je v Gosposki ulici 9. I Izdajatalf In odgovornl urodnik Andre} Gabridak. „ Bog in narod!" ~ Tlska „Goriika TIskarna A, Gaurs6ek" (odgovoren Josip Krmpotiit). Interpelacija posLiiif-ii ilr. G r egorcic a iu tovarisov do Njegove VzviSenosti gospoda ministra uolra-njiii zadev nidi znij^nja vorskib in tiaroriiiili culov goriskib S!ov.mipov. Slovensko braluo in poilporno dru>tvo v Gorici ji.- nuznanilo p. k. okrajneiiiu gla-varstvu za okolioo goriAico kol c. k. polioi ski oblasti /u nie.->to gorisko, da vslod sogla-siioga sklopa pri obiueni '/.bora duo 7. aprilu I. I. in v smislii zakonov i) zdiuzevanjii in zbi-ranju z due \7t, novembra 1M7, diz. zaL St. I Hi in !:{."», namcrava udelezli so lolosiije proeosije sv. It. T. due IX jniiiju korpora-iivno in z ilrailst'iio zastavo, tor jo prosilo, naj so urn odloei niesto v procosiji. Z reSilvauu /. duo I. in 7. jnnija jo ,\ k. policijska nhbisl v/.ol.i n.i olobrovalno znuiijo to nazuaiiilo lor ndlooilj dru;lvu mo-do v proiosiji. Dae ll.jmiija, poteiii, ko jo bilo zo razposlano dniHvonikom dolifno valiilo, urof-i v.. k. policijska ohlast Jriintvonoiiui prodsed-niSlvn dni{<() roSitov, s katoro jopivpmwlala iliiislvu xaslavo /. o/iroin na javui rod in mir. Vslod to^'a kh bili dt'iislvoniki in ^oii>ki Slovonci, ki m> v torn ozirn /. dru.Mvoiii jc>-diuili inislij. silno ra/di-.izoiii, in drn^lvo ko ni udelozilo totdnrifno prncosljV. Na iislmono npia^anjo pri o. k. poli-cijuki obLisli po razln^ili, iz k.itorili so jo data una propmod, ki jo z.dila no sainu (lnifttvn, niaivr Slovonro sploli v inosln in na (li'/.oli, so jo (,'lasil oii^uvnr, da vslrd slo-vonsko propovodi, ki so jo imola duo JJI. majii na goi'iikom (iradn prod slovoiiskiiu olu'-in-hIvoiii v slovonskoin jozikn, in vMod i*l.nik»v. kulot'o jo loiuii (ludul noki j,'»riiki liM, in ka-loro jo c. k. drzivno pravdni^lvo, k.ikor na-vudnt), pnstilo moj svot broz v»aktoro. oviro, jo prcbiviilslvo razdrazono: da zupan in ob-Cinski starefiino so uainonjoni. no udolozili so procosijo, ako pojilo z njo slovonsko bralno iii poilporno dnrUvo s svoji> za-stavo, tor da so jo bati domoustracij noko svojali. Ni ilvoina, da razon K- zitpana, ki del,'. vsp niofoCo, da Li odpruvil v Curici hjovoii-sko propovodi, in mcstno^a starasinstva, ki vkljub bvalisanjn of'uijozno .Trioster-Zoiluiig" i. due 7. t. in. in vkljub toinu, da so je c. k. nrndnikom zapovodalo, stopiti vanj, bodi skrajno izkljueno ilalijansso pol, ni bit raz-drazon noben p a ni e t on Clovek po slovon-ski propovedi na ;rori3kcm Gradu. Prav tako ni dvomn, o so prod par loti najgrta zasrainovanja in z.djonj.t P O d 1 I s t e k. Yecni ^id v Zagrebu ali !•_> Trl dni tuge in nevolje. Spi>al Seuou, pre\i>l J. I*. »Pojdite, pojdite som, vi tnnasti no-votar1, pravi Bjt.-lobrk, .vzoniito v.-o iin.ao prozaji^no knjizevno.st, t. j. vse na*.' .-dov-nifiarje: oni Inlo. kar tndi j.iz Irdiui*. 0 jadni; mi prozo brva>ke! Ujelobrk se obrne k Aliasvoru, Se so mu jo zjirilo lice od opravifono jo/.o, So si jo •same IjuLosli grizel ustno, jedva da spro^o-vori: .StraSno jo. to vain povoin, {jospod. kako se ta rmotii kljnucok suSuri pri nas; ta no spoStujo voc nili (,'ospoda Uo^.\, kam Se starojja izku5ouo«a knjiz-vnika; o zako-niti aukloriloti noCe nili vt-deti; slovniiina pravila kakor da jib prodavnS nemi zvori; ta no bo voc pisal nit? v klnsicnih porijodab. Ali naj se lo sinejo, proslo jim, ,vao libi ri-denti, quhi mox post (>audia flebis". No pn-stirno to. Ali sle eitali prokrasno posmi n.i-S^ga slavnega posnika, ki jo opcval narod v W) razliotiili posiuib, in jo toiun napisni kot Komciitiir SO strnnij, kakorSon l.odi rodoljuli: b> vani je pravi bisor naSe knjizovnosti, kakor am ,biser* provod .Dr.itvnika*. Da bi v! i Vkilko ,rP J'0 iozik' ki,kor ,,a Ka J« ":»- pisal kak clubrovniski ,klasik*, coznra ne dostaja nikjor, nikjer ne dobite slovnisko ali pravopisno napakc' ¦Nlae. 1,1 Cibd, yospod", odtiovori ziiib- teno 2id, .Tedaj vas nioram samo obzalovati!'', odgovon Bjelobrk. ' ,Koga vraga obzalovati!*, zakriei novo doSli mladie, mlarivsi i nogo, da nm za- slmonskoga narod.i brubala v moslnom sla-r.^iiislvu tor ponavljala v javuom listu, no da bi bit vladni zasiopnik ali div..ivni pravd-nik proli to.mi kaj rokol.'<*•¦* Ako so oinonjii, da so nin^ooo domou-slracijo noko svojuti, tro!)a od^ovorili, da vsak Slovonoo vo, kako so morojo poMovali zuganja ouomo^lo svojali, ki jo mogoM saiiio po vodonju e. kr. vl.ido, in kako troba a svojatjo poslop.di iZ mokro ciuijo. l!r.); samo o. kr. vlaila so dola, kakor da bi so mor.ila svojali bati in kol rosno poslovali njono ijrozonjo, lor ji da jo s lorn snimosl in jo obr.inja pri zivljoujii. Slovonci so oiilijn s li'in, da jim jo c. kr. vlada iz o/.irov na ouomo^lo svojat za-branila vrAili pravico, ki jim prisloja po dr-zavuiii zakonih, udolcziti so namroc bo^o-sluzu"ga dojatija na kolikor mo^oiV slovoson naoiii, zaljonjo v svoioiu vor.skom ruin in (Icz.ivljanskili pravicali lor so radi loga po pravicali razdrazoui, Naj c kr. vlaila lo prozira rastofo no-/.adoviiljnosL primni'xkili Slovoncov; n priilo cas, l:o bo potroboval.i siovonsko probividslvo nb moji. in kdaj spozna morda ludi c. kr. \l.itl.i, da ni bilo dobro, vladati oosarju zvoslo Ijiidxtvii |io prodpisib radikuluo italijansko svojat i. Obzalovati jo, ro inisli c. kr. vlada, da sine prczirati iu zaliti vorsko in naroduo onto Slovoncov, da i/polni voljo fivojati, kaloro piodiznosl prosoira lo njona oiioiiio^IikI. /. oziroin na to duvoljnji'jo si podpi> saui vprasali Njojruvn V/.visoiinsI, nospoda iniiiislra inlraiijili zadov : Ali moiii' Njouuva V/visi'iin.