\S~> ZGOD Bil ZTAROGA I NOVOGA ZAKONA ZA SOLSZKO DETCZO POLEG OlGE. RODER ALAJOSA, NA STA.RI S55LOVBNSZK1 3 KZIK PRKNESBNE. VODANK PO DRUŠTVI SZVKTOGA STEVANA. Z-dopus/,tsžnyeni V. p. G. S/.ombotelsakoga piispeka. V JAGRI. STAMP ARCH1 LVCEO. 189 L 82066 sT j/, /9 k>/ PERVI TAO. SZTARI ZAKON. I. Od s z t v a r j anya Sz veta. K a razmimo po toni szveti ? Po tom szveti razmimo nebo, zemlo, i vsze, ka na nebi, i na zemli jeszfe. Odkod je szvet ? Bog je sztvoro te szvet. Z-csesza je sztvoro Bog szvet ? Bog je sztvora te szvet z-niesesza. V-lceliki dnevi je sztooro B6g szvet 'i i Bog je sztvoro te szvet v-seszti dnevi; ne zato, kak da Bog nebi mogo sztvoriti toga szveta v-ednom oka megneuyi, nego ar sze je nyegevoi nezkoncsanoj mud- roszti tak povidelo. Z-kakshn vedem je sztvoro Bdg szvet? Pervi den je sztvoro Bog szvetloszt; driigi den nebe 4 razpresztranoszt; tretji den je odlozcso vodo od zemle. stera je taki razlozsno travo i szad rodila; stsrti den je sztvoro szuncze meszecz i zvezde;peti den ribeTi vticze; seszti den po st i raj hodec.se, i lazecse puzecse sztvari. Koga je escse sztvdro Bog seszti den ? Naj szlednjim je sztvoro Bog csloveka. Z-csesza i kak je Bog csloveka sztvoro ? Bog je osznovo z-ilojcze telo, i nadehno je v-nye nevmertelno dftso. stera je csloveka Bogi zpodobnoga v-csinila. Kak sze je zvdo -perm cslovek ? Pervi cslovek sze je zvao Adam. Ka je delno Bog szedmi den ? Presztao je sztvarjati nove sztvari, blagoszlovo i po- szveto je on den, i nam je z-tein peldo dao, naj i mi de¬ lamo seszt dni. szedmi den pa, steri je nedela, naj po- csivaino od dela,- i ete den poszebno bošoj szUišbi naj poszvetiino. Ka sze vcsimo z-toga szveta sztvdrjanga zgodbe? Vcsimo sze, ka je Bog vszamogocsi. premuder, i ne¬ zmerno. dober sztvoriteo' toga szveta. Zato sze nvemi klanjajmo liibimo ga, i z-grehom njega nigdar ne ban- tujrno. IT. O d paradišo m a. Kam je Bog posztavo perroga csloveka? Bog je posztavo pervoga csloveka v-paradišom. Ka je Ino paradi’som ? Paradišom je pio eden prelepi ograd. Koga je ddo Bog Adami za pomocsniczo ? Bog je dao Adami za pomocsniczo Evo, seno. Kak je Bog Evo sztvoro ? Bog je piiszto na Adami globoki szen, vo je vzeo edno njegojo rebro, i z-toga je sztvoro Evo. Kak je bilo Adami i Evi v paradi’somi? Adami i Evi je bilo v-paradišomi jako dobro. Bog je nvidve liibo. nvidva szta sivela v-nekrivicsnosztj po- irebcsine i bolezni szta ne terpela. 5 III. O d A d a m o v o g' a presztople n y a. Kakso zapoved je dao Bog Adami v-paradi’ somi? Bog je dao Adami eto zapoved ka szloboduo je vsza- goka dreva szad v-paradišomi szarao naj ne je z-dreva znanya dobroga i liiidoga, ar esi z-toga dreva bode jo, sztnertjov vmerje. Je U szo obdersali, naši pervi roditelje eto zapoved? Ne szo; ar edna kacsa pod stere kupom .je vrag bio zkriti, je Evo na nye vzela : ona je jela z-szada prepove¬ danega dreva, ponudila je toga i Adami, ki je telikajse z-toga jo. — I tak szo pregrešili. Ka je zislo z-toga greha ? Po etorn grehi szo zgiibili naši pervi roditelje szvojo nekriviesnoszt. i miloztso Boga, ki je nye na odgovor po- Vtegno za volo presztoplenya ete zapovedi i vergo je ka- stigo tak na kacso, kak na Adam i Evo. Kakso kastigo je vergo Bog na kacso? Ka ona od vszake ztvari gerdesa naj bode, po szvo- jem terbiihi naj lazi, i z-prahom ženile sze naj hrani. Kakso kastigo je vergo Bog na Evo ? Ka ona v-boleznoszti naj rodi, i podložna naj bode szvojemi moši. Kakso kastigo je vergo Bog na Adama ? Ka on v-znoji szvojegaliezaszvoj kriih naj je. dokees sze ne poverile v-zemlo, z-stere je, bio vzeti. , Je li szo oztanali -e-paradi’somi naši, pervi roditelje? Ne szo oztatioli, nego je nye Bog pregnao V-nvega. Je li je denok obeszelo Bog nase, c-grih, szpadngene pero* roditele ? Obeszelo je nye, ar je nynn obecsao, ka edna ’sena porodi ob szvojem vremeni szina, ki razmoši glavo te .jalne kaose, stera je nase perve roditele zapelala. Ka je z-teni obetsao Bog našim, pervim roditelom ? Obetsaoje nyim, ka pride odknpiteo, ki razruši kra- lesztvo vrajše, i meszto uyega gori posztavi kr&lesztvo bose; to je: ka odkupi narod esluvecsanszki. IV. Od Kain a i Abela. Sferi .szo bili pervi Adamovi szindvje? Kain i Abel. Kain je bio polo-delaveca, Abel pa pasztir. Kak szo eta brdtja postavala Boga ? Eta bratja szo prikazala ednok Bogi, zahvalnoszti Židov. Kain je prik&zao od szada ženile. Abel pa edno o vezo od szvoje csrede. Je li ni/ihov (Udov Bogi povolen bio ? Abelov je bio, ali ne je bio Kainov Zakaj? Arje Abel naj bogsi plod szvoje csrede Bogi prika¬ zan; Kain pa naj pozadnyesi szad sz voj ega pola. Kahsu hiida ’seUnga szo ase pohodila v-Kaini, g do jr vido’ la je Abel Bogi mllesi, kak on? Szerditoszt. prevoscsenčszt i odiirjavanye. Ko je zislo z-eti hudi poselmg ? Kain je vo zezvao pod k epom priatel- sztva brata sz v oj e - ga na pole, i tam ga je vmoro. Ko szeje zgodilo za U sbrasne grehofe v<> lo z-Kninom ? Diisna veztje tak niantrala Kaina. da je nigde ne gori naj- seo mira, i zkrivao sze je, kak zkita- vecz, pozemli. Ka sze rešimo z-Kahnove, i Abelove p61 de ? Tešimo sze: 1-cs naj szKišimo Bogi z-praviesnin- szerdezom. 2-cs Kak neszrecsen je cslovek, ki greši, i k ma lagojo, i nemirovno diisno vezt ! 7 V. O d p o k v a r j e a y a toga s z v e t a. Steroga Szind je dno Bog Adami mezto Abela? Szina, po imeni Szetha. Kak je ’siveo Szeth, i ngegov odvetek ? Kakkoli Szeth: tak i nyegov odvetek je jako boga- bojazen bio; zato sze zove szinovje bosi. Je li szo dugo ’siveli v-onom vremeni ladje? Vecs Sztotin’ let. Mathusalem je pa ’siveo devet. szto r sesztdeszet i devet let. Kak je 'sjveo Kainov odvetek ? Kakkoli Kain szam: tak je bio i nye.gov odvetek, nepobosen; i zato je bio zvani szinovje cslovecsi. Kak sze je tak gre,cer* pokvdro szvet ? (jr-dabi sze Szetov i Kainov odvetek jako povnoša« zacsno szeje driišiti i vk it p šen iti eden z-driigini; i po¬ tom zdriisenyi szeje pokvaro i Szethov odvetek. Kn sze z-toga rešim c ? Naj sze varjemo biologa društva; ar sze po hiidom driistvi morejo leiko zpacsiti i pobesni liidje. VI. Od ob os in s z koga potopa. Kn je dokončano Bog vesi niti, gda je opazo grehoto Uidi? Grda je opazo Bog grehoto Uidi. dokonesao je 1 udi, i nerazumne szivari z-obcsinszkim potopom zbriszati z-li- rza zemle Je li je denok sto najsao miloztso pri Bogi? Najsao je Noe ar je on med pokvarjenimi ludmi de¬ nok verno Bogi szliiso. Kaje zapovedno Bog Komni? 0 'Naj barko, to je: veliko ladjo poezinipra. Gda je burka gotova bila, k a szeje leda zgodilo? Zapovedao je Bog Noemi. naj on z szvojov ’senov r z-szvojimi tremi szinuii, i šnyihovimi šenami notri ide v-barko, i naj vzeme z-szebov od vszakoga plemena sztvari edno moško, i edno 'senszko. Gda je Noe vsze 8 vcsino, kak je nvemi Bog zapovedao. zacsno je desdš idti, i leva o sze je stirideszet dni, i stirideszet nocsi brezi prež tank a. Je Uje sferi 'siv oszfno z-oni Uidi, ki szo m bili v-bdrki't Neje ni eden; voda je tak viszikb uaraszla, da obei' naj visesi bregov na petnajszet lakti je vise nasztanola. Grla je‘»oda zacstiola hmijdvati? Poszto petdeszeri dnevi, i Noemova barka je sztanola ne ednotu bregi v-Armenii. Kak je r-o szfApo Noe z-bdrke 'i Po stirideszeti dnevi je vo piiszto Noez-Mrke ednoga ko vrana; ali ete, de je mertvo telo najseo, ne szeje vecs- poverno. Za kovranom je vo piiszto goloba; ali daje go¬ lob ne najseo sziihoga mezta, gde bi sztao, nazaj sze je povemo. Gda je szedem dnevov preteklo, padi je vo piiszto ednoga goloba; ete se. je telikajse povemo, ali zeleno olikovo vejcsiczo je prineszo v-kliidi. Tretji krat, gda je 9 vb piiszto goloba, on sze je vecs ne povemo ar je zemla se sziiha bila. Za tem je Noe vo s/.top o z-barke. Gda je Noe od sztopo z-bdrke, ha je toda vcsino ? Oltar je podigno, i zahvalnoszii aldov je prikazan Bogi. Je li sze dopadno Bogi Noemov aldov ? Dopadno sze je Bogi Noemov aldov, i obetsao je, ka toga szveta vecs nigdar ne pokastiga z-potopom. Na /pomenek toga bosega obetsauva mamo mi dešdjevni rog (Nebeszko dogo). Ka, sze ocsimo z-de’'sdjeonoga roga ? Dešdjevni rog opomina nasz 1-cs na obcsinszki po¬ top; 2-es ka Bog liibi pobdsne Hibi, ali ka on ztrasno kastiga grešnike. VIL Od N o e ra a. i n y e g o v i s z i n 6 v, S /. e m a, K a m a i j a f e t a. Ka je delao Noe po potopi? Po potopi je obdelavao Noe pole, i szadio je goricze. Ka sze je zgddilo Noemi, gda sze je perci krat vina ndpio ? Noe je ne znao jakoszti vina, i gda je ednok malo vecs pio, zapojo sze je, i szpao je goli. Ali Noe je ne pregreso, kaje pijan bio, ar on je esr.se ne znao, ka je vino tnocsno, i ka sze od nyega, more zapojiti. Ka szo Pomnili Noemi szindoje, gda, szo ga pijan,oga videli ? Kliam je ospotao Otso szvojega, i z-veszeljom je pri- povedavao bratji szvojoj od toga prip«t.enya szvojega Otse. Aliszem i Jafetszta ne tak vcsinila, nego z-berbtom szta sze obernola k-ocsi szvojemi, i pokrila szta z-plascsom nvegovo nagocso. Ka je vcsino Noe, gda sze je prehiido, i, zvedo, Ica szo ni/egovi szindoje ’s-ngim delali? Kliama je prekuuo, Szema pa, i .lafeta je blagoszlovo. Ka sze z-toga vpsimo ? Vcsimo sze: ka szo escse i zdaj ona deleža neszrecs- pa, stera szvoje roditele 'saloztijo, i ne postiijo. 10 VIIT. Od babilonszkoga turna. (nia szo sze Noemovi osztanki jako »oplodili, ko szo zidali napoli Szenadr 9 Zacsnoli szo, i steli szo tak visziki tilren zidati, naj nyegov verh do nebe doszegne. •/e li szo <)d gore zozidaii? Ne szo; ar gda szo ga 'se poredno viszikopodignoli, szmeoje nvini Bog tak jezik, da szo sze ne mogli med szebov razmeti; zato szo morali gore henvati z-delom, i razisli sza po vszoj zemli. Ko sze rešimo z-togo zidanga babilonszkoga filma? Vcsimo sze: ka zaman dela cslovek. esi ga Bog ne blagoszlovi. PATEIARKE. IX. Od Abrahama. Sto je bio Abraham? Abraham je bio boga-bojeesi cslovek. koge je Bog poszebnd odebrao. naj po n t yem, i po nyegovom pokolenji med liidmi obderši. i razširi poznanve pravoga Boga, i vero v-toga obetsanoga odkiipitela szveta. Ka je .Bog zapovedan Abrahami? Naj sze zoszeli z-Kaldeje v-Kanaan ženilo, steio za¬ poved je on taki zpuno. Zakaj je Bog za,povedan Abrahami, naj sze odszeh z-Kdl- deje ? Ar szo vnogi. tam od pravoga Boga odztdpiii, i krive boge postavali. Ka sze je zgodilo med Abrahamom, •/ ngogovim bratdnezom LotJi om ? Abrahamovi i Lothovi zaszlirje szo sze szvajuvali za volo pase; zato, naj mir i liibezen osztane medsztri- ezom, i bratančzom, na Abrahamovo prosnyo sze je Both v-Sodomo odszelo. 11 Kak sze je Bog vo nazvezto ednok Abrahami? Ednok je szedo Abraham pred szvojim satovom v szenczi ednoga dreva, i vido je pridocse tri potnike. Ab¬ raham je taki goii sztano, pred nye je settivao, i pozva- je nye k-szebi, i podvoro je nye. — Med etimi potnika je bio szam Bog, i dva Angela ’s-nyimpritoj priliki jei obetsao Bog Abrahami. ka nyegova ’sene, Sara. za Ičta dni porodi szina. Oda je Abrahdm ete Angele zprevdjao v-Sodomo, ka je m/emi nazvezto Bog? Nazvezto je nyemi, k a Sodomo, i vszo nye krajina za volo nyeini veliki grehov scse pogubiti. Kak sze je Abrahdm violo Bogi za Sodomo? Abraham je proszo Boga, naj sze szmiliije Sodomi, csi sze v*nye pet deszet, csi stirideszet, i tak vsze niše z-brojom idocsi, csi sze v-nye deszet pravicsni najde Bog je eto nyegovo prosnyo poszliihsao, i obetsao, ka sze szmiliije Sodomi, csi sze szamo deszet pravicsni v-nye najde. Je U je bilo v-Sodomi deszit pravicsni? ’Saloszt! v-Sodomi sze jeni deszet pravicsni ne najslo. Kulje tak Bog Sodomo , Gomorrho, i bli’snge vdrase po~ kastigao ? Bog je ete va- rase pokastigao z-’sveplehim og- nyom, steri je, kak dešds, z-ne- be kapa o, i fun- dao je ete varase z-ludmi vret. Koga je denok Bog z ete pogiileli o- szldbodo ? Lotha; Bog je poszlao dva an¬ gela ; teva szta povedala Lotili, naj z-šenov, i z-dvema cserama taki z-varasa besi. - Ka sze je denok z-Lothovov 'sendv zgodilo ? Angelje szo zapovedali Lotili, i nyegovim domanyim, naj sze ne zglejajo na varaš; ali, da je Lothova šena ne obderšala ete zapovedi nego sze je naz&j zglednola, zato sze je taki obernola na szolni kamen. Kaksi dldov je 'selo Bog od Abrahama? Bog je zapovedao Abrahami, najnyemi na bregi Mo- ria, gore. aldiije szina szvojega, Išaka. Je lije Abraham gore dldiivao Bogi szind szvojega Vsaka? Ne je; ar gda je Abraham še v-r6ke vzeo mees, naj vrnori szvojega szina, Bog je nyemi zapovedao po angeli, naj to ne csini. — Z-etim delom je steo Bog Abrahama szamo vardenoti: esi bi nyemi pokoren bio? Oda je .\hrahdm tak Bogi pokoran bio, da je ngemi steo szind. kzvojega, Vsaka, za dldov prikazati, ka je ngemi, obetsdo ? Bog je obetsao Abrahami, ka sze v-nye : govom poko- !enyi vszi uarodje zemle blagoszlovijo. Ka je Bog z-et/imi reesmi Abrahami, obetsao? Obetsao nyemi je, ka sze Vnyegovoga odvetka tna narodi ti Odkiipiteo, ki zvelicsa narod cslovecsi. Ka sze , vesi mo od Abrahama,? Naj v-R6gi verjemo. ar ki v-ny,em verje nigdar sze ne vkani. X. Od Išaka. Kade szo sze zvali V sokovi szindoje? Ešau, i Jakob. Ešau je divje nature, i koszmatoga tela bio; Jakob pa tihi i krotek. Kak je E’san, zgubo peno-roijensstvo ? Ešau je priseo ednok z-pola jako lacsen do mo i vido je pred szvojim bi'atom puno zkledo leese, stero je Jakob jo; on je pošelo to szocseviczo od brata szvojega, i obetsao je nyemi dati za nyo szvoje pervo-rodjeusztvo. Kak je Jdkob zadobo otsinszki blagoszlov ?■ Išaak je poszlao ednok po lovini Ešaua, naj nvemi prinesze zverino, i nyo po nyegovoj šegi pripravi, naj sze on nahrani, i ka teda nyemi podeli sz voj szlednyi otsin¬ szki blagoszlov. Ešau je odiseo. To je csttla Rebeka, mati Jakobova, ona je taki dva jarecza vmorila. i zkiihala u,vi- dva, kak divjacsino, z-košiezami pa jarecsjimi je omotala Jakoba okoli sinyeka, i okoli rok, i teda je Jakob odne- szo otsi szvojemi tojesztvino. Išak je od ztaroszti oszlepno, i mislecsi, ka je Ešau pred nyim; Jakoba je blagoszlovo. Ka je csinio E’sau, gda je zvedo, ka je Jakobu otsa mes¬ to ngega blagoszlovo? Tak sze je razszerdo, daje gore djao v-szerdcziszvo- jem, biata Jakoba vnioriti. Kam je Rebeka poszlala Jakoba, gda je csiila, ka gd E’sna scse mnoriti ? Poszlala ga je ,b-szvojemi brati Labani. naj tam osztane, dokecs sza brata Esaua csemerje vtisajo. Ka sze s-toga vcsimo ? Z-Ešauove pelde sze vcsimo, naj zavuzdamo našo lakoto i szerditoszt, ar ete pošelnoszti szobile dosztakrat zrok vnogi grehov. XI. Od J a k oba. Kak dugo je bib Jakob pri Labani? Dvajszefi let; ar je inorao za Urbanove hcseri, Lir« i Rachel, i za csredo, stero je nvemi Labau obetsao, tak dugo szliišiti. l*o dvajszefi leti, kam je so Jdkob ? Povemo sze je v-domovkio szvojo. Kak sze je pomiro E*mu z-Jakobom ? Jakob sze je jako zbojao, gda je csiio, k a ga Ešau scse vmorit.i, i ka je zato vkup nabrao szvoje szluge. i pred nyega sze je napoto. — Zato sze je naj pervo Bogi preporocso, po tom pa, na vtisanye Ešattovi csemerov, je na pr« -poszlao neke od szvoje driisine z-prebirnimi danili ; 14 gda je pa še poleg Esaua bio, szedern krat sze je pred nyim do zemle nanizo; to videvsi Ešau, obino je Jakoba, i jdkao sze je. Kak je Bog premeno ime Jakobi? Bog je ime Jakobi premeno na ime Izrael, i to zato, naj nyemi z-te m pokaše, ka ga vszigdar sese braniti; zato sze zove uyegov odvetek Izraelczi, ali liidztvo Izraelszko XII. Od J o š e f a. Keiikt) szinbc je men Jakob ? Jakob je men dvanajszet szinov. Steni je ngenii naj mi lesi bio? jošef; ar sze je dobro ponasao, i zato jenyemi lepšo,, nego drugim szinom, szukuyo dao zasiti. Je n szo brdtjn, liihila Jo sefa? Xe szo ; nego szo merzili na uyega, i odiirjavali sz o ga. 15 Ka sze je szengato Jo seji? Szenyalo sz e je, ka je vezao sznopje na nyivi, i ka szo sze nyegovi sznopi gor6 opravili, i kumez szo sztali, bratje pa sznopi, ka szo sze naniza,vali nyegovim szno- poni. — Drugi krat, sze je Jošefi szenyalo, ka szuneze, meszecz, i edenajszetere zvezde szo ga molile. : Ka Szo pcsinila ngegova brat.ju z-nenuridnoszti? Stela szo Josefa vmoriti; ali denok ne szo. nego szo ga odali Izmaelszkim tersczom; ot-si pa szvojetni szo glasz posztali, ka ga je divja sztvar raztergala. Kam so odpel ali J o’sefu Izmaelszki t-ersczi ? V-Aegyptus, i odali szo ga Putifari, prednyemi kra- leszkomi vladniki. Kuk je bilo Jo’sefi pri Putifari * V-zacsetki dobro ; Putifar gaje rad meo, ar jenyem bio veren. Ali nazkore ga je Putifarova ‘sena, pii szvo- jem moševi krivo obtožila; — ar je došef ne steo zpuniti nyeinoga gresnoga nagnetiva; — Putifar je vervao szvo- joj \seni, i zato ga je dao v-tetnniczo zapreti. Kak sze je Jo’sel oszlobodo z-temnicze? Previden/e bose ga je z-ete oszlobodilo; on je ra- zlošo k rali szenvo. Kak sze je to zgodilo? Dva kraleszkiva dvorjenika szta bila v-temniczi z-Jošefom. Tema sze je ednok sze,uvalo, i nyimaje Jo- šef, nyidva szenyo razlošo. (Ida je to zvedo krao, dao je Jožefa k-szebi prizvati, naj i nyemi razloži szenyo, — od szedem tiiesni, i szedem losi krav, i od szedetn puni. i szedem prazni vlati. Kak je J o’sef kruh rasli')’so to se-mjo V Jožef je z-bosov pomocsjov razlošo to szenyo etak : szedem tiiesni krav, i szedem puni vlati, znameniije sze¬ dem obilni let-.gda sze era leta zpunijo. nasztane pali szedem nerodni let. Zato je on krala ratao, naj szilje stero v-ti szedem obilni leti odvisno (visepotrebesine) bo¬ de. szpravi v-šitnicze za gladita, nerodna leta. Kak je obdariieao krao J o’sefa ? Kjrao je vi) zeo dosefa z-temmieze, i podigno gaje lia naj visese gozpodstvo v-kralesztvi szvojem zapovedan ga je v-kraleszko opravo oblecsti, i pozdraviti ga. kak ravnitela Egiptusa. Je U sze zpuniio Jo’šefovo prorokiivamje? Zpuniio sze je: ar szo reszan obilna leta bila, i Jo- sei je dao odvisno szilje szpraviti v-šitnicze. Ali szo prišla i nerodna leta. i glad je tak veliki bio, daje i Jakob bio primoran, szini szvoje poszlati v- Egipt us, naj kupijo szilje. Je U szpozna J o’sef brdtjo szvojo, tjda szo na kolena pok¬ leknilo prednjim i molili sze m/emi, naj njim tla szilje? Poznan je Jošei' bratje szvoje. ali ne szo bratja pe- znali nvega. Ka je ošinit J s-njimi? On je biv oszter proti nyim. kak da bi naglejii- vaesje bili. i dao je nye zapreti tri dni v-temniezo. Je ii tujim je dno szilje ? Dao je: pa esese peneze, stere szo za szilje dole preesteli. je dao /kriti v-nviliova vreesa za tem je zapo¬ vedan. naj pripelajo szvojega brata, Benjamina v-Egiptus i za vekso szegurnoszt. ka to vesinijo, zaderšao je pri szebi Simeona. Kak sze je obszlednjim vij vjnvo Jo sej' sz roj oj hrdtji? Uda je Jošef inatjo szvojo driigi krat, z-Benjami- nom. pred szebov vido. zazkuzo sze je, i itemogavsi sze duše zaderšati. pravo je nyiin : *Jasz szam vas brat, Jo- šef. i joesies je obinjavao nye.