*l, da so slrinja s kori-itjo, s r.ilikoval na (ilipiko osomoga mladega knjizoynika, ali Abasver se umaknc z naSin Zvoiiimirom v dn»gi ko-liC: knjizeuia razprava jima je ze prcscdala. No tndi tn se zid ni mogel otresli hrvaSkc knjizevnosti. Zopet naloti na mladega soseda; slrasno so je bil nas junaeic zaglcdal in utopil v uvoden clanek »Pozora"* Iz njegove kako slrasno so panic'ni in zmorni. Ali uvo-rili smo so, da ludi ti zmeriii modrijuni uiso uiogli vsaj za silo zagovarjati slabo slvari. Hvalozni smo gospodom, du so objavili vscmu svotu ta glasovili nlo!,, niaj vidi Irozou t^i-lalolj, kako nicovi so razlogi, na kaloro so opirn inoslui magislrat. lTvod sum jo poln ofaliiib norosnio, za-vijanj, solizmov. Ivoj a poMka pravi, da inia (iorica iil.sari jirobivalcov, mod tomi :i5i*»7 Slovoncov, II'.I7 Nomcov, \Ki ilrugonarodnikov. Zailiija tri ftlovila so vzota iz rozullalov Ijud-skoga slotja I. 18'Jl. Zakaj ni ludi Alovilo vsoga probivalslva vzolo iz Ijudskoga ftlelja'f (niiniri'i' OLSW.). Kvo razlog: llololi'so narodili ltalijanov xo vm\ nogo so jih ski pali na nociivno narino magislralni pisaii !. IS',11. - hopo jo, da ulok povo, da so jo bilo priglasilo za Slovomo ;!.">H7 mob. No lo p r i g 1 a s i 1 o, nurvee z vsoini sliriiui so so morali branili, da jib pisaci niso /apisali za llalijano. Vsi ilrugi Slovonci, ki so bili pivbojoci ali nozavodiii, da bi so bili prigla-sili za Slovouco in piopirali s pisaci, so pa zapisaui za - llalijano! Tako so pozrli mid :»»()() Slovoncov, sovoda lo -- na pu-I'ii'jii. Daljo kvasi ulok o prodrznusli toll '}."»»i7 Slovoncov, ki zahtovajo voliko voft nogo jim lire z ozirom na njili daviMio moi\ Mi naraviiosl nporokaino ii'.suii'iiosli lo trditvo, marvcr Slovonci zablovanio lo to, kar nam lice, a voinn, du pnslono plaonjoino ne lo svoj dol v raznojavnobliigajno, in.irvoft plafujoiuo posrodiio ali iioposroduo so za llalijado, ki bi no inogli lukaj nili zivHi, ako bi jili no rodili Slovou i (v ooli do/eli, kajpada!) All Ziikon no zablova, naj so uslanovi ljudska sola lamkaj, kjor roditolji dosli pliicujcju v o. kr. iu drngo blagiijuo,am|mk ;>i'avi.'da jo lo Iroba slorili povsod, kjor jo po pollolnoni st(>lju vsaj Ul za solo goduili oliv.k. Kar ulok tukaj uaslova, jo cisto iiiuadna bodarija! Dosli jo, da so otroci In, troba jo toroj za njo skrbcti! Ako bi prc^injali inoslui magislrat dnslcduo isti razlogi, moral bi so upiriili tndi vsaki laski soli v Gori-'i, v katoro bodi jo vecjuoma olroci revuili slariftov, ki uajbrze no plaoujejo loliko davkov, kolikor slanojo Solo. Imuviloj^i roditolji po^iljajo olroko v c. kr. vadnico ali pa v zasobue solo. Daljo irdi nlok, da so (t i prosujc za slovonsko ftolo jasen ilokaz, kako je bilo Ijudslvo nascuvano kdo vo od kod iUI. — Kajpak! Ako smo boleli podali prosnjo z voliko pndpisi, morali smo so procej trudili, da smo spravili ljudi sktipaj k podpisovanju. To jo pae naravno, kor drngaeo nili ni no-goce. O kakem sciivanjn, priliskanju, jlrabo-vanjn itd.," o coioor .euijalna, da, s ponosom morem rec;, nesmrlua, in pravicno potomslvo prisodi Slavomilu Zabopu.siOu -ovorjev venue. Ali knj vam lukaj govorim, saj sle ze Citali moralno pripovedko o feniskem in traskcm kralju; prvi pisalelj je izerpa! povcsl iz Sha-kespearone drunie .Burn", ali spisal jo je v kajkovskem naracju, in jnz f»-n jo prevel v stokavSeino; zasluga je ledaj pri lem deln samo moja; ali jaz. no dvomim, da slo jo eitali ?" ^Niseni'1, odgovori Zid. tislo slavno komisijo skicilo so daljo, je laliko uuiovno, ako pumislimo, s kakimi ostudnimi srodslvi so od raznib slrauij grozili manj odlncnim in iiosamostojiiini rodiloljein. — To pa nima za nas slueaj uikakoga pomena, kajli sola so no uslanovi samo za lisle, ki so podpisali one prosnjo, marvoo. za vso Slovoneo v Gorici, naj so ze podpisali ali no. Sloveucov jj pa po Ijudskoui stotju 3507, ki iniajo voi%. kot dosli za solo godnib olrok. Da jo lo ros, dokazujo „S login a" sola, v kaloro bodi nad -KM) olrok, za kaloro jo dolzno skrboti mctdo iu no zasobni dobrol-niki, ki so so zo imvoliculi plaritvali slovonsko solo zti gorisko uioslo. Komisija jo dogualii, da so imeli pod-pLani sturisi ;W.*i olrok za solo, mod torn jib jo pa zo bodilo v Solo :|l>8 (ali naj bi bili oslali broz solof!), od oslalib pa jih jo bodilo v lasko solo :).">. a samo 11 jib ni bodilo v Solo. Zanimivo in kralkocasiio jo oila»i, kakoskusu vzoli voljnvo polo podpiHoin staWsov lob olrok, ki so liodili v lasko hoIo! All t'iikUim jo, da slurisi zuldovajo slovourtke Ijudsko solo! Posiljali so olroko v luske ftolo, kor si drugaco uiso mogli pmnagali. (.Sloga" ni sprcjcmala n. pr, do^knv). Naraviiosl. iuliuiiua jo Irdilov, da onili :b")ii7 Slovonoev v Gori«'i lo slucajiio, zncaHiio biva v Gorici, du pribajajo z dozolo knt blapci iu doklo, ki so poznojo /.opol vnuNijo domov, da iiarodo dnigiin nioslo, ali pu so In o/onijo, imiijo dosli olrok, a ne plaonjejo iiiiVhii -v javuo blagiijno. • Takn ro drznojo pisariti lisli Ijudjo, ki so sami pridrli v (jorico od vsol, volrov, kor so bili prvolni probivalci in slovouski iisliinovilolji prokrolki, prodobri, prcmcliki, da so so iu zrcdili pri jmlnili loncili, kaloro so poluili Slovonci. Govorilo Vi, dr. Vcnuti, od kod slo Vi prisli v (Jorico, da zdaj lako drzuo zalilo prvotuo gospodarjo, ki so Vas obogaloliV Govmilo Vi vsi, ki so-dito v moslnom zastupu, od kod so Vasi prodniki ali polo Vi Kami ?! Vsi zaporod slo mladi prisoljonci na goriskib llob, kjor se Vam oodi mod in mleko vslod proveliko kralko-viduosli slovonskoga ljudslva! — Zalegadel zavrai-atuo to iiilanmo zaljonjo slovonskoga probivalslva v Gorioi z najvp^jo odlociiosljo in so nadejamo, da stori tako tndi zasiopnik slov. starisev pri razpravi na Dnnaju. Po lem uvodu probaju Se lo utok k slvarnomu pobijanju odloka doz. solskoga svola. Gitaleljem naSim jo zuano, koliko proiskav iu sej jo bilo o proSnjah slovcnskib slarisi'v, koliko uopotrobnega dola je imola znana komisija, a magistralu vse to so ni dovolj. Njemn se ni zadostnd dokazaua narodnosl prosiloljev, kcr nn: ne zado.sta 1 • njili izjava.Tndi mu ne zadoseajo zbraui po-dalki o t-asii probivanja prosiloljev v Gorici, da.-ii jo vso to dognala konii«i.ia, v kalori so bili Vcimli o compauia bidla brozpogojui gixpodarji. Da, cuji-lo Ijudjo bozji, magulralu uiso zadoslno rosuii^ui nili zaziiamvani rojslni duovi olrok, dasi jib jo moslni solski svet iiiMiluo ilobil od •inagralii'-noga nrada na ma-gihlralu. To so pravi besno mabali po vodi! „Za Boga milega, po toin .-odep. vi nis'.i! i-lovok devetnajstega voka*, odgovori jozno ZabopusiO, »Vi zivile v novodnosti, vi slo, gospod, straSen bodak, s kalorim us v rod no govoriti*. Tndi ta odido. Zid zopet ni vedel, kaj bi uapravil, a Slobodnjakovii1 doda na lo v vrazjeni snu-liti: BKaj ne, gospod Zvezdogorski, knji-•zevnost vain preseda, posluSajtc raje zanimivo razpravo one dvojice kraj naju, onih dveb surkasev tarn11. Abasver ni crlmil, auipak poslusa ono dvojico. .Ja/, polijiijom po Tkaleii'evi brvaski zgodovini to dejslvo, da je kralj Zvonimir ilobil krono". .Goncossuin*-, odgovori mu drug. .No Zvonimirovo krone daudanos ni voc pri nas, ergo, ali jo propala ali je skrila", zai'-ne jirvi liisl-.irik svojo razpravo. .tlonoessiun", odgovori mu ludi takrai drug. „.\ko je izginila, je golovo zakopana, pa bi morali s prosnjo naprositi, da ¦"* v fibsogn cole Irojedne kraljcvino na drzavne Iroike kopa v njej, ako se jo izgubila, naj se izberc odhor ad lice, kaleri naj jo >see". ,Mcni se pa zdi", odgovori ibug, .da je polovica ogorske krone Zvoniinirova, ler, bi se jedna polovica inorala oddelili, kor je I. 181-8. unicena zveza moj nami in Madjaii". Scdaj prislopi Irelji sm-kaS k nasi bi-storicni dvojici, ler jim vaznim obruzom pro-Irga besodo: ,To ni mogoce. ogeiska kroha- nima diainanla na sebi, a o Zvonimirovi so Ve iz- slarib listin, da je imela pel vrst-diamnntov { meni se vse zdi, da je v dunajski .Scbntz- . kammeri"; strijc mojega prijalelja je irnet j soucenca, in ko si je ta ogledaval dunajsko To jo nagajivost, ki zasluzi od oficijozno strani vse dnigacne sodbo nego je biln ona v »Tricsteripj*. Nadaljo so niagistrat cudl, kaki'i jo inoglo miiiislorstvo potrdili sklop tlojtuliir.orn solskoga svola, dasi inn jo bilo povodnno, da je komisija uxroriln noko ,voliko nopra-viluoHli" (o kalorib govori v posobni prilogl pod crko G.) • Tndi ta ugovor jo vrodon oslru zavrnilve! All so ros kake noprnvll-nosti, no vonio. Ako pa so, kdo jib jo •/«-krivil? hopu jo la! Najproj dr, Von ill, I in driizlm Kukrivijo v komisijl „voliko nopru-vilimsli", potoin pa ziipnn dr. Vonuli In skoro isla druzlui podujiijo utok raill tstlh .volikib nepravilnoslij", Tako ravnuiijo zaslu^l palioo v odgovori Nadaljo si je magistral posluvil voll-kansko nalogo, razlolmucili ftnlski ziikon in Mou 111. uslavnoga zaknnii lako, da po njili ni obvozan vzdrzpvnll slovonsko solo v (io-rici. Km* In boHoduje, jo doloma nai'iivnoKl iibolno, doloiiiu zlovoljno. Slovonci hiiiii inn v Gorici lujci, kakor itino n. pv, im Dnnaju; ako pa diinnjflko nioslo ni pi'lslljono, vstdr-zovnli roAkili ali slovonskili sol, luki'i dull Gorica no. Ako p'i Slovonci Iiopoiiio hunt I svojo solo, naj jib vzilrzujemo siuui, -„ Nn, na lo jo odgovoi* luliok: Slovonol hiiio v Gorici doiiia, In jo fclovpiiHiMna Uiotakt'i do-zolni jozik, knkor luscina. •- Daljo pravi, da vsi slovouski nlroel ra/uii 11 zo liodijo v javno solo ,• v p, kr, vadnli'o, v laftko nionlno in v „Slnglnu* f.olo, - • All v.ulnloo linnjo di'iigiii'oii iiiuuoii iu pouk nogo Ijudsko solo; ziiHC.no Anlo pa no piiilojo v poMov, kor daiios ho, julri jib laliko ni voc. 0 loin jo upravuo koiIInck zo razsojalo v oiinkoin pro-pirn /.a rusinsko solo v l-ovovii. To so razlogi „piimoliiili, inudrlb In ^oviniziua pros!ill niozu, h kalorimi ho upirnjo pravicni znblovi goriskib Slovoncov. Nadejamo so, da bo upravuo sodiACo dnigacnib inislij o Icj voliki modrosli nogo jo ollcijozna gospnda okoli .Trioslorico14 in da razsodi v korisl .Slovoueein. 0 razpravi bomo ponaiali obftir-uoje, kajli naS urodnik bo jo udolezi, ako inn bo lo mogoce. Siovensko §olstvo v proraLunskem odseku. Pri razpravi proracunskega odseka o srednjib Solali, posebno o poslavki za siovensko gimnazijo v Gcljn, je govoril ludi jiosl. dr. Gregoreie. Itekel je, da je imo! ze lani priliko govoriti v proraeunskoin odseku o srednjib solab na Primorskein, da njegovo ledauje besode sicer niso bile po volji nancnemu minislru in porof-evalpu, da so pa vondar no kosa, da jib je govoril, ako so pripmuogle uapotili ministra, da je obiskal goriPiko solo tor propiifal se na svojo oci o njili stanji. V imenu ljudslva, kaloro zastopa, so poslanec zabvaljuje minislru na lem polovanji, kaloro je uzrooilo na goriskib srednjib solab marsiknlei'o promombo na holj.se, dasi ni so zdaleka vso lako, kakor bi .Scbalzkaiiunoro', da mu je pri jedni kroni rokol cuvaj: .Das 1st die kroalisc.be Krone". .Olio!*, hoco na lo prvi bistorik: .Odkod v dvanajsteni veku loliko dijamanlov, ko Brasilija ni bila fie odkrila? Tndi jaz sem bil v dunajski zakladnioi, ali o Zvonimirovi kroni ni sl'odu, in vendar jo moraino imeli; kor to nam je ludi pravi dokaz nase astave*. To se Celrti clan druzbc, ncki dovolj rescn clovek, nasniebne in reCe nasiin mla-dim starinarjein: .Tedoj Zvoniinirova krona nam jo iainslvo uslave, brez to bi no imeli niCesarV A bratje, kaj nam je narod, kaj volja, kaj narodno aavesl; kaj to ne velja vc-e kakor Zvoniinirova krona? Na Cast vam vsi dija-mauli to nepoznane krone, jaz vein za lepSi alem - kamen, in ta vam je vsako posleno brvasko sree, ki l)ijo samo za slobodo in sreco svojoga naroda, in kras vsoga lega alem - kan'iena, to vain jo prava lirvaska krona; zalibog pri nas je se siluo krivega kanienja, za katoro, da bi so moglo kupiti rodoljubjo, Zid bi no dal nili grosa! Kaj nasa prava, katera smo skozi toiiko vekov cuvali, uiso loliko vredna, kakor kos zlala, nakicon z nekoiiko kamenciCevr1 Kaj niso prav ta prava, cuvana po uarodovi volji hi gojoua po narodni zavesli, nasa krona?