“- Kak je zdaj odpravo J6’ sef szvojo brdtjo ? Jošet je odpravo szvojo bratjo, bogato nadeljeno; ali pravo je nyim, naj sze oni z-otsom szvojim navkitpe pali v-Egiptus povernejo, i naj tam prebivajo. Je I i sze prek odszelo Jakob v-Ejiptus ? Jakob sze je zevszov szvojov drušinov prek odszelo v-Egiptus, i krito je nyemi dao naj rodneso zemlo za prebivalisese, st era sze je zvala Gessen. Ka je Spomenka vrednot)« Jakob pred sivjov szmertjov prorokiivao ? Jakob pervo. nego je v mio. blagoszlovo je vszakoga sz z- te dt K K p< ta K |k( )V( im K ni P< K g' ?< tr \R 8 8 8 l 17 iszvojega szina, i szvojemi szini, Judi, med blagoszlovom, z-poszebnoga bosega nazveztsenya je to prorokiivao; ka ■te csasz osztane pri nvegovom odvetki kraleszka oblaszt. dokecs ne pride Messias. XIII. Od Mošesa. j Kak je bilo Izraelczom v-Egiptusi, gela je Jo’sef i nyihov dober Phdrao vihro? Jako hiido, ar szo bili prevecs mantrani. Kak je mantrao novi Phdrao Izraelcze? Tak je nye jako mantrao, da jr obszlednyim to za- Jpoved dao, naj sze vszako ‘sidovszko. moskoga szpola dete Jaki vtopi v-Nilus potoki, kak sze na szvet narodi. Kak sze je oszlobodo Mo’zes od ete szmerti? Mošesa je Mati njegova v-edno, z-szmolov omazano ikosariezo zvezala, i posztavila ga je med sarje Nilszke vode; Pharaonova besi ga je najsla tam. odneszla ga do¬ jilo, i odhranila ga je v-kraleszkom dvori. Kak dugo je bio Mo’m v-krdleszkom dvori? Stirideszet let. Potom toga, naj sze ogne zaszedava- nya szvoji nepriatelov, pobegno je v-Madian, k-velikomi popi, Jethro, i pas z o je njegove oveze. \Kak je Bog poszlao Mo’sesa, naj oszlobodi Izraelcze z-rob- sztva ? Gda je Mošes paszo Jethrove oveze na bregi Horeb, igutsao je B6g ’s-nyim z-ednoga goreesega sesipkovoga igerma, i zapovedao je nyemi, naj ide k-Pharaoni, i naj nyemi pove: Bog zapovedava, naj odpiiszti Izraelcze z- Bgiptusa. 'Kakso mocs je dao Bog Mo’sesj ha znamenge, ka ga je on poszlao ? Dao je nyemi Bog šibo. z-sterov je mogo csiida esiniti. Koga je Bog dao Mo’sest na pomocs ? Brata nyegovoga, Arona. Kam, je zapovedano bilo Mo’sesi, naj pela Izraelcze? V-Kanaan zemlo. gde szo prebivali nyihovi pred- ledovje. 2 18 Jeli je taki odpiiszto Pluirao Izraelcze ? Ne je; nego je nye escse bole mantrao, i v-etoj Szvo-i joj terdokornoszti je tak dngo osztao, dokecs je Bog nq z-deveterimi kastigami nyegovo Zeiulo pohodo i naj szle- duyim i Angela okoli po nocsi poszlao, ki je vszo pervo- rodjeno moskoga zpoladetczo, i vszozsivino Egiptanczovi zpomoro. Je M szo zpornorjena bila i pervo-rodjena Izraelczov detcza a Neszo: nyim je Bog odpiiszto i niliao je nye, naj šivejo. Ka szo morali vcsiniti Izraelczi perod, kak szo od-potiloali z-Egiptusa ? Na zapoved boso je raorao vszaki hišni goszpodan vraoriti ednoga Agneeza, i toga z-szvojov driišinov poje-j szti, z-kervjov pa toga vmorjeuoga Agneeza szo morali dva sztriiga, i gornji prag szvoji dver poškropiti, naj Angeo videvsi to znatnenya nye ne zpoinori, kak Egip- tancze. Keliko je bilo Izraelczov, gda szo vij sli z-Egiptusa ? Seszt szto jezero, — ne brojecsi ’sene, ni' detczo. Je li je ’sao bilo Pharaoui,, ka je odpiiszto Izraelcze? Jako nyemi je ’sao bilo; zato je vkiip szpravo naglo •szvojo vojszko i popase so szo je za nyimi, naj je nazaj za-: verne, i doiseo je nye pri erdeesem morji. Kakse csiido sze je zgodilo, gda szo prišli Izraelczi Ic-erde- esemi morji? Mošesszeje Bogi molo, i vdaroje z-csiidnovitov si¬ rov po morszkoj vodi, stera sze je taki na dve sztrane razdelila, i takso pot napravila, da szo Izraelczi mogli z-sziihimi nogami prek morja pridti. Ka sze zgodilo z-Pharaonom pri erdeesem m&rji ? Pkarao sze je podsztopo z-szvojoj vojszko v za Izra¬ elczi prek morja idti, ravno po onoj poti, po steroj szo sli Izraelczi; ali gda je priseo do szredine, vkiip szo vda- rile pali morszke vode. i Pliarao sze je v to po v-morji z-szvojov vojszkov. Keliko let szo potiivali Izraelczi po piisztini? Stirideszet puni lejt. 19 le e- v z y; ti r l J li U 6 6 i o i' Koksu dobrote je zkdzao Bog Izraekzom v-toj piisztini? Ete: opervics, obdnevi je szvetli oblak, v-nocsi pa gorecsi 'szteber v-toj piiszlini nyim pot kazao; driigocs: hrano je nye Bog z-mannov; tretics: gda szo ne meli vode szamo je vdaro Mošes z-szvojov sibov po pecsini, i taki nyim je Bog odpro vodeno vretino. Ko sze je zgodilo z-Izraelczi na bregi Sinai ? Na bregi Sinai je dao nyim Bog po Mošesi, med tre- szkanyem, i bliszkanyem, na dve kamene table z-piszano. deszetero zapoved. Jr li szo zahvalni biti Izraelczi Bogi za efe dobrote? Neszo. Cseszto szo mermrali proti Bogi, i Mošesi; escseszo szi zlato tele napravili, i nyemi szo sze kla¬ nj' ali. Je li je kastigao Bog Izraelcze za volo ete nezahvdlnoszti ? Da szo ne za dovolili bili z-mannov, nego szo mer¬ mrali, poszlao je nyim Bog prepelicze, steri gda szo sza 2 * 20 oblosziino najeli, vnogi szo zpomerli. Kastigao je nye Bog i z-ognyenimi kacsami, stere szo tak csemerne bile, da je vszaki vmro, koga szo vjele. Kak szo sze oszUbodili vnogi od szmerti? Mošes je go¬ ri podigno z- bruncza na- pravleno ka- cso, i vszem onim, ki szo szezglednolina to kacso. je ni- kaj ne nasko- dila csemerna kacsa. Je li je koga na¬ prti poszlao Mo- ’ses, naj Kdna- dn zemlo nagle- dne? Poszlao je vecs liidi, i eti szo prineszli eden veliki grozd, steroga je ne mogo eden cslovek nosziti, nego dva szta ga morala neszti ne ednom drogi. Je li je priso Mo'ses v-to obetsano zemU ? Ne je; on je vmro v-piisztini na bregi Nebo. Ka mi mamo escse znati od Mo’sesa? Mamo znati, ka je Mošes navkiipe i prorok bio, i kak prorok, je to prorokiivao, ka pride Odkiipiteo. XIV. Od J o š u e a. Sto je odpelao Izraelcze v-Kdnadnszko zemld? Jošue. Kak szo prišli Izraelczi prek Jordana? Csiidnovito. Dolnya sztran vode je odtekla gornya je pa sztala. kak breg; popevje szo napreneszli skrinyo mira, i sztdpali szo na szredini Jordana, dokecs je vsze ludsztov po sziihom prek ne odislo. 21 Je li szo szrecsnč predobili Izraelczi Kdnadn zemlo? Gda szo Izraelczi szrecsno preobladali treszeti, i ed- noga krala, bila je czela zemla Kanaan nyihova, i teda szo vszo zemlo razdelili med dvanajszetdim pokolenyem. XV. Od Joba. Sto je bio Job ? Job je bio jako bogat, i pobošen cslovek ? Kahne neszrecse szo pohodile Joba pozpolotna? Joba szo pozpolotna ete neszrecse pohodile : nyegovo ’sivino szo tolvaje odegnali; ogeny z-nebe je zpomoro nyegove ovcze; hiša naj sztaresega szind sze je poderla, i zpoklala je vsze nyegove szini, i heseri; k-szledonyemi i nyega szamoga szo poszipali csemerni mozolje. Ka je csinio Job v-eti neszrecsaj ? Vsze je terplivno podnasao, povorecsi: Bog je dao, Bog je vzeo, kak sze je Goszpodni povidelo, tak sze je zgodilo; naj bode blagoszlovleno ime Gozpodna. Je li je pdli blagoszlovo B6g Joba? Daje Job vsze terplivno podnasao, povemo je nyemi Bog vszega dvakrat teliko, kak je meo pervo, i ober toga madelo ga je z-dohrov detczov. Ka sze venimo od Joba ? Vcsimo sze od nyega, naj vsze neszrecse i nevole terplivno podnasamo, i naj sze zdaj v-B6gi viipamo, ar on nasz pali pomore. OD SZODCZOV. XVI. Od Gedeona, Samsona, Heli, Samuela. Sto je rac mo Izraeleze po Jo’suevoj szmerti? Naj sztaresi z-ludsztva, i zvali szo sze szodezi. Keliko let szo ravnali szodezi Izraeleze? Szto dvajszeti let. Sferi szo bili naj imenitnesi szodezi? Gedeon, Samson, Heli, i Samuel. 22 Kaksi kvdr szo Izraelczom delali Madidnczi? j $ Puni szedem let szo vdarili madianczi vszigdar ob vremeni 'setve lia Izraelcze, i opUszts&vali szo njihove » s nvive. k Koga je za obranbo poszlao Bog Izraelczom ? \ ( ] Gedeona, ki je z-pombcsjov bosov z-tremi szto liidmi I Madiancze obladao. Kak je obladao Gedeon Madiancze ? Gedeon je szvoje liidi razdelo na tri sztrane, i niezto s orošja je dao vszakomi v-rokO trombonto, i z-zemle na- ( | pravleni lonecz, v-sterom je zakrita bila gorecsa szmole- nicza. Gda je szvoje liidi tak razredo, vdaro je ob po j nocsi na nepriatele, dao je pihati trombiinte, i razno treti ioncze, i kricsati z-velikini glaszom: ,,'Mecs Gozpodna, ^ i Gedeona, ober nasz.“ Od ete kricse, i pihanya trombont. : j szo sze tak szmeli, i presztrahsili Madianczi, da szo zacs- noli bešati, i v-tom pobegi szo eden driigoga klali. j 'Sto je bio Samson ? 1 I Samson je ravnao Izraelcze, kak szodecz, i brano je nye zmošno z-szvojov zviina-rednov tela mocsjov od Filiszteusov. Vsza rnocs Samsonova je bila v-neodrezanoj kecski, i zato, gda je nyemi Dalila z-jalnosztjov vlasze odrezala, zpadno je v-roke szvoji nepriatelov. Kak je dokoncsao Samson szvoj ’sitek ? Filiszteusje szo sze vkiip szpravili ednok v-ednoj ve- ■ likoj zidini na gosztsenye, da bi szi naberali z Samsona spot, deršecsi ga za bedaka; na eto ospotavanye sze je ! razszerdo Samson, i v-etoj szerditoszti zgrabivsi dvaszte- bra, na sterima je vsza zidina lešala, tak je nyidva ztroszo, da sze je zidina zriisila, i nyega zevszemi driigimi za- szipala. Sto je bio Heli ? Heli je bio veliki pop, ali telikajse i on, kak szodecz, je ravnao Izraelcze. Beli je bio dober cslovek, ali nye- govi szinovje Ofni i Fineesz szo tak nepobošni bili. da szo z-szilovvnašali naaldov prineseno meszo z-bošega oltara. Isztina. ka sze je ’s-nj 7 imi Heli dosztakrat boro, ali ne je nji denok pokarao, kak szo zaszliišili. 23 - I Sto sze je escse odhrdm/ivao v-Heliovoj hi’si? > Pokošen mladene.cz Samuel, koga je mali njegova ' ’se v-detisztvi Bogi prikazala. Samuel je bio verli i po¬ koren ; ali Heliovi szinovje szo denok ne szledili njegove dobre pekle. ■ 1 Kak- je kastigao Bog Helia, i ngegove szini? V-bojni proti Filiszteusom szo zpadnoli njegovi szi¬ novje. Skrinjo mira telikajse szo dobili nepriatelje v- szvoje roke. Na ete glasz sze je Heli tak presztrahso, j da znag zpadnovsi z-szvojega sztocza, -sinjek szi je vtejgno. Sto je po BfeUovoj szmerti ravnao Jzraelcze? Samuel je po Heliovoj szmerti ravnao Jzraelcze, kak veliki pop, i kak szodecz. Kak je ravnao Samuel Jzraelcze ? Samuel je ravnao Jzraelcze modro, i pravicsno. Zato je tudi blagoszlovo Bog njihovo orošje. Skrinjo mira te¬ likajse szo pali od Filiszteusov nazaj dobili. Koga je pomazan Samuel za Izraelszkoga krald? Samuel je na boso zapoved za Izraelszkoga krala pom a za o Saula, gda je ete za zgiiblene oszelicze szvojega I otse pri njem zvedavao. OD KRALOV. XVII. Od Saula. Kdksi krdo je bio Saul ? Sani je bio v-zaesetki pokošen, i jaki krao, i zato ujemi je Bog dao szrecso v boji. Z-pomocsjov szvojega junacskoga szina, JonarJiasa je obladao on vnbge ne- priatele. Ali potom toga šzeje v kraleszkoj oblaszti zvi- szo na teliko, da je zapovedi bose brezi vszakoga ztraha presztapao. Kak je presztapao Savi bo’se zapovedi? Saul je presztapao bose zapovedi etak, opervics: v- pravdi je zapovedano bilo. ka veliki pop mora prikašuvati aldove; ali to je Saul ne obderšavao, nego je szam pri- kašiivao; driigocs: gda je obladao Amaleczitancze ne 24 je poleg vole, i zapovedi bose Vnyimi obhajao, nego jev- nihao ’sitek Agap krali, pa escse porobleno opravo, i lepsosz ’sivino je szebi zkrivoma zaderšao. gl Ka je zislo z-ete nepokdrnoszti ? i s Nazvezto je Bog Sauli po Samueli, ka je za volo eteje nepokornoszti zgubo nyegovo miloztso, i ka ne bode dugoftc kraliivao, ar je Bosi prijetnega pokornoszt, nego aldov.fi : Koga je odebrao Bog za lzraehzhoga hvala mezto Saula? jv« Bog je mezto Saula za krala izraelszkoga odebraop« Davida, koga je Samuel na zapoved boso pomazan. cs Sto je bio David ? sz David je bio pobožen pasztirszki detsak, z-Jedavogajš-; pokolenya; obraza je bio lepoga, zraszta niszikoga, ali po jako mocsen; znan je telikaj-e i na harfo jako lepo igrati. G (or Si in Ie IS ■s: v ja s i s: Kalmi, jundk p bio David ' p David je bio vebki junak tildi, ar je on i Goliatlia u obladao. 11 Kak je obladao David Gohdtha? l David je Goliatha obladao etak : Filiszteusje szv sneli 25 jeV-szvojem tabori ednoga seszt lakti, i eduo podlanczo vi- soSzikoga Vojnika, ki sze je zvito Goliath; ete vojnik od glave do pet’ v-šelezo oblecseni, z-meda je meo zaszlobo, i sztrahsno veliki mecs. David viipajocsi sze v-B6gi, vo tele sztauo proti nyemi na majdan, to je: na poszebno boj- >-6*io, oborošen z-szvojov pasztirszkov paliczov, z-frecsov, v.i z-petimi glatkimi kamni. Gda sze je David še pribliša- (?Vao k-tomi Goliathi, zahmahno je z-frecsov, v-stero je lopervo eden kamen piiszto, i tak ga je mocsno v-cselo lii- cso z-tem kamnom, da sze je taki na zemlo oberno. Gda sze je Goliatli vtegno, David je hitro k-nyemi zkocso, i apkiyegovim lasztivnim mecsom je odszekao nyemi glavo ; lito videvsi Filiszteusje, vzeli szo sze na pobeg, i. Je U je Saul rad mio Davida, ka je on Goliath,a oblddao? SauljeDavida ne szamo ne rad meo, kajeon obladao Goliatha, nego gaje escse tak jako preganyao, da sze je jon pred Saulom zkrivati morao po piisztini. llSto je najvecs Davida brano od Savla? Davida je od Saula naj vecs brano Jonathas, Saulov tszin, ki je bio veliki Davidov priateo. Je U bi sze David mogo /antiti nad, Savlom ? David bi sze jnogo dvakrat nad : Saulom fantiti. ■Ed-iiok je priseo -Šalil ravno v-ono jtesznomezto, gde szejezkrivao Da- vid pred nyim, idriigi krat je pri- [Keo David v-tabor i najseo je Saula szpajocsega. Da- vid bi ga vszeli mog '0 vmoriti, ali ne je to vcsino. Kal je Sani ’sitek szooj dokoncsao? Sani je etak 'sitek szvoj dokoncsao: gda je od Fi- 26 liszteusov obladani bio, tak je zdvojo, dasze je z-szvojiils: lasztivnim mecsom preszmekno. rug Ka sze rešimo z-Saitlovoga 'stika 'i Z-8anlovoga ‘sirka s/,e ve,simo. ka je szamo ov cslo vek szrec.se«. ki ne greši. i milozlse bose po grebi n) pogubi. t I« XVIII. Od Davida. i de Je Ji je I)dvid po Saiihooj szmerfi taki ladao vod vszemi. /algi raelezi? ati. David je ne po Saulovoj sz m er ti taki ladao nad vszeb / mi Izraelczi. nego szamo nad Judovim, i Benjaminovi)! pokolenjem ; deszetera druga pok-o]enya szamo po szedn® p leti szo sze pridriišila k-n.venti. io ] Ka je esinio David v-zaesetki szvojega tddanga? ‘za David je v-zaesetki szvojega )adanya naj pervo vred^lip szliišbo bose. za tem je skrinvo mira i kraleszko sztoliczji ( dao prineszti v-Jer u šal eni. pg e Kak sze je pondsao Absolon proti szvojemi otsi Davidi t j. Absolon sze je proti szvojemi otsi Davidi liiido po 1 nasao. ar je narod proti n verni nadigno. i szebe za kral$ a j. prekriesao, na st ero je David mora.o pobegnoti z-JerušaL^ lema. Kak je kastigao Bod Absolona ? jom ive Bog je Absolona za volo ete nepokornoszti jako ka e sligao. ar gda je v-boji, steroga je proti otsi szvojenr f vodo. obladani Ido. morao je bešati, i v-etom begi szo sz( zapleli nvegovi dugi vlaszjš na hrasztovo veko, i tak vil, szecsega prehodno je z-dardov Joab. voj Davidov. ■ le Kaje esese vestno David? e l Szpravo je vnogo zlata i szrebra za zidanve Ozerkve. za tem davsi epi i muder navit k szvojemi szini. Salonmj 1 ^ ni. prek je dao nvemi ladanve v-kralesztvi. as;< Ka mamo esese znati od Davidrt? Od Davida mamo znati, ka je on telikajse i prorolfa bio, kije z-szvojega pokolen.va Ednoga poszebno esakao i toga Ednoga on v sz voj i knigaj za vekivecsnoga kralfejslo 27 i' I i szvojegagozpbda, i Boga vmeniije. Ite,Eden je nebio piigi, nego Odkiipiteo. do n XIX. Od Salomona. m je proszo Salomon od Borja v-zacsrtki szvojega l&- J da n tj a ? V-zacsetki szvojega ladanya je proszo Salomon od Miga mudroszt, naj more liidsztvo szvoje pravicsno rav- ftti, i Bogi povoln'6 siveti. '■h H je Salomonom prošnja Boji bila povohia? id Salomonova prosnva je bila Bogi povohia, ar je on difi proszo. naj nyemi Bog da dugi sit,ek i blago, nego sza- |o mudroszt. naj more pravicsno ravnati szvoje liidsztvo, zato ga je Bog nadelo ne szamo z-mudrosztjov. nego d^likajse i z-dikov, i z-blagom, pa escse dugi šitek je nye- ■zji obetsao, csi tak. kak nvegnv otsa bode obderšavao pše zapovedi. ak je poledzao Salomon szivojo mudroszt, kal,- szodecz? 'p! Salomon je szvojo mudroszt, kak szodeez. pokazao 1 .jak: eve šene s/.ta sze ednok szvadile ze edno dete, ' a pzaka je pravila, ka je mati toga deteta; naj sze szvaji jonecz vcsini, zapovedao, je Salomon, naj sze deta na Iv e pole vszetse ; Salomon je dobro znao, ka prava mati a e prisztane na tb. naj sze dete etak vmori. f li je Salomon zozidao Czerkev Oozpodni? Salomon je Gozpodni edno prelepo Czerkev v-Jeru- Hlemi zozidao. ^ lije Salomon do koncza pobočno 'smo? ■ j Salomon je ne do koncza pobošno šiveo, ar kraleszka i0 ika. i neredna telovna pošelenya szo ga tak v-szt,aroszti aszlepila, da je za volo szvoji poganszki šen, krivim bo- om Czerkve dao zidati, i nyim je aldove prikašiivao. olju* sze vršimo z-Salomonovoga ’slika,? hi Z-Sa)omonovoga sirka sze vcsimo. ka je szamo on lajslovek prav szrecsen. i nnider, ki je. boga-bojazen. 28 XX. Od razdvojenya liidsztva Izraelszkojj ti Sto je Iddao po Salomonovo] szmerti z-Izraelczi ? Po Salomonovoj szmerti je ladao z-Izraelczi nye*^ szin, Robaom; ali na skore szo sze dvanajszetera pokd nya razdelila, i dva poszebniva krala szo mela. Lj ■ Sto je bio zvok toga razdeljenijd ? t( y Roboam je bio jako neszmileni, ar ne szamo, ka. dat se ne pomensao, nego liidsztvi sze je escse i z-n6\u y po p reto. j,, t Steni krdlesztoa szo posztanola z-toga razdvojengd ? ^ Z-toga razdvojenya je posztanolo kralesztvo Juc£ i torni sze je podverglo Judovo, i Benjaminovo poko^ ‘ nye; za tem kralesztvo Izrael, pod stero szo druga ; szetera pokolenya zpadnola. Bo XXI. Od Izraelszkoga, i 1 e s z t v a. J u d o v o g a k i'e n lin Stevi je bio glavni varaš Jeralov Izraelszki? Glavni varaš kralov Izraelszki je bila Šamana« Kak szo ’siveli leralovje Izraelszki? Kralovje Izraelszki szo jako razpiisztseno siveli krive boge szo postavali. Naj Miši med nyimi je 1° Acliab, z-szvojov šenov Jezabelov. Sferi je bio sztolni varaš krdlesztva Judovoga ? Sztolmi varaš kraleszt.va Judovoga je bio Jerušale'.