* To izroce in se zamisli. .To vain je bolj uevaron Clovek", rcfe Zvonimir Abas*reru, nogo vsi oni, kalere sto slisali do sodaji" Abasver ni razumol lob fcudnih bused rOdoljnba Zvonimira, pa zopet. obrne svojo -pbzcn'Tiojl"'fia lega cloveka, 'di zaslonj ---krik in vik pri levi mizi mu ni dala slisali daljnc razpraVe o • Zvonimirovi kroni. Leva 'rnlza *e je bavild- z naso dramatiko. r'.. -,.!„'¦: .....(Daljo pi'ibodnjic). moralo btti. Zastopnikl slovenskega Ijadstva n;; Priftiorskem stojijo Se vedno na tern sta-l&Cu, da scdanjetsrednje Sole je treba tako oreustrojiti, da bcde mogli ucenc: ljudskih Sol prestopiti v aje, ne da bi se bill u&li prej nem&inc, a da so, ko koncajo gimnazije, popolnoma veSCi nemSkeruu jeziku. Z vednim ozirom na H dve nacefi naj se uredi pouk in uCni jezik od prvega do os-mcfea razredr, tako, kakor zahlevajo pedago-gifina in didaktiCna nacela, in kakor nese zmbZnost in napredek uCencev. NauCni minister je izjavil lansko leto v prbraCunskem odseka in v zbornici naCeio, katero je letos ponovil, da namreC po mo-gocosti uslreZe zeljain, ki se izrazijo glede nafpdnega srednjega Solstva v dezelah z moSanim prebivaUtvom, ako se za to izrcfie deZelni zastop ali pa drZavni poslanei obeh narodnostij doticne deSefc. DrZavni poslanei poknezene grofije goriske in gradiSke so kmalii potem skupno sporocili ministru Zelje in zahteve goriskega prebivalstva, ki se po-navljajo ze mnogo let, da bi se uslanovile v G o r i c i srednjc Sole z matornim jezikom ueencev kot ucnim jezikom, in so priCaKo-vuli, da vlada vsaj zdaj ustreze potrebi, ki so kafco vsak dan veCja, Zal, da se to ni zgodilo, in prav bi bilo, da bi minister na-vedel vsaj razloge ali tezave, ki mu niso pustile, da bi bil izvrsil, kar je obljubil, ko jo proglasil zgorej navedeno naCelo. Prigovarjalo se je z neke alrani, d> dokler so srednje Sole v Gorici nemSke, naj bi se napravil za slovenske otroke, ki hocejo ntopiti v gimnazij ali nn realko, poseben prlpravljalen te«aj, v katerem naj bl «e uCili nrmwine, da bi bili sposobni, stopiti v srednje sole. Tak teCaj je po mnenji poslancevem povsem ncpotreben, ker obstoji ze dandanes v Gorici deska vadnica, ki v resnici ni niC drugega nego pripravljalnica za srednje Sole, pripravljalnica v tern smislu, da uCi otroke nemiCino, ki je na goriskih srednjih Solah ucni jezik, Ako hoce torej vlada v tem oziru pomagati, dokler nimamo narodnih srednjih Sol, naj ustanovi para-lelke za Iretji in Cetrti rawed te vadnice, ker sedan,]! razredi so prenapolnjeni, ko Stejejo po 80, 00 do 100 ueencev. AH stalno pomoC z ozirom na srednje Sole vidijo zastopnikl slovenskega ljudstva na Primorskem le v tem, da se te tako preustroje, da bo slovenskim otrokom mogoCe stopiti v nje, ne da bi morali ze znati nemSCino. PoroCevalec dr. Beer je orneriil v svojem poroeilu, da na ljubljanski visji glmnnzlji imajo v deveterih vfrtricnih razre-dih 27 ur r o ni r c i n e, a le jedno uspo-sobljeno nuii- za ta predmet, tor znhteva, niij vlada v (urn oziru pomore. Jednake raz-mcre so na 'goriski gimnaziji glede sloven S c i n e, ki ¦ e poucuje v vseni vkup po 27 ur na tetlen j a namescena je samo jedna ucUoljsl'" moe, usposobl! i ta predmet. Naj se torej gospod . «•-. ..alee zavznme tmli za slovenSCino, ki je obvezen predmet, kakor nemScina. S profesorji za nemSki jezik laliko postreze gorisk visja gimnnzija, na kateri so nastavljene tri izprasane mod za 12 (dvanajst) ur remsCine na teden. PoroLevalec se. dft'je pritoLuje, da na ljubljanski nizji gimnazijt je za 24 ur nem-seine na teden postavljen samo jeden ueiteljt lisposobljen za ta predmed. Na to odgovarja poslanec, da na spodnji gimnaziji more in mora poucevati nemSCino vsak profesor, ki je napravil uciteljski izpit z nemSkim kot uCnim jezikom, in da na srednjih solah, katerc obiskujejo n izposoilil pri naSeiti urednistvu nemSko - slovenski slovar novo izdaje. Prosimo, da ga lakoj vrno. Ostaia Siovenya. IVtlndvajsctletiilca ,NaSe 8log(^. Dne 27. junija 1, I., to je v Celilek ptitiod-njega tednn, bode praznovalo glasilo istrskih lirvatov, velezasltizna ,NaSa Sloga", pe-tindvajsetletnico svojega nu tezkih borbah in tudi lepih vspnhih bogatega obfitnnka. Odbor za proslavo petitidvajsetlelnice j« izdal na-stopnipoziv: „Podpisani prost vse bivSe in sedanje sotrudnike Casopisa „Nn9a Sloga*. da mu pomorejo se svojimi prispevki okra-siti stcvilko „Na§e Slogc*, ki izide v Cetrlek, dne 27. t. in., v svecani obliki. V Trstu, dne 8. junija 1895. Odbor za proslavo pe-tindvaisetlotriice „NuSe Sloge" j Predaednik: dr. G u s t a v G r o g o r i ti, tajrtik t M a t k o Ma u die, blapjnik dr. Jo sip A I) rani. Program.' 1. Due 27. junija 1895. ob 8. uri zjutraj bode sv. ninSa v cerkvl pri sv. Antonu noveii. za pdkojne ulenieljilclje lisla »NaSe Sloge*. 2. Ob 9. uri prcdpoldne bodo sestanek poverjenikov stranke in prijateljev naSega Hsta v prostorih slovanske Citalnice, via S. Francesco St. 2. (Sestanka so bodo smele udeleZiti le tisto osebe, ki se oglasijo o pravem Casu za ustopnico. tlstopnice se dobi vajo pri t^editiStvu %NaSe Sloge"). 3. Ob 1. uri popoldne bode skupen obed v dvorani Citalnice. (Kuvert za osebo bode stal 1 gl. brez vina. Zu banket treba se oglasiti pri urednistvu „NaSe Sloge* najdalje do 23. junija 1.1. Dobro bi bilo, da se vnanjc gostje ogiase o pravem Casu tudi radi sta-novanja.) All je Rovlaj priuicrno mesto za okrozno sodlsfe? Vsi tiradniki, koje je do-letela usoda, da so morali ali morajo sluZ-bovati v Rovinju, soglaSajo v sodbi, da to mesto ni primeino kot sedeZ okroznemu sodiSCu. Tu jim siromakom nedostaje najjed-nostavnejsega komforta (ugodnosti), kakor-Sncga mores najti po najtiianjsih slovenskih trgih. Gola resnica je, da uradniki obCutijo kot nckako kazen, ako so premeSCetii v Rovinj. So Ze take razmere, ki ne dopns-Cajo, da bi se omenjeno mesto niti za las razvilo v zmislu modeinega Zivljenja. Vse je tako grozuo primitivno in ...... no, tako, kakor je v starih in mladih gnezdih menda po vsej Ttaliji. Radi tega bi tudi nicesar ne oCitali Rovinjcem — kaj Cemo, razmere so take! — da se ni vsem tem kricecim nedu-statkom pridruZila Se — narodna nestrpnost, duSeC.i pojme o najnavadnejsiu dolZnostih gostoljubnosti do onih, k't zbok svojih sta-novskilf dolZnostij morajo zahajaii k sodiSCu. Ako pak zagovornik, doSedSi niorda od dalec k sodiSCu vrSit svoj teZki in vzviSeni poklic, ne najde proslorCka, kamor bi na veCer po-loZil svojo trudno glavo, ker mu plemensko sovraStvo ne privoSCi gostoljubne strehe, potem, gospdda, se morajo nehati vsi oziri in red moramo odkrito: da kraj s takimi odnoSaji ni primeren za sedeZ okroZnemu sodiSCu! In tak slueaj se je dogodil v Rovinju dne 10. t. in. odvetnikotna dr. Laginju in dr. Trtnajsticu. NaroCtla sta Ze bila sta-novanje, a nn veeer nista mogla nikjer najti strehe in odpeljati sta se moraia v Pulj, a drugo juiro vmiti se zopet v Rovinj. Gas bi bii res Ze, da se reSi vpraSanje premeSCenja okroZnega sodiSCit v Pulj! »Ed". Strasua nesrefa v Rovinju. Kratkemu poroCilu v zadnjem izdanju za deZclo o ve-liki tie=>n.Ci, ki se je pripotila na praznik sv. ReSnjega Telesa v Rovinju, dodajemo te-le podrobnosti: ,V.ulici Spirito Santo umrl je 18 - letni mladenic, imenotn Dominik Massa-rotlo. Po veCernicah zbrali so se sorodniki pokojnikovi pri mrtvaSkem odru, in prisli je veC iz cerkve priSedSih ljudij poSkroP'^ inriica. Zbralo se je-v dotiCiti, pritncni sobi kakih 60, 80, morda nad 100 yudy. II krati udr! se je strohneli pod, — b»a Je 8. ura — in Ijudje, tramovje, deske, sip, vse je padlo z ti.rlieem vred in straSnim ropotom v klet, kake 3 metre globoko. Hipoma bilo je vse mesto na nogah. Urno so se Ijudje lolili dela, da izkopljejo nesreCnike iz ru^evin. Dasi je bila klet, kakor reCeno, samo 3 metre visoka, se je vendar t r i n a j s t oseb o padu ubilo, ali v sipu zaduSilo, nad dvajset pa ! ;jh je tezko ranjenih. Med mrtyimi je tudi ; nevesta pokojnega mladeniCa. — Kdo naj bi opisal srce prelresujoCe prizoro, ki so se do-gajali na iraju nesrefie! ? Jok in stok, kri-Caiije in tarnjanje razlcgalo se je vso not po meslu — a ncsreCnih Zrtev ni veC obu-dilo k zivljenju. Ubogi Crv, ki se ponosno nazivlja .filovek"! A ne vc, kje, kedaj in kako ga doleti srhrt, ki hipoma konca vse nade, sanje, tugo, skrb in strah pred sinrtjo. In kako je bilo inogoce, da se je toliko ljudij ponesrec'ilo, dasi so padli z neznatne viso-cine? Na gnjceo ljudstva padli so tramovi, poliistvo. razno orodje itd. A Bog sam zna, koiiko jib je naslo srnrt pod rokanii in no-L'.irui oniii, kalerim je bila src-fa toliko mila, da so padli na druge, in potent, holoci re-Siti si dragocena lastno zivljenje, brczobzirno t^ptali pd'dragih nesreCnikih! Naj2ivejga do* misljija more si predociti grozen le ta prizor. In med tem se je razlegalo v not divje kri-canje ranjenih in-umirajocih. Najsreiiuejsi v iciii strasnem zive.m knpn bit je pokojni Mas»arotto. Tudi njcniii je razbil tram lice, U)i\:\ ni vec vzdihal, Miruo je lezal med zi- vimi...... Ik IJllbljaiie pisojo din? 16. t. tn.: Skoro slehernr dan je obCuliti rahlo zibanje zi'tiilje, toda ta prikazen ne straSl -prgpivai-hiva prav nic veC, ker se jo ze privadik) na ' .iicmiriia tin". Sole so seodprle2ozironi na splosni ntir ljudstva zopet due 17. t. m. — L)l>zpIiio gledah'Sce je skoro popolnoma po-pravljetio tor predstave zopot pridio prihod-njo jeaen. Drzavnii pod pom IJublJanf In dru-glm, po potrt'HU oskodovaului krujcui. Vladiu prcdloga doloM za kraje prizadeU-po potresn na Ki'atijskein in Stnjorskein pudporo in brozobrostni'g.i posojiia skupaj sliri milijono in sieer :i,970.00O gld. za Kranjsko in 30.000 gld. za Stajersko. Za I. j u b I j a n 0 je uduieujcno: bre7.0bre.stn0 posojito za zgrudbo in popravo privalnih poslopij v znusku 1,700.000 gld.; podpora, katere ni treba vrniti, v znesku 100.000 gld.; za popravo corkvu in duliovskilt poslopij 100.000 glil., katerih ni vrniti; za popravo 1111 <;tnih poslopij in poravnavo drugib, po potresn uastalih troskov, btrzobiesluu posojito v znesku 50.000 gld.; za ustanovitev moslnega rogiilaoijskogu fonda brezobrosluo posojilo 100.000 glil. Za ostale, po potresn oskodo-Viiiii; kraje na K r a n j s k e 111: za popravo in zgradbo poslopij hrezobrestno posojilo v znesku 1,345.000 gld.; podporo, katere ni vrniti, v znesku 200.000 gld,; za popravo cerkvii in duhovskih poslopij podpora 1500.000 gld., kaloro ni vrniti; za popravo oziroma zgradbo Ijudskti-solskih poslopij 10.000 gld. Trgovcem in obrluikom, ki so vhI.hI polresa poinofi potrebni, je odmi'iijuno; 100,000 gld. brezobresliicga posojiia in 10.000 gld., katerih ni treba vrniti, podpore. Brozobrostna posojiia mij dobo le tisti poscstuiki, ki so vsled potresa pomoCi potrebni postali in sicer proti zeuiljekujiziiemu zavarovattju posojiia ali, Ce doticiia obi':iua prevzamo jatnstvo za plaCilo. Posojiia, katera dobc trgovoi in obrtuiki, bode vrniti tckitm troll lot, driiga posojiia pa v 15 jediiukib Ictnili obrokib od 1. jiitiuvarija I'.iOl uaprej zatVusi. Od cistoga dobioka, katcri se je naredil pri slavnosli v dunajskem incstnem parku, dobi Ljubljana 8700 gld. Stujersko. — Ko se je prve dni cesar v Gradci niudil, imeli so Gradcatii lope, praz-niske dtieve. Presvetli vladar je bil pricujoC pri slovesnetn otvorienji novega vseuciliskega poslopja