^ 1 Kak szo ’siveli leralovje Judovi? |. & Ne szo ni Judovi kralovje naj bole siveli, ar szof* v< vekse sztrane nepubosni, i na krivi bogov molbo prignvp 1 ni bili; ali bilo je denok med nyimi nikeliko pobos f tildi, kak Josafat, Joatliam, Ezecliias, i Jozias. Ka moremo pred oszevni kebziivati c-zgodbaj Jadovoga'^ li Izraelszkoga krdlesztoa ? f cs . Pred vszemi to moremo kebziivati, ka je Izraelcz^": te esasz dobro bilo, dokecs szo Bogi verno szliišili; \ en kak hitro szo od nyega odsztopili, taki szo razlocsne k stige, kak: bojna, glad, kuga, doszeguole nye. i ti N r ai 29 °* XXII. Od Judit h e. ) je oszldbodo Bethnlia varaš gda ga je Holofernes ob- . e W> P k0 Bethulio varaš od obszedenya Holofernesovoga je slobodila pobosna i junacska Juditha. , . bleda P , ; Etak: Juditha je pravila Bethulianczom, naj sze š- ov dv navkiipe Bogi pomolijo. Potom toga je odisla v-ta- r Holofernesov. i gda je ete v-pijanoszti zaszpao. od- iikla nyemi je glavo, stero je z-szebov odneszla, i na. 1 7’aska vrata pribila. Videvsi to nepriatelje pobegnoli C0 P od varasa. 1 g sze z-toga vesimo P Z-toga sze vesimo, kak hasznovita je molitev, i ka Bog vszigdar pripraven one pomoesti, ki sze k-nyemi ; r firnejo. OD PROROKOV. rl.i XXIII. Predgovor od pr or oko v. Jo szo bili proroczje ? Proroczje szo bili pobošni linije, ki szo z-bosega na- ! hnenya prisesztna dugovanya naprenazveztsavali, i z- i e 'šov pomocsjov esuda csinili; bili szo oni telikajse i vu- itelje liidsztva; na dale opominali szo liidsztvo na po- 0 hvanye pravoga Boga, i naj verje ono v-toga obetsa- ,'^ga Odkiipitela, i Bogi provolno 'sive. ffla szo ’siveli proroezje P Bog je od vremena do vremena poszlao Izraelczom Joroke; taksi szo bili: Mošes, David, Samuel; ali naj ks je bilo prorokov, gda szo ladali kralovje v-Izraeli, Jv-Judi. "fen szo bili naj glaszovitesi proroczje? J Naj glaszovitesi proroczje szo bili: Elias, Elizeus; t tem: Išaias, Jeremias, Ezechiel, Daniel, i esese dragi tanajsget. 30 XXIV. Od Eliasa. L. Kri G da je 'siveo Elias? jen Elias je 'sivec vu vremeni naj hiisega krala Izra(lo\ szkoga, Achaba. tog Z-csem sze je Bog Achabi popreto, za vola ngegove nepofoe ’snoszti po Eliasi proroki? Bze Bog sze je Achabi propreto, ka tri leta ne da zenBo ni desdsja, ni rosze. |Te Je li sze je Achab na eto pretenije pobogsao? go' Achab na eto pretenye ne szamo ka sze je ne pobcszt sao nego je escse išzkao Eliasa vmoriti. Lj Kam sze je Elias zlcrio od Achaba? Je Elias sze je od Achaba szkrio pri potoki, Karith zn) nom, gde szo ga kovranje esudnovito z-lmihom i tneszite hranili. Z-kaksim csiidom je Elias liidsztvo Izrael szko na zpoznam a prdvoga Bogu nazaj pripelao ? Elias je Izraelszko liidsztvo na zpbznanye pravo Boga etak nazaj pripelao : on je zezvao liidsztvo, i pote, gd, 31 Srivoga boga, Baala na goro, Karmel zvano naj tam szvo- [emi krivomi bogi aldov prikašejo, i naj popevje za al- rajlov potreben ogeny od boga Baala zproszijo. Popevje toga krivoga boga szo zkakali okoli aldova, derli szo oolneszb z-szvojega tela. naj z-etim znan enyem potertoga berdcza, zproszijo za aldov potreben ogeny od szvojega -eifioga; ali vsze je bilo zaliman, ognva «zo ne zproszili. Teda je i Elias szvojemi Bogi aldov prikazan, i na nye- govo molitev je taki zpadno z-nebe ogeny na aldov. Liid- bisztvo to videvse zpaduolo je na obraz, i gore zkricsalo: (»Jehova je Bo?. 11 Jr; U po etom dao Bog de’sds ? z\l Bo 2 ' je po etom na Elia-mvo prosnyo dao roden dešdš. ivAKak je je Elias z-toga szveta odiseo ? Elizeus nam szvedocsi, ka je on vido, gda je Elias tt/ijlia ognyeni kolaj odneseni bio v-nebo. voj XXV. Od Elizeus a. pojžTcj sze je zgodilo o noj szprevildnoj džtczi, sfera szo Elizeusi, ydaszeje v-Bethel varaš napoto, c/utsala: plesiveczplesioecz? To sze je zgo¬ dilo nyim: Dva , medveda sz ta pri- | jbešala z-lbga. i 1 1'aztergala szta j stirideszet, i dve | jdetete. To naj za j juavuk szliiši det- dzi, kak sze nyim (sztari Uidi, naj- jnire pa, duhovni ; pasztirov trebe ! jpostiivati. Kakse csildo je ' ^csino Elizeus, naj I .pomore edno sziromasko doviczo ? Elizeus, naj pomore edno sziromasko doviczo, vcsino 32 an je eto csiido: ta dovicza, st ero szo vnogi za volo ny§B€>-j ga (luga jako pritiszkavali. je mela escse szamo malo oli- e z ja; te oli je Elizeus z-csudom tak povnošao, da je š-nyim! e vsze szvoje duge vo platsati mogla. Kak je zerdcso Elizeus Ndmana, roja siridnszkoga krnim, ' od gobe? Zapovedao nyemi je: v-Jordan potoki szedemkrat % sze zkopati. Je li je Elizem za- eto csudnovito zrrd(:senye vzeO kdksi ddr od Ndmana. ? N cim a n je steo za eto zvracsenye Elizeusa darovati,V ali on je dara ne steo vzeti. Ka sze je zgodilo z-Gieziom Elizeusovim szlugom ? L-. Giezi je zlagao pred Namanom. ka nyegov gozp6d. 1;u Elizeus. mA goszte, i zato je proszo v-nyegovom imeni, naj nyemi kak si dar podeli, z-sterim bi mogo goszte szvo-j je podvoriti. T za volo ete lasi je on taki v-ono gobo| Za zpadno, s-stere je Naman pervo zvracseni bio. L^. XXVI. Od Jonasa. N Kam je poszluo Bog Jonasa, preroka? Bog je zapovedao Jonasi, naj ide v-Ninive varaš opo- k,, minat tam šivocse zpacseno ludsztvo, naj sze po pokori poverite. Ali Jo¬ nas je 16 ne steo vcsiniti, nego je szeo na edno lad¬ jo, naj pred Bo¬ gom, sz voj im go- zpodarom pobe¬ gne. Ka sze je zgodilo Jonasi mu morji ? Morje sze je na nagli jako zburka- lo. Brodarje szo metali koczke. naj zvedijo: sto 33 Id ati e zrok ete pogibeli, i koczka je zpaduola na Jonasa. Jonas e szvojo kriviczo vadluvao. i zato szo ga v-morje vergli taki ga je morszka riba pošerla, ali na tretji den ga pali vb vergla na sziiho zemlo. 'hli je potom toga odiseo Jonas v-Nmive navzezt’suvat pok&ro ? Jonas je taki odiseo v-Ninive. i kak hitro je Ninive- 4r anczotn pokoro nazvezto, taki szo sze povernoli. XXVII. Od drugi prorokov. 'bfiTa je vredno znati od drugi, prorokov? Od driigi prorokov je vredno znati: ka szo oni ne boga csiida csinili, nego szo za volo szvojega vreloga .bivaka glaszoviti posztali. szo med drugimi naj vecs vcsili proroczje? 0 "| Proroczje szo med drugimi naj vecs vcsili: ka je 10 [žarno eden Bog; ka vonesnya szliišba bosa brezi notres- mye poboSnoszti. brezi prave Vere, i dooroga zroka, je pogi ne prijetna ; ka bližnjega odurjavati, ali ga vkaniti, je ne szlobodno. ar je Bog vsze nasZ“©businszki otsa, i pztvoriteo. °7p« szo prorokuvali'proroczje? n Proroczje szo prorokiivali: ka Messias pride; pa r pscse i vremen szo nazveztili njegovoga prisesztja; proro- §. ['Uvali szo, ka ga edna devicza porodi v-Bethlehemi, ka = tm k-szlšdnyemi doszta mora terpeti. i z-szilnov szmert- F jo v omreti, ali ka sze on po szmerti odicsi. p pb szo zviln toga, escse prorokuvali ? j§ i Zviin toga szo escse prorokuvali, ka sze Izraelszko g [tidsztvo odpela v-robsztvo, ali ka sze pali z-toga oszlo- £ Podi. i escse vnoga druga. " g, Kakse mi, slenge mdjo v-natni pobiiditi prorokuvanga od Messidsa ? G-davidemo, ka szo sze v- Jezusi Krisztusi vsza ona lo kraja zpunila. stera szo proroczje vecs sztotin let od lessiasa naprepovedali : mi moramo vszegavecs v-tom uislenvi porezdjeni biti, ka vera kersztsanszka je delo bk bosi. 34 XXVIII. Od prepad n enya kralesztva Izr e 1 s z k o g' a i J u d o v o g a. Jeli je k-szUdngemi doszegnola bosa kastiga krdleszl Izraelszko i Judovo ? Doszegnola je; ar da szo sze Izraelczi pa vsza op minanya, stera szo glaszili proroczje, i na vsza csiid dela, stera szo oni csinili, nej steli povernoti, prišlo k-szlednyemi vremen, i Bog je za kastigo eta kraleszt opiiszto. Sto je optiszto krdlesztvo Izraelszko ? Kralesztvo Izraelszko je opiiszto Salmanassar, kij Assirianszki on je obladao glavni varaš, Samario, i Izil elcze z-kralom navkiipe v-robsztvo assirianszko je c pelao. Po nikeliko leti sto je podjdrmao krdlesztvo Judovo ? Kralesztvo Judovo po nikeliko leti je podjann Nabukodonosor, krao Babilonszki, kije Jerusalem var z-mecsom, i ognyom do teo fundao, krala pa, i liidszt je z-szebov v-Babilonszko robsztvo odpelao. Ka sze z-toga vcsimo? Z-toga sze vcsimo, ka Bog ma poterplenye z-gresi kom, i ka nyemi vremen da, naj sze pobogsa; ali i grešnik terdokorno v-szvojoj hudobi osztane, teda zaiztino bosa kastiga mimo ne odide. ASSIRIANSZKO ROBSZTVO. XXIX. Od Tobiasa. Sto je bio Tobids? Tobias je bio v-robsztvi pobosen cslovek. Szv(j vozne tivarise je on trostao, ar je nye pomagao, gde szamo inogo, i mertve pokapao. Kaksa neszrecsa sze je zgodila Tobiasi? Grda je ednok Tobias mertve pokapao, i jako triidj sze je na zid naszlono, i zadremao, szpadno je nyemi vi csi lasztvicsni gnoj vu ocsi, i od toga je on taki oszlepi! Ka roc bil Ko ka Ka na: jak tii( sz; Ko let Su SZ(. pei Ko br< za; Al na SZt vol Jel koi 35 zij sz{ Op ud slo 3Zt kr Izij e c trm var .szt Kam je poszlao Tobias szvojega szina? Tobias je poszlao szvojega szina v-Rages. k-szvojim rodjakom, naj proszi od nyi peneze stere szo nyemi dušni bili. Koga je dao Bog mhUlomi Tobiasi na toj poti za vaja? Bog je mladonn Tobiasi za voja dao Rafaela, Ar- kangela. Kak je mladi Tobias potiivao ? Potiivao je szreosno. Ne je szamo dug nyemi bio nazaj platsani, nego je dobo escse i hcser szvejega rod- jaka za seno; i gda sze je domo povemo, zvracso je ocsi tildi szvojega otse, z-šutsom one ribe, stero je na rat,anye szvojega voja csiidnovito vlovo, gda sze je kopao napoti. Ko sze vcsimo z-Tobidsove zgodbe ? Vcsimo sze z-Tobiasove zgodbe, da onim, ki Boga. liibijo, vsza szliisijo na haszek. BABILONSZKO ROBSZTVO. resi ili i La ! XXX. Od Daniela. Sto je bio Daniel ? Daniel je bio bogabojecsi cslovek, i prorok, koga szo escse v-mladoszti z-driigimi sidovmi v-robsztvo od- pelali. Kak je Daniel 'se v-mladoszti, pokdzao szvojo bogd-bojaz- nozt ? Daniela, i escse nike prednyese mladencze je ode- brao Nabukodonozor krao za szliišbo v-szvojem dvori, i zapovedao je vel szvojega šktola jesztvino nyim davati. Szvcj Ali daje mo, ‘lesova pravda nyim branila z-taksimi jesztvi- gde nami siveti: zalo Daniel, i escse trije nyegovi tivarisje szo ne steli eti jesztvin k-szebi jemati, nego szo zado- vdlni. bili z-szocsivov. i z-vodov, trud) Jeli je Daniel bio prestimani pri Nabukodonozori, i po¬ tni vi tomtoga pri Darius krati? zlepil Daniel je bio za vblo szvoje mudroszti pri Nabu- jkodonozori, i pri Dariusi .jako prestimani. 