in dezelnega muzeja ter yy oitiskal tnnogo zavodov. Gradcani pa vendur niso mogli So pri toj slovesni priliki zatajiti svujega prevelikega liemskcga misljenja in nekateri zidovski zurnalisli so celo slovanskim dijakom zaiaerili, da so bili pred -weucilisPein svojeg.t ljubljenega vladarja skupuo z ,zivio"-klici pozdravili. Dobro je bil pri lej priliki tastnik i/.plaCul liiSnega posesttuka, ki je bil ncinsko zastavo ntzobesil. ltekei inn je: Na Neniskctn pozdravljajo s takimi zastavanii nem»kogu cesarja; mi sttio pa na Avstrijskem, i'i naS iH'sar ninia teb zastav. — Oilioiini'inii fastniku se je 1110?. udal in skril je .frankfurtarce". (liist praveinti avstrijskoitin vojaku! — Ravno tako so morall odstraniti nenisko-pruske za-stavo tm gradu na visji migljaj. — Dne 14. t. in. je bil proiaoviran doktorjetn prava sub auspiciis Impcratoris g. Ivan Zolgar v Gradci. Torej prvi, ki je na novi graski univerzi prejel to izredno east, je sin majke Slave. Isto tako sla prva, ki sta ravno na tem vseucilisi-u prejela doklorski klolmk, bila Slovenca. -- Zrelostna preskuSnju prifela je 10. t. m. na celjski girnnaziji, Vdelezilo se je 27> dijakov. Med temi 19 Slovencev in le 6 ,Nem-cev'. Slevilke govore! 0 razmerah hencskih SloteBfev ,'o-rofa vDontovina*, da je ondi glede na-lodnosti jako na slabei'i, Njib dubovniki ne znajo toliko slovenski, kakor pri nas Solski ilccki; mtsto uftitelfev imajo najveC le itali-janske ucileijice, katere nic slovenski ne uCe. Naslavljati mo^kih moCij radi tega nocejo. ker bi ti u'egnili vendar le kaj /.a slovenski jezik sloriti. ker so ga nekoliko zmo?.ni. Rezijanske ntitolje posljejo radi tega med pristne I.abe. Dm&tvene vesti. Zenska podru^nica sv. Cir ila in Me tod a za Ajdovsfcino z okolico vabi k javni veselict, katera bode v nedeljo dne 23. WaJ • ' na dvorisci g. Fr. Bratine sede2 30 kr. Z ozironi na to, da namerava podruznica postati s pomoCjo veseliCnega prihodka pokroviteljica diu2be sv: Ciriia in Metoda, se preplaCila hvalezno sprejtnejo. K obilni udelezbi uljudno vabi odbor. Opomba. Ako bi bilo vreme neugo-dno, se veselica prenese na 7. julija t. I. Povskodruslvo „Nabre2ina' priredi dmi 29. I. in. v Nabrezini druStvfcfto veselico s petjem, godbo, igro in plesom v prostorib g. Silvestra Caharija. Na krasno okinCanem dvorisci se bodo zazigali tudi urne-teljni ognji. PravoCasno se objavi podrobni program! .Del. bralno druStvo* v Idriji priredi dne 29.1, in. z drustvanimi tamburasi izlet y Cerkno. Odhod toCno ob 7,1. uri popoldne iz Ulrije. Izlet pri neugodnen-. vre-menu izostane. Odbor. — IIrv. akademiCno drnJtvo .Velebil" priredi s sodelovanjem inonto-Skcmestnegodbedue29.junija lSOH. v veliki mestni dvurani koncert v korist l.jubljani in okolici. 1. brvasko kolesarsko druSlvo v Zagrebu je priredilo 9. t. m. prvo niejiiarodno kolesarsko dirko v Zagrebu in sicer na svojem dirkaliseu, za katero je po-trosilo AO.lhH) gld. DirkaliSCe je kraspo in, Jcakor poroeajo, jodno najlmlisib v Avstriji. Prisli so kolesarji z DutMJa,u?adea, Mona-kova, Frankobroda, Ljubljiine, in drugih mest Hrvaftke. Na dirkaliAcu je bilo navzocili veliko dostojanstvenikov, inej kaleritni nadvojvoda h e o p o I d S a I v a i o r z rodbino, ban grof K uli en - H «• d e rv a r y in oslali odlicni krogi. Mej zinagovali'i pri razuib tekmovalnili dirkab je tudi jeden Slovenec iz l.jubljano. (Jostje so odnesli najveC nagrad. — T r e t j i v s 0 s 0 k 0 Is k i shod bo lotos v Pragi od dS. t. in. do I. julija. N.isi citalelji so gotovo .so spoininjajo pordcil o drugein taker Jtodii v islili ilnoli 1, 1891. povodom tedanje jubilejuo razstavo. Ni dvo-ma, da bo tudi ictosuji shod vclikansk. Na-rodna vojska bo lotos zopot slavila svoj dan. U volikih slavnoslib boino obsirno porofcili. — Doslej je zo gotovo, da bodo zuslopana z juga tudi snkolska drustva iz (Jorire, Trsla, Ljiibljane, anc^a. - Dne 24. t. m. proslavij^ na Francoskem prvo oblelnico Carnotove nasilne snirti. Vlada prireja v to svrho v Puhibdonu Castno sporninsko slavnosl, kateri bo navzoC ves diplomalski zbor. Vojni in pomorski minister sta odloCila; da ta dan nosijo okolo sablje vsi Castniki Crno veio (fleur). — V Parizu je umrl 11. t ni. jeden prvih soCasnih kirurgov, profesor Verncuil, v 72. lelu. — Ruski cesar Nikolaj H. je odlikoval francoskega predsednika Faurea z naj-visjim ruskim redom sv. Andreja. V to svrlio je priSel poseben carski poslanec iz Petro-grada v Pariz, ki je prinesel odlikovanje se-boj zajedno s posebnim carjevim roCnim pisniom na predsednika. Francoski' Casopisi tolmaCijo to odlikovanje kot znamenje velike vaznosti. — Dn6 18. t. m. so se priinerile v Parizu velike demonstracije,. naporjene proti udelezbi francoskega brodovja pri slav-nostni otvoritvi baltifikega prekopa; Tarn zi-veci Mzacani so sklicali shod, na Raterdih so protcstovali proti udelezbi francoskega liro-dovja pri reeeni slavnosti in proti napove-danemu prihodu nemskega flesarja na parisko razstavo 1. 1900. •nta« in 9 t „Letopisov, skupno 211 knjig. .Spolek Seiko sloYcnsM* v Pragi, katereniu gjavna naloga je, goiili vzajemnost moj Cehi in Slovenci, imel je te dni izreden obCni xbor. Kakor posnamomo iz poroeila o delovanji drustva, skusal je spolek CeSko-slovenski dosezati svoj cilj s podpironjem sluvenske knjizevnosti in umetnosti, slcven-skega Jsolstva in obrtnosti. Poleg vecjega stevila leposlovnih knjig poslalo je druStvo v slovenske pokrajine G44 spiaov znanstvcnega zadrfcoja, mej drugimi za 113 gld, Ceskih slovnicin besednjakov. Kot nagrado za naj-boljsi spia za mladino doloSilo je drnstvo 7 cekinov. V koliko so sredslva dopuSCala, dovoljevale so se t' ,( materijalho podpore; nekemu nadarjeneu..; pevcu uovolila so je podpora 700 gld., da se je inogel izSolati prl r^ojsliu Levu, nekemu obiskovaleu orgljur-sko Sole 10 gld. in hrana skozl 5est mesecev, dva slovenska sluSatelja na Ceskem vseueiliscu v Pragi dobila sla po 35 gld., prihodnjo leto pa bodeta dobivala celo oskrbo. Slovenski gimnaziji v Ljubljani poklonilo je druSlvo osoui velikih geologiCno - mi leralnih zbirk; sliCne zbirke pa skoro dobe se nekalerc dnige sole na Slovenskem in sicer skupno 37 zbirk. Spolek CeSko-slovenski je ustanovni Clan »Maticc Slovenske", drufcbe sv. Mohorja, „Glasbene Matice" in dramati^nega dru§tva v Ljubljani. Za Ijubljanske prebivalce, priza-dete po potresu, nabralo je druSlvo do sedaj lepo svoto 863 gld. Na Celu spolka CeSko-slovenskega je znani ceSki rodoljub, gospod Jan Lego, blagajnik pa je na§ rojak gospod F. TomSiC, vigji inzener v Smichovu. Foulard - Seifie 60 Kr. bis fl.3.35 p. M. japancsisclie, chinesisclie elc. in den neu-esten Dessins unfl Farben, so\vie sctnvarze, weisse unJ ffirbigc Hannabarg-SaMo von 33 kr. bis If. 14.65 per Meier— glatt, geslrtift, karriert, gemustert, Ba-maste etc. (ta. 240 versch. QuaL und 2000 versch. Farben, Degsin? etc.) Porto- und steaerfrei ins Hans. — Muster umgehend. Doppeltes Brieiporto nach der Schweiz. [2] Selden-Fabrlfcen «. Henneberg-ik. u. k. If off.), ZORICH. * Poslanica. Ker se me napada po raznib casopisih in tudi v ,SoCi* od dne 7. junya t. I. v dopi.su iz Brd od 27. maja, des, da sem jaz zagovornik javnih plesov, po-jasnjujem to zudeco v sledecem: Ja« niscrn iajrovorriik javnih,plesov, cmpak celo nasprotnik; jaz nisem doloi-eval o plesih, anipak sem doloCbe podedoval. V staraSinslveni seji pod zupatiom g. Jos. Muiifem dae 17. decombra L 1890. na predlog g. Antona Skolariia iz Vipolz se je eno-glasno skleniio, da se dovoli vsaki katastralni oWini pies dvakrat na leto (8 kataslrainih obi"an = 16 plesov) proti taksi 10 gl.:inza puslni eas sejevrhu dovolilo iupanu, naj da po previdnosli Se druge plcse. Ako pa bi katera katastralna obcina ielela Se veckrat ple-sati, kakor doloCeno, inia plaCati 30 gl. takse. Poleg tega se je dovolilo Kojskenm 5e en pies dan trga uovrh (3 plese) poleg pusta. Kakor razvidno iz sej-nega zapisnika od dne 12."decembKi 18'J*., je izpo-vedal bivSi Jupan g. Muiid, da je dajal proti sklepu starasinslva Se drage plesa, poleg dolocenib, kakor n. pr. v Gonja«e oddelek SI. MarUn (v oddelkih je bdo starasinslvo prepovedalo) in v Koasko. __ Pri starasinstveni seji dne 12. deccinbra 180*. pnSh.so zopet v razgovor o plesib. Gosp. Andrej Znidarfie, vikar v Gradnem, je nasvetoval, naj se zu-panslvo diil strogo starasinstvenega sklepa od 17. decembra 1890, (to je, flu naj se plege Ie po dvakrat v vsasi katastralni obSini, v Kojskem celo trikrat in o pusLiom Oasu kolikokrat UoCe dati zupan iio nje-govej i,rbvidnosti). Njegov predlog je bil z vefiino glasov sprcjet. Lelos je zdramil potres zopet slara-Smstvo in skisnilo se je dne 1. niaja, da se za lelos nc bode v*c plesalo. Qleds pana to, da sem bil ie oddal dovo-ljenje plesa v Vipolze pred sejo 1. maja (po prei-Snjem staraSmstvemm skWpu) za 5. maja in jim ust-meno na pros?njd'obijubil, da, ako bi onega dne bilo slabo vreme, ^im pies prenesem, sem jim pies dovolil izjerono dne 19. maja, iletudi sem se zclo branil. To pa sem stora « sledecih uzrokov: • . ,: ,0,,,e.ina,3! v Vipoliah nimajo orirneniotra piostora, da bi mogli \ deiavucm vrerecnu nlesati v zaprtem. ' * 2. So ime.'i ie «tro5k., za napravljcnje plosiSca in sr.ra godcem Ud. 3. Na pro& PrinJiJa; 4. Sem jih poUal k staraSinain, nai dobijo podpise za tako d,>voyenje. DobQi so veJino pod-pisov cd sttrasin to, tudi 'od takib, koji so noprei glasovah proti plesu. J p p J »itnTL'iT«5f0vem i,a #****»* o<* inpana-pred n ka, koji je tudt na .make podpise dovolil izredert pies v Gorjafau proti ;9ksi 10 gt Proti njemuTpa *i m& pisanlo. Hozvidno je, da se mene napada naj- brze iz osebnega sovraslva. Iz dovoljenj prejsnih je tudi razvidno, da se je v mojej dobi manj plesalo, nego pod niojimi predniki Ako lipce v prihodnjif staraSinstvo javne plese popolnoma odpraviti, j.iz bom gotnvo s lem zadovoljen. V Kozani, dne 14. juinja lSi>r>. % u j. a n Anton pi- Reya. Pojasnilo. Nekaj tasa sem in ponovno krozi govorica. z ocitnim namenom skodovali mi, da sem namenil pre-seliti se iz (jnrice drugam. Ker lo ni resnieno, ker sem naiprotno pnvsem zadovoljen v Gorici in z obseino podporo meSfanslva, si Stejem v dolznosl oporekati tern iilasuvom. zuj;o-tavljaje moje p. n. gg. podpirateljc. da si bodem pri-zadeval tudi zanaprej ustrezati njili opravi»"enin> zah-tevam s po|iolnimi izdelki in po cnakifi t:enah, kakor katcrikoli drug fnlograf. 0!i enein naznanjam p. n.-gsr. ililelantom. ila imam v zalogi folografske ploSfe (Tiockenplatten) po zmernih cenah. V Goriri, 20. jimija /<«*>. Anton Selitiialz lastnik Inlo^c. atcl. »K. Niggl". Mfekarija M. Wasmeyr v Jivt(ijiH (BariMvtte • - RUsa tfoliu) pri Gorici, priporoda dnevoma sve^e zdravllno In za dojenee prlrejeno mleko. Dobiva se t prodajnlulci Jostvln pri Ivanu Janeseh-r^ (prcj F. Alpi * U.) v Vrtni ulici (via Giarrlino). =:Po zdravnikih priporofiano =. Trzaska ekspovtna plvovarnlca T Si'iiozefali (pri Divafi) inia za Gorico in okolico v ulici Morel I i St. 12 svojo zalogo in priporofia conjcneinii p. t. obcinslvu svoja izvrstna dobro ulezana piva v sodih po '/, — l/s V* — 1U hektl., istotako tudi v slo-klcnicab po '/a litra. Hitro poslrozbo zagoiavlja ¦/. vscm spoStoviinjeiu udani Gustav Scholz, zastopnik. Vse razbite refci, kakor n. pr. j stckleno blago, porcolan, leseuc rofii itd. lapi Plilss-Stauf^r-Kitt, Sfeklonice po W in 30 nC*. pri Irgovcu s stcklom Jos. Sturli, Goriea Ivan.Cej Irgovee •/. ogljern via del Corno it. 10 w Gorici priporoca stojo bogato zalogo sladkega oglja, ka-tero prodaja po najni/Ji coni in dostavlja na dom po naroeilu. Ne boji se tckmovanja od nijedne strani. Zalogo moke iz inlinov Majilica v Kranju ima Ivan Kaucic v Gorici na Kornu. Maravne mineralne vode iz raznih sludoncev. Kemidni, farmacevtidni In drogerijski izdftlki najbolj 6fslana domaie in tuje zdraviiske posabnosti. Ribfa olje, naravno In Izvrafti*,, pri-Jatnega okuse In ketnifno cisto. Ribjo olfa z zelazom ali zelaznlm Najdlsfajia ivaplenokislm apno c. kr. kmstijske Sola v Gorici za vinarsko rabo. Zdravlla za ilvino, konjski cvet, kanjakl praiak, govaji praiak. ilomeopaflLna zdravila. i prodaja novoustanovljena lekarna A. Gliubich y Robatiscu. "X. .indirid. zdravljenje pod vodstvom dr. Wackenreiter-ja, ki si je osvojil Kneippovo zdravljenje v WiMsliot'nu in si pridobil bogatn znanje.iu sku?njo na klinki za hidroterapijo pri prof. Winter-* >__:...