36 Na kaksi ndmerek je oberno Daniel szvoje prestimanye\r& Od je naj vees bio na toni, naj pogane od krivi bokjjj gov molbe odverne, i nye na zpoznanye pravoga Bog! pripela; zatem, naj vero v-toga obetsanoga Messiasa pdjj terdi, i razširi med nyimi. Steriva dva bolvana Babilonczov je prepravo Daniel? L Dva bolvana Babilonczov, steriva je Daniel preprap* vo. szta etiva bila; opervies: Bolvan krivoga boga, Bee - s zvanoga. Daniel je nazvezto krali, k a ona jšla ; sfera szj. . vszaki den torni krivomi bogi noszijo v-ezerkev, ne je o# 1 nego popevjetoga krivoga boga, i nyihovašene, i detczrpj Driigocs: eduoga velikega pozoja, steromi szo sze Babf^ lonczi, kak bogi klanjali, je vnuiro Daniel etak: on j z-dlake, szmole i nmszti pripravleno jelo nyemi dao pd šreti, od steroga je nyegov terbiik, da je toga jela selo decz ne mogo zknhati, na zkore oteko, i on sze je raj zpocso. Ka szo temnili popevje krivi bogov z-Ddnielom ? Popevje krivi bogov szo sze jako razszerdili na D*) i 37 jliela, i zato szo ga vergli v-oroszlanszko jamo: ali Bog y e l& je tak brano, da, csi szo ravno oroszlanje jako gladni l>0 bili, denok szo sze ga ne teknoli. ogl P z $eni v-gorecso pecs: ali od angela szo bili v-toj pecsi ^pudnovito v-šitki obderšani. Ka je vesino krdo, gda je v'ido, ka eti ml&d&nczi ne go¬ rijo v-pecsi ? Zapovedao je. nye vo vzeti z-te pecsi, i pod szmert- Hov kastigov je prepovedno, naj sze vecs niscse ne pod- Sztopi blazniti šidovszkoga Boga. Ka sze z-ioga vcsimo ? Z-toga sze vcsimo: ka. csi je še eden pogan biazne- iiye Boga za tak veliko grehoto deršao, da je szmertiL, kastigo vo povedao na vszakoga, ki bi szmeo bl&znitiF, Boga: keliko vekse kastige vredno mora biti blaznenje,' z r i preklinyanye pred ocsmi kerstsanszkoga csloveka ? XXXII. Od Esztere. P, Sto je bila Eszter? Eszter je bila sziroticza, ali lepoga dersanya sidov- w! S5 szka deklina, steroje Asverus, krao peršianszki szebi za 0 seno vzeo. L Sto je bio Eszterm odhrdniteo po szmerti nyčini Sztarisov ? ^ Eszterin odhraniteo je bio nyeini viijeez, Mardo- L° cheus. i 0 Sto sze je szerdo na Mardocheusa ? Na Mardocheusa sze je szerdo te gizdavi Aman, ki L., ze z-fancsoszti, brala na nye vzeo, ka je zapoved vo dao, P 1 ' naj sze vszi šidovje, ki szo v-nyegovoj zemli bili, zpomorijo. Kak szo sze ’si- dovje oszlobodi- li od pogibeli- steroje nyitn A- man pripravo ? Pri ednoj vecserji je od¬ krila Eszter krali vszo hu¬ dobo Amano- vo, i prosZila ga je, naj sze szmiliije šido- vom. Na stero sze je krao tak na Amana raz- szerdo, da ga je dao na ono viszniczo obesziti, steroje r on pervo Mardocheusi pripravo. J Ka sze z-toga vcsimo? Z-toca sze vcsino: kak Bog ponizi toga gizdavoga, ] i szune ga v-tiszto jamo, stero on driigomi kopa. 39 fjRXXllI. Od oszlobodjenya 'Sidovov z-rob- “iztva, i od s z 1 e d n y i let nyihovoga krale- s z t v a do obetsarioga M e s s i a s a. vto je odpiiszto 'sidove z-robsztva? 'Sidove je z-robsztva odpiiszto Czirus, krao persi- _ Inszki. po je zpelao ’sidove z-robsztva v-domovino ? 'Sidove je z-robsztva v-domovino zpelao naj perv6 j porobabel, potom pa Eszdras, i po szvojem poverneuyi po taki czerkev zidali. po je ravnao delo, gda szo ’sidovje zidali Jeru’sdlern | varaš? Delo pri zidanji Jernšalem varasa, je ravnao Nelie- pias, ki je bio peharnik Artakserkses krala, i od nyega e zproszo dopiiztsenye za zidanje varasa. Jeli szo ’sidovje pri zidangi varasa, i czSrkve meli pro - j Umike? 'Sidovje szo pri zidanji varasa, i czerkve protivnike Hieli blišnje narode, steriszo cseszto nanye vdarili. i tak jszo sidovje prisziljeni bili, pri zidanji vszigdar z-orošjom jprepaszani delati. i Kak je bilo ’sidovom, gda szo zpadnoli pod Antiodms kruli obldszt ? 'Sidovom je pod Antiocbusom jako hudo bilo, ar je nyim ete neszmilnik prepovedao, szllišbo boso poleg Mo- sesove pravde obdersavati, i nvejemed groznimi mukami prisziljavao, naj molijo bolvane, i naj jejo braszko meszo. | Jeli szo ’sidovje szvojoj pravdi verni osztanoli? 'Sidovje szo szvojoj pravdi tak verni osztanoli, da szo vnogi gotovi bili, raj vmreti, i naj vekse moke pod- Keszti, nego szvojo pravdo, prelomiti; — tak je vmro te sztari Eleazar, i szedem Machabeusovi bratov z-szvojov materjov navkiipe. Sto sze je torni neszmilniki naj vecs proti posztavo ? Tomi neszmilniki naj vecs sze je proti posztavo, ve¬ liki pop, Matathias ki je z-Jerušalema pobegno med breg§y. i junake izraelszko okoli szebe je vkup szpravo 40 Sto sze je jundcski boro z-Antiochusom ? Z-Antiochusom szo sze junacski borili trije Macha- beusovi bratje, steri otsa je bio Matatbias. Oni szo po¬ bili Antioclmsovo vojszko, i dobili szo nazaj Jerusalem. Kak je dokoncsao Antiochics szvoj ’sitek ? Gda je Antiochus csiio, ka je pobita nyegova vojszkai bito je v-Jerušalem ; ali na poti vo zpadnovsi z-kol, vrnro" je med sztrabsnimi boleznosztmi. Po szto leti sto je pod ddtso vergo 'sidove ? Rimlanczi, z-steri milostse je priseo Herodes na ši- dovszki kraleszki sztolecz. se- poleg szoojegar % Jeli je Herodes bio ’sidoo, ali tuhinec. zle’senyd? Herodes je poleg szvojega zlešenye ne bio šidov,} nego Idumeanecz i tak tiiliinecz. fo Gda je tak- od Judovoga pokolenge kraj vzeta bila krd -! _ leszka obldszt, sto je poleg Jdkohocoga prorokiivangaf 1 ' 1 mor m pridti ? m Poleg Jakobovega prorokiivanya je morao pridti Odkiipiteo, koga preszveto ime je: Dl tv Sz Jezus K r i s z t u s. DRUGI TAO. NOVI ZAKON. JEZUSOVO DETINSZTVO. n a r o d j e n y a szvetoga Ivana k e r s z t i~ t e) a. f6leg nazoeztsdoanga prorokoo, sto je morao pridti pred ši- ■Jezusom ? Morao je pridti eden prehodnik, ki bi liidi na pri- ^Jesztje Messiasa pripravo. Pfo je bio te, prehodnik ? v J Te prehodnik: je bio szveti Ivan kersztiteo. S '<0 szo bili roditelje szvttoga Ivana Jcersztitela? d- ! Roditelje szvetoga Ivana kersztitela szo bili: Zacha- /afias, pobosen šidovszki pop, i Oš6bet, &de, i po kom je Bog nazoizlo ZvSharidsi ka sze ngemi ti; s zin, po imeni Ivan md mroditi? V-Jerusalemszkoj czerkvi, po Gabriel Orkangeli je pog tiazvezto Zachariasi, ka sze uyemi szin, po imeni fvan,ma narediti, ravno gda jeZacharias poleg dušnoszti ^zvoje Bogi aldov csinio. feli je Z icharids v-szeoje-n zburkangi taki veroao angeli, gda je ngemi te nedooeden gldsz prineszo ? Zacliarias je ne taki vervao; zato gaje Bog z-tem [»okastigao, ka je ne mogo gutsati, i bio je nemi do csasza. H U sze zpdnilo Gabrielovo prorokiioange? Kak je angeo nazvezto, porodila je Ošebet ob szvo- pm vremeni sama, ki je dobo ime Ivan, i na szkorfije H&cliarias p ali pregovore, i hvalo Goszpodna Boga Uszlavnov peszmov. 111. Od v-tel o v 1 e n v & Szina bo’sega. je Gabriel Arkangeo pozdrava Mario ? Poszlao je Bog Gabriela arkangela v-Nazareth k-Ma- oa- oo- 'm. S- Od rii, ednoj pobo’snoj deviczi, stero je on z-etimi recsmi pozdravo: „Zdrava bojdi Maria! milostse puna; Gozpon je z-tebom : blagoszlovlena szi ti med šenami.“ Na stere recsi sze je Maria jako presztrahsila. Kak je angeo bd- trivao Mario ? Angeo je nyo batrivao z-etimi recsmi: „Ne boj sze Maria, ar szi najsla milost,so pri Bogi. — Ovo proprimesv-ut, ro¬ bi, i porodiš szi- na, i zvala bodeš ime njegovo Je¬ zus ! — Duh szve- ti pride na tebe, ijakoszttoga naj visnyega obszencza tebe. i zato. stero sze od tebe porodi, Sžveto, zvalo sze bode Szin bosi.“ Ka je Maria odgovorila na ete recsi ? Maria je na ete recsi z-velikov poniznosztjov odgo¬ vorila: „Ovo, szlušbeniczai- gozpodnova! naj mi bode poleg recsi tvoje.“ — I Recs je telo vcsinvena bila. [to jeto onn [szt \li i vaj ! SZ III. Od narodjenya Jezusovega. Gde sze je Jezus narddo ? m Jezus sze je narode v-Bethlehemi, v-ednoj staliezi. Kak sze je to zgodilo? Lj. To sze je etak zgodilo: Rimszki czaszar, Augusztus ' je vo dao zapoved naj sze vszaki njegov podlošnik popi- p szati da v-onom varasi. z-steroga je njegovo pokolenye L zislo. Jošef i Maria szta morala poleg ete zapovedi v- a Bethlehem idti, ar je njidvapokolenye z-toga rarasa zislo. J Ali gdaszto nyidva v-Bethlehem prišla, ne szta vecsnigde ' ' mogla sztana dobiti, ar szo vsze hiše še napunjene bile ; 1 mirto szta sze morala v-edno proszto staliczo potegnoti, i ion et.oj je parodila Maria szina szvojega. ki sze zove Jezus. tre foni, je naj pervo bilo nazveztseno Jezusovo narodjengi? Jezusovo narodjenye je naj pervo nazveztseno bild L sztirom, ki szo bliizi Betlilehema csrede paszli. I wi szo dicsili i angelje Jezusovo narodjenge? I angelje szo dicsili Jezusovo narodjenye veszelo po- 1 vajoesi: ,,T)ika Bogi na viszini, i mir ludem na zemli, 1 i szo dobre vole.