« -.«- AtfMutXXA. nitz-u.za koine bolezni pri prof. Kaposiijn, *tVe\pp~0»0 ^TaL>J\5w« in ni 4Jv,.ni i„ pgjhijatni kliniki prof. Kraffi-Ebiug. Prospekti se dabivajo pri votlslvu zdravis'a. „GorMka Tiskarna" A.Gabr§dek, priporoda: elegantne vizitniee natraffne, z zlato obrezo, crnim robotn in v narodnih barvah. Inia v zidogi tudi odgovarjajoCe zavitke. Izdeluje toCno in brzo zavitkc s nalisueno tvrdko, listovni papir vsakovrstne velikoriti •— vso po zmerui ceni. g^kiSi^a^a^^ I l.*x. pnv. artin Poireraj v Gorici TRAVNIK v Gorici Kdiua najvefja slawanska zaloga blaga za obleke Icr izgolovljenih oblek, v kaleri se dobi novo blago za vss»k slaw, po*elmo za cast «tuiiovicino. Prmlfljx bingo ludi na drobno in lako po nlzki e-erii, da shr- v«ak«ga vabili v .svojo pro-Uajahiico. Ukupi se od Ml kr. do 9 gld. in. 1'latnetw. blago od 75 kr. do I gld. HO kr. in. Dobi so v tfj znlogi tudi vsake baze oblek po sledm'cm ceiiiSiii: Lclne povrhne suknje ,Povr3niki".....po <). do 2H, gld. in liiicj§i Utne uaviulw!' uMeke........... 7. . »{. , . , Saloiiske obleke............, iM.- , 45. , , , 2nkn ol.lcko...............IH. , M.- . » . Mace..............• • • » 1.80 . !."». ... Obleke za birmanre............ ¦i.— , U>. , . Zadeele................. UW , 1«. . . . f-jm Ako Iti vcasih obkka ne dobila iz*• I I S5 O Volneno, perkalno in sateneno blago. Jj- ^ j I m fi t udi i tf» ^ veliko izbero raznovrstnega drugega blaga. 2. © j Stolna ulica št. 13. - Via Duomo. | © Kaiser -Jubilaums - Kirchenbau - Lose a | & Zadiyi mesec. Glavni dobitek goldinarjev vreden. SreLke so nu produj v (Jorict v v«eh mciijiilincah. 3Q.Q0Q O G L A S! Poilpisancii wi'usqjala naznauiti slavnetnu olicin.stvu v Cioriei in mi (lc/.eli, da sla odpria v ulici Luigia v Gorici popolnoma novo delalnico v zelezu in kovinah. PriporoCevaje se najlopleie vsakteremu, ki bi imel potrobo v toj slroki dola. naj se na njti obrno, obljubujeta txvi-siti kalemkoli naroftbn hitro, locno in po tigodni ceni. Goriea, 20. maja 1895. Miliael Culot in Ivim Priiicigr. m ppsaHSESEsc^^ Nad 50 ler prfpoznano iz najboljse umwafno mifftl POLLO Pravo samo z ipronjim ft„«„w.., Pred ponarejenim se svari. M ii ii ii ii ii Ribje olje lekarne _ Cristofoletti jLfJ v Goriei. To pristRB dje je izborao sredslva pnti prsnin laleznii in proti sptoioi ikfttmilist Cena originalni stoklenici namvnc vrste rtnono 70 kr., bele 1 gld. Mpoljezfeom. ;i* ^Ribje oljezzeleznim okisom, s2;t neivoznim in Sibkint otrokom. — Cena stahleniri 70 kr. Opomtn. Olje, katero dobivani nararnost z NorveSkega, predno ga naliw...........- nice, vselpj kemiski preisceni, da morem svojim odjenmikom garantovali pristnost in /dravilnost. = Ellzir iz kinc-^elozn — Cristcfolettf. najboljo sotU'liijoeo srodstvo z ribjim oljem. je nqjbolje prott po- iiuuijkanju kvvi Cena stekleniei 60 kr. se oz-dravijo v kratkem prav gotovo vse bolezni [ na kosteh, §krofolit pomankanje krvi in I splosna obnemoglost. Ceua stekl. 10 kr. v stekle- I Gostilna Antona Vcdopivt v jratu ulica Soliiario St. 12 priporoca se rojakom iz GoriSke hi ''^"lgiiirSIovencetii Trstu, kajti v istej se toCijo le prist] vlpavska dma in, bela vlna prvagke ob61ne in s Krasa. Priporoca se posebno Slovencem, ki pritji po opravkih v Trst. Kuhinja prav dobra in po ceni. Izvrstne c. kr. izkj. priv. Ikropilnice protipcronospo in^enirja 2lviea, kateresosespl no uvedle v» njili prepro.^ti, irpeznosti, !a| uporabe za v« rejo trt itd. p mno{;o zboljjij vetid.li po dojfedaujili nizkih ten livic i irK& v Tnti. Cerike odpojiljajo na zalileva Na vse e. kr. poilne urade |,i Ijnjo po|i»lne Skropllnlce fran! proti povjtetju 10 fid. Jzdelujejo tudi slrojo za pmie z zveplom, n«pre»lano delujo6» : Hkalnira itd Za izdelek-11106110 in zdrnvc domaLe pijafee potrt-bne snovi postlja brcz sladkorja z;i dva goldinarja, kar povsem zadoSfa za ISO litrov, lekarna Hartmann Steckborn Kostanz (Svioo) (llnilen.) IzrcJSno svarino pred ponarejemi izdelki. Sprifala gratis in franko na razpolago. Prodaja povsod dovoljena. — Velezaloga za Avstrijo: lekarnar C, Brady Kromeriz (Moravsko). Za trgovee In kroinj|ar|eI NajlvjIjSo in tiaj-coiiujftc kiipovaliw-i' zn vso vrsto: iimAki* in /OMsko noguvit'iN Jftgorjrvi) pii'ilo, robt'e itd. v tovar-niAki zalogi ios. Mandl, Ounaj I, Srlnvci-lKMX.HC \\ O P^3 1 IZ 1 § 11 1 mmi 1 B al P^Sj 1 X *** l\ I as f 0 II 1 0 S JQ 1 aroi? i u " N I HI 1 c 1 In 1 \m k "" S. | aSagagggaLffiggggggggggraggg^ 5 Anton Potatzky , t v RaLtai|u itv. 7 v Gorici i prodajalniea drobnega * in narnberSkega blaga * 11a droliuo iu na debele. 1 •! in iiajconojSe kupovaliSde. J I------.-----------..^----f J Posebna zaloga ^ #: zn kupovalce in razprodajuloe na dezeli, ^ 3J; za kroSnjarje in cunjarje. J Najvacja saloga a «. ficvljarskili, krojaskili, pisarskib, popo- * * lovalnih in kadilnih potrebsein» iS S Zimska obuval*. || Jj VozWki in stoli na kolescih za otroke. § •j Strune xm godala. *| Poscbnost: Semena za zelenjavo in trave. \$ j! Prosim dobro paziti na naslov: * |! Na sredi Ra§telja stv. 7. |