“ ir . p li szo sli pasztjrje r-Bethlchem? ' ZL I Pasztirje szo hitro odiUi v-Bethlehem, naj vidijo, i °lijo bošanszko de eeze Jeztisa. lus J 1 )1_ IV. Jezus sze Bogi prikaže v-ezerkvi. iye v- 'd® je Maria poleg M o’nesoče pravde szoojega pervo rodje- do n °9 a *w« Gda szo pitali ti miidri v-Jeru’salemi za novo-rodjenogd ’sidovszkoga krald kakse zburkamj: je ete gldsz -pobudi Vil v-Herodesi? jszt Na pitanye ti miidri, gdesze, je narodo novi šidovszk po krao, szo je presztrahso Herodes, i š-nyitn vesz Jeru- šalem. Zakaj sze tak jako presztrahso Herode*? I K Herodes sze je zato presztrahso. ar sze je bojao, ka zgubi szvoje kralesztvo. Kaksi napotek je ddo Herodos tim mudrim ? \ esi Herodes je nyim velo, naj szamo idejo v-Bethlehem he i csi n Ajdo detecze, nazajidocs naj'uazveztijo i nyemij et: gde sze ono nahaja, naj more i on nye molit’ ldti. pr Ka szo vcsiniti ti miidri, gda szo najsli detcze? K, Klecsecs szo je molili, i dariivali szonyemi: zlatoj kadilo, i plemenito maszt, ali mirrho. 45 I Jeli szo sze ti mudri nad Jeruzalem povernoli v-ssvojo 3 ID domovino ? ogd Ti mudri szo sze ne nad Jerušalem v-szvojo domo- MVino povernoli; ar je v-szne zapovedao mini Bog. naj sze ne vernejo k-Herodesi. Poleg ete zapovedi szo sze zklpo drugoj poti obernoli v-szvoja dersanya. 1U | VI. Od b e san ya v-Egipt. us. Kakso necsamurnoszt je vestno llerpdes, g da szo sze ti k djemi. oii ■°lX. Od p er vi vneseni kov Jezusovi, i od sz vat¬ li e v-Gal i 1 e a n s z k o j Kani. an&čo szo bili, peni Jezusovi vucseniczje? Pervi Jezusovi vucseniczje szo bili: Andras, i Janos ; 4 50 F C ali na zkore szo sze k-nyima pridliišili Simon Peter lip, i Nathaniel, ali Bertalan. Kakse csildo je vestno Jezus na szoatbi v-Galilednszld, Kani ? Da sze je szvatom zmeukalo vino, dao je Jezus na ye szvoje roke. i blagoszlovo je nye. 0 Ka je pravo Jezus drugi krat od te male detze? Grda szo sze ednok vucseniczje Jezusovi med szebov izgovarjali; sferi bi med nyimi veksi bio v-kralesztvi uihbeszkom ? teda je posztavo Jezus pred nye edno dete, | pravo je nyim: „Zaiztino velim vam: csi ne bodete, jJk eto dete, ne pridete v-kralesztvo nebeszko. 11 p® mi mdmo eti zapametivati? /;[ Mamo zapametivati, opervics: kak dobra szo mo- P’* 8, ona detcza biti, sfero je Jezus na szvoja narocsa ;]|2eo, i blagoszlovo; zato sze i mi mamo pascsiti. tak ,ef obl ’i biti, kak ona detsicza, naj i nam szvoj blagoszlov J°deli mili Jezus. €2 Driigocs: csi šelemo v-nebo pridti neszmemo bijvra gizdavi, nego moramo biti krotki i ponižni, kak ono de%ej stero je Jezus pred vucsenike posztava. XXVI. Od Jezusa, Mar tli e i Marie. zdi Bi ; V-kmja hi’si, i pri kom je naj raj .Jezus v-Bethdnii hivao ? P 1 (>-< Jezus je v-Bethanii naj raj prebivao v-Lazarovoj hišj^ aru t-po Je Go Kak szo szesztre Ldzarove, Mdrtha i Maria Jezusa, edw gore prijele ? Maria je nepresztano szedela pri Jezusovi nogaj. poszliihsala je nyegov navuk; Martha pa sze je zkerbe kak bi Jezusa, kak goszta, podvorila. a 0 g. Ka je pravila Mdrtha, Jezusi, 'Zato ha je szesztra nye'i j vszigddr szedela, pri mjegovi, nogaj ? jj Sa Martha je pravila: „Gozpodne! kak moreš gledata , ka szesztra moja szedi, i mene szamo niha, tebi szpravla jeszti? pove nye, naj mi pomaga.“ j 0 . Ka je Jezus odgovoro na to Mart,hi ? Odgovoro je nye: „Martha, Martha zkerbliva szi, e s > triidis sze okoli vnoge dvorbe; — ali szamo edno j)}^ potrebno. — Maria ma to edno, — stero je potrebno, -i] a1 to je: — ona szi je odebrala naj bogsi tao, steri sze t(iy ei vzeme odnye.“ :esi Ka sze z-toga nesimo ? l e Z-toga sze vesimo : ka sze nemarno odvis za vrem' nitno szkerbeti; ar ki sze odvis za vremenitno zkei'bi, 0 i a ■ zgiibi to vekivecsno. Zato nigddr to ne pozabimo, kaj z ( ] Jezus Marthi pravo: „Szamo edno je potrebno,“ —1 je recs boso poszluhsati, i poleg nve siveti. ; XXVII. Od Jezusa, kak csiidnoga b e t e š n i. v r a c s a 'ah Jeli je Jezus zv itn sztotnilcovoga hldpcza v-Kdfarnaumi, i Jce> p ’.rneese’se/v>.e esr.se. rl.rii.ae he.t.e’ snik.p. znrdr.so? vdvi otok terpiese’šene esese druge bete’snike zvraeso ? Jezus je zvini sztotnikovoga hlapeza i vnoga driigfetis 'i vracso; ar kamkoli je Jezus so, neszli szo betešnike pred %ega; protin imajoese, i plantave, szlepe, neme, i od [raga obszedjene; vsze ete je on szamo z-szvojov recsjov Mravo. P* zndo ti meni nistere povedati, ki szo bili zoracseni, i ozdrdvleni ob Jezusa? 1 Znam povedati; opervics: zvracso je Jezus v-Ka- Jkrnaumi ednoga, ki je bio v-protini; i da szo ga od ve¬ like vnosine ludsztva ne mogli nacsi k-Jezusi prineszti. 'rposzteli szo ga z-hišne sztrehe dole pusztili pred Jezusa, Jezus ga je zvracso, govorecsi nvemi szamo ete recsi: ■jGrore sztani, vzemi tvojo posztelo, i idi domo.“ J Drugocs: zvracso je Jezus pri Siloe vretini ed- J°ga csloveka, ki je oszemtreszeti let bio betešen. 1 Tretics: v-Jeriki je zvracso nikoga szlepoga ko¬ misa, pitavsi ga: ,,Ka bi steo?“ „Gozpodne! naj videm,“ '|d govoro je te szlepi, i na to je on precze vido. 1; S t e r t i c s : Deszet gobavi mošov, gda je nyim pra- [ 0 : „Idte, pokašte sze popom.“ Peti c s: Zvracso je Jezus ednoga szlepcza, ki sze >|e szlepi narodo; i to je on vcsino etak: vzeo je z-cseszte Mkeliko praha, i toga namocsivsi z-szlinami, napravo je ilato, i z-tem je namazao ocsi toga szlepcza, i pravo je TO^tni: „Idi i operi sze v-Siloe vodi“; te szlepecz je Kcsino.kak jenyemi bil6 zapovedano, i taki je pregledno. f e mamo eti na pamet vzeti? Ete na pamet vzememo, kak je Jezusov šitek bio 0| >a zemli blagoszlovlen; kamkoli je so, poszed je šitek Ji zdravje delio. XXVIII. Od Jezusa prf Lazar o vom grobi. t Koga je escse Jezus prehudo od mertvi P Jezus je escse od mertvi prebiido Lazara. ptt/i: dugd je bilo Ldzarovo telo v-grobi, gda je Jezus td ' priseo ? Lazarovo telo je še štiri dni bilo v-grobi, gda je Je- ta priseo, tak da je še zacsnolo gniliti. (54 ! C ' Kak je Jezus prehudo Lazam od merici? Odpelali szo Jezusa k-Lazarovomi grobi; on je tj zdigno ocsi szvoje proti nebi. molo je, i kricsao z-velikj glaszom: „Lazar, bodi vo; i taki sze je Lazar prebili na sirek." XXIX. Od s z v e t e s n o g a J e z u s o v o g' a not. r idenya v-J e ruš a le m. Kam je so Jezus , gda je Lazam prehudo odmertvi ? Oda je Jezus Lazara od mertvi prehudo, so je Jerušalem. Ko je, naprepovedao Jezus szvojitn vucsenikom na poti?. Napre je njim povedao: ka bode odani, na szrne oszodjeni; ka ga zbitsiijejo, i vmorijo na krisi ; ali Ij on pali na tretji den gore sztane. pal gla lov Vis Ka Je ne K, po K Kakse postenge je zJcdzalo liidsztvo .Jezusi, gda on trna csi na oszelici je notriso v-Jen/sdlem? Edni szo pred nyim persztirali szvoj gvant, drugi 65 palmove veke metali pred nyim na pot, i vszi szo z-ednim jglaszom kricsali: „Hosanna Szini Davidovomi! blagosz- Hlovleni, ki pride vu imeni Gozpodnovom! Hosanna na “kfviszini“! MK«, je prorokiivao Jezus, gda je 'se z-daleka mio te zrno’sen varaš? IProrokiivao je opiisztsenye ezerkve, i czeloga varasa, Jerušalema, stero opiisztsenye tak sztrahsno ma biti, da ne osztane ni kamen na kamni. XXX. Od s z 1 e d n y e v e c s e r j e. j Ka je vcsino Jezus na veliki cseterteh vecser v-Jeru’sdlemi? ' ■ Na veliki csetertek vecser je v-Jerušalemi Jezus jo 11(3 z-vucseniki szvojimi viizenszkega agnecza, i z-naj veksov 1 poniznosztjov, je oprao noge vu-csenikom. Kaje vcsino Jezus, gda szo 'sepojdi vilzenszkoga agnecza? Gda szo še vilzenszkoga agnecza pojeli, vzeo je Je- pij zus kriili v-szvoje szvete roke, i zdignovsi ocsi proti nebi, blagoszlova gaje, razlomo, i dao vucsenikom, govorecsi: Ul „Vzemite i jete; eto je moje telo, stero sze za vasz da.“ d t Kn je Jezus escse na dah vesino ? Za tem je. Jezus vzeo kelih z-vinom v-szoje rokel i gda je hvalo dao. blagoszlovo, i poniklo, je i nyega vuj czenikom, govorecsi: „Pite vszi š-nyega, ar eto je kelih kervi moje novoga i vekivecsnoga zakona, stera sze za vnoge p releje na odpiisztsanye grehov. “ Kaje zapovedao Jezus za tem szvojim vucsenikom? Zapovedao je nyim : naj to ravno esinijo na nvegovo zpominanye. Kalcse szvesztvo je Jezus pri tuj priliki nasztavo? Jezus je pri toj priliki nasztavo preszveto oltarszkol szvesztvo. Tak je najrnre nasz Jezus Hibo, da je szebei szamoga nam osztavo ne zpomenek i hrano pod kepo™ kruha, i vina v-preszvetom oltarszkom szvesztvi. XXXI. Od b r i t k e m o k e i s z m e r t i Jezusove! Po szlednyoj vecsirji, kam je so Jezus z-vucseniki szvojimi t} Po szlednyoj veeserji je so Jezus z szvojimi vuesel niki na breg olivetski, v-eden ogradecz, steri sze je zvaol Oethsemani. 1 67 Ka je venim med-tem-toga Judas ? Judas je med-tem-toga odao Jezusa za treszeti szre- herni pene/. Gda je Jezus Mo na bregi olieetskom, ka sze je zgodilo ’s- mjim ? Jezus pridoesi na breg olivetski, zpadno je na szvoj ?braz, i molo je, i v-tom vremeni je tak šaloszten gratao, i szmertni sztrah gaje tak obiseo, da je kervavi znoj š- ’jyegovoga esela na zemlo kapao; med etim je priseo an- Seo, i pokrepo ga je. Ka szo vesinili vucseniczje, dokecs je Jezus molo ? Dokecs je Jezus molo, szpali szo vucseniczje. Dva¬ krat je Jezus gore sztano od molitve, i opominao je nye, govoreesi: „Tak nemorete edno voro verusztiivati z me- ^ov? verusztiijte, i molte, da ne pridete v-zkiisavanye.“ Ka sze je zgodilo, gda je Jezus dokonesao szvojo molitev ? Eriseo je Judas odajnik z-orošnatov vojszkovv-Getli- semauszki ogradeez, naj vlovijo Jezusa. Judas priszto- Pivsi zdaj k-Jezusi, pravo je nyemi: „Zdrav bojdi, Me- ster!zatem kiisno je Jezusa, i ete kus je bio napredo- gutsano znamenye, z-sterim je odao szvojega Mestra. Jeli sze je v-rdke ddo Jezus ? Mirovno i ponižno je sztopo Jezus pred vojnike, i Velo je nyim: „Gesz szem. Koga iscsete.“ Na ete reesi .szo sze tak sztvahsno zbojali vojniezje, da od sztraha ilazhit idoesi, na zemlo szo zpokapali. Ali Jezus sze je denok szam rad nyim v-roke dao, i dopuszto sze je zve¬ sti z-vajatmi. . Sto je steo Jezusa braniti? Jezusa je steo Peter braniti, kije za toga volo z- toecsom odszekao deszno viiho szlugi velikoga popa. Ali Jezus ga je pokarao, govoreesi nyemi: „Piiszti mecs tvoj y-nosnicze, ar vszi, ki mecs vzemejo, z-mecsom prejdejo 1 taki je odszecseno viiho csiidnovito zvraeso. Jr szo vojniezje odpelali vlovlenoga Jezusa? k Vojniezje szo odpelali Jezusa naj pervo k-Annasi; zatem k-velikomi popi, Kajfasi, gde szo še piszmo-znan- 68 czi, i sztaresi z-liidsztva vkiipszpravleni bili. naj vo po¬ vejo szmertno szodba na Jezusa. Jeli szo mogli najdti Icdlcso kriviczo, za volo stere bi bio Je- zus szmerti vreden ? Ne szo mogli najdti nikakse krivicze; ar, csi szo ravno napre sztopili vnogi krivi szvedoczje, denok szo ne mogli najdti krivicze, za volo stere bi bio Jezus szmer¬ ti vreden. Ka je najszledngm veliki pop Jezusa pitao ? Naj szlednjim je pitao veliki pop Jezusa : jeli je on Krisztus, szin šivoga Boga ? Ka je odgovoro Jezus na eto pitange? Jezus je na to pitanye z-bošanszkim doztojansztvotf odgovoro: „Takje! jasz szem szin boši.“ Ka je na ete odgovor vcsino veliki pop ? Veliki pop je na ete odgovor razprascso na dvoje szvoj gvant. i pravo je, ka je Jezus vreden szmerti, zato f ar sze csini, ka je on biši szin. Kak szo szlegi velikoga tandcsa obhajali z-Jezusom? Nemilo szo ga ospotavali, z-peszniczami v-zatanil» bili, za vuha pluszkali, i v-licze szo nyemi pluvali; ali vsza eta je Jezus terplivno podnasao. Ka sze je zgodilo v-Kajfasovom dvdri z-Petrom ? V-Kajfasovom dvori je pravila edna szliišbena de' klina Petri, ka je i on bio z-Jeznsom; na stere recsi sz< je tak presztrahso Peter, da je zatajo szvojega Mestrai Med-tem-toga taki je od etecz odiseo, i votle je britk<‘ objokao szvojo nevernoszt. Kam szo vlekli Jezusa od Kajfdsa? Od Kajfasa szo vlekli Jezusa, kak hiido-delnika, k' Pilatusi, ki je bio rimszki poglavar v-šidovszkoj ženili Jeli je Pildtus zpoznao, ka je Jezus hudo-delnik ? Neje; nego je ocsiveztno povedao, ka je Jezus ne' krivicsen. Kam je 1 Hat us poszlao Jezusa, gda je csilo, ka je on gd' liledneez ? Poszlao ga je Pilatus k-Herodesi, krali galileanszko' 69 mi, ki je uprav v-tom vremeni priseo v-Jerušalem, naj obszliišava tam vuzenszke szvetke. Ka je vcsino Iierodes z-Jezusom ? Da je Jezus na pitanya Herodesova nikaj ne steo odgovoriti, zavergo ga je, i na spot v-beli gvant oblecse- noga, dao ga je odpelati nazaj k-Pilatusi. Ka je vcsino Judas, gda je vido, ka je Jezus oszodjeni na szmert ? Judas je povemo treszeti szreberni penez vladnikom poposzkim, i ocsiveztno je vadliivao, ka je odao nekri- vicsno kerv; ali da je to nyegovo vadliivanye Jezusi vecs nikaj ne pomoglo, zato je zpadno v-dvojnoszt, i obeszo sze je z-vajatjov. Ka je za tem vedno Pildtus z-Jezusom? Dao gaje neszmileno zbitsiivau, miszleesi, ka z-tem zadozta vesini onim, ki szo ga obtožili, naj ga po tom more odpiisztiti. Z-lcaksim ndesinom szo ’sidovje na nge vzčli Pildtusa, ka je Jezusa nyim prekddo naj gd razpingdjo? Pretili szo sze nyemi, govoreesi: „Csi toga odpiisz- tis, ne szi vecs priateo czaszarov; ar vszaki, ki szebe krala esini, je nepriateo csaszari.“ Kak je vcsino Pildtus, naj szebe zpraMcsa ? Naj szebe zpraviesa, oprao je Pilatus roke, govore¬ esi: ,,Csizti szem jasz od kervi etoga pravicsnoga.“ Kak szo obhajati ’sidovje z-Jezusom, oszodjeni m, na szmevt? Vergil szo nyemi na ranyeua pleesa teski k ris, za tem vo szo ga pelali na breg, st.eri sze zove „temena niezto" (kalvaria) ; šidovszki pa Golgotba, i tam ^zo ga, raz,peli med dvema razbojnikom. Ka szo vesinili ’sidovje z-Jezusom na kri’si, viszecsim? V-eduo szo ga preklinjali, i spolarili szo sze s- nvega. Kak sze je pondsao Jezus na kri’si ? Jezus je mirovno ierpo vsze bolez.noszti, i molo sze 3® za s z, voj e nepriatele, govoriesi: ,,Otsa. moj! odpiiszti n yim, ar nevejo, ka esinijo. 14 70 Kak je Jezus vmro ? Gela je Jezus še vsze moke preterpo, kriesao je z-f velikim glaszom: „Otsa! v-tvoje roke preporaesam diihsoj mojo;“ i nagnovsi glavo zpitszto je szvojo diiliso. Ka sze je zgodilo, gda je Jezus na kri’si -premine P Gda je Jezus na kriši premino, potemnelo je, sznnczeJ zemla sze je genola. zakrivalo czerkve sze je razprasesiloj na dvoje, peesine szo sze pokale, grobi szo sze odpirali,! i mertvi szo š-nyi gore sztanoli, i zkazali, szo sze vno-j gim. Jeli sze ztersznolo ludsztoo, gda je eta znamen ja videlo Pl Liidsztvo, gda je eta znamenja, videlo, sze je taki ztersznolo, da sze je bilo v-perszi szvoje, gda sze je po-1 vernolo v-Jerušalem. Ka sze z-toga vesimo ? Vcsimo sze: naj sze i mi bijemo v nase perszi, i obet-f samo, Jezusa lubiti nyemi pokorni biti, i pravd sze pover-f noti; ar je on za nasz vsze na kriši vmro. k 71 XXXII. Od Jezusovoga pokopa. Mo je pokopao Jezusa ? Jezusa je pokopao Jošef Arimathianszki, i Nikode- mus. — dva tanicsnika išdovszkiva; ali steriva szta zkrivho postuvala Jezusa. Kam szo Jezusa pokopali? Jezusa szo pokopali v-novi grob, steri je bio vb zo- szekani z-peczine, i v-sterom jeescse niscsenigdar ne lešao. Kakse priprave szo vcsinili vlddniczje poposzki? Vladniczje poposzki szo zapecsatili kamen, steroga je privalao Arimatbianszki Jošef' k-dveram Jezusovoga groba, i vojnike szo posztavili, naj grob ztrašijo. XXXIII. Od Jezusovoga goresztanenya. Kakse csudo sze je zgodilo pri grobi ? Pri grobi sze je to csudo zgodilo, ka je Jezus na tretji den pred zorjami odicseno od mertvi goresztano. 72 Ka sze je zgodilo, gda je Jezus goresztano ? , Gda je Jezus goresztano, zemla sze je jako ztroszila, i Angeo pridocsi z-nebe, odvalao je kamen od groba, i na nyega je szeo. Ka sze je zgodilo z-oojnikmi, ki szo grob ztrafsili? Vojniczje, ki szo ztrašili grob, szo sze jako presz- trahsili, i pobegnoli szo v-Jerušalem, gde szo pripovedo¬ vali vsze, ka sze je pri grobi zgodilo. Komi je naj pervo bilo nazviztseno gore sztanenge Jezusovo ? !! Jezusovo goresztanenje je bilo naj pervo nazvezt- seno pobošnim ženam, sfere szo v-nedelo pred zorjami szveti grob pohodile, naj meitvo Jezusovo telo namažejo j- z-plemenitov masztjov. Sto je ngim povedao, ka sze je zgodilo ? Angeo je n.vim povedao, ki je escse szedo pri grobi. ’ Jeli szo vucseniczje vervali ’senčim, gda szo ngim pravile, ka je Jezus goresztano ? Ne szo nyim po vazera vszega vervaii; nego Peter, i Janos szta taki bežala k-grobi, i poszvedocsila szta sze, ka je Jezus zaiztino gore sztano. XXXIV. Od Jezusovega z a s z t o p 1 e n y a v-n e b o. Jeli sze Jezus po szeojem gore sztamengi onogim zkdzao ? Zviiu pobožni sen sze je Jezus vecskrat zkazao szvo-I jim vucsenikom, eduok pa k-csaszi vecs pet szt6 vkup« szpravlenim szvojim vernim. Kak je dugo Jezus po szeojem goresztanmgi prebivat) nam ženili ? Jezus je po szvojem goresztaneiivi prebiva« na zemli stirideszet dni. Ka je Jezus v-tom vremeni esinio ? Jezus je v-tom vremeni vesio szvoje vucsenike v-niki dugovauyaj, štora szo sze doz tajala kralesztva bosega. Gde, i kak je zasztopo Jezus o-nebo ? Jezus je vo pelao szvoje vucsenike na breg Olivets- ki, i gda je nye blagoszlovo, razlocso sze je od nyi, i gore* je neseni proti nebi. Za esudjeni, i jako žalosztni szo gle-i dati vucseniczje za nyitn. ■ 73 Kak je Jezus obeszelo szvuje vucsenike ? Dva angela szta prišla z-nebe, i z-tem szta obeszelila Apostole: „Ka Jezus pali tak ednok pride, kak szo ga 'ddeli zdaj v-nebo odidti. “ ZGODBE APOSTOLOV. XXXV. Od p rise s z tj a Duha szvetoga. Kri szo vcsinili Apostolje po Jezusovom v-nebo idemji? Po Jezusovem v-nebo idenvi szo sze povernoli Apos- tolje v-Jerušalem, i z-Blašenov deviezov Mariov navkupe, fezi presztanka, szo sze Bogi molili, i esakali szo pri- ■ s esztje Diiha szvetoga. ^o/ja szo orUbrali mezto Judusa za Apostola ? Mezto Judasa za Apostola szo odebrali Matyasa: i 74 molecsi sne Bogi, položili szo driigi Apostolje roke szvojaj na njega. Na steri den po Rmztnsomn v-nebo idenyi zpddnejo lir!, szdli ? Riszali po Kriszlusovom v-nebo idenyi zpadnejo n» ; ' deszeti den, gda je Duh szveti dole priseo na Apostole. Kak je priseo Duh szviti na Apostole? Na nagli je vcsinyeno sli m lenye, stero je, kak mo; csen veter, prišlo z-uebesz i czelo hišo, gde szo oni bili vkup szpravleni, je napunilo. i ognyeni jeziczje szo sz«- dole piisztili na glavo vszakoga Apostola. — I tak sz« vszi napunyeni bili z-Duhom szvetim. Ka sze je po tom zgodilo ? Potom szo zacsali Apostolje na ednok gutsati z-raz; locsnimi jezikmi; i Peter je taki vkup szpravlenoj vnošini Jezusa, toga razpetoga z-taksim haszkom predgao, da sze tli je k-mezti okoli tri jezero povernolo, i okersztilo. 1 XXXVI. Od csiidni del, st era szo Apostolje c s i n i 1 i. Kdlese ga bete’snika je zordcso Peter tiszti den, gda je gom s6 z-Jdnosom v-czerkev ? Peter je zvracso ednoga plantavo rodjen oga ; etej«j almostvo proszo od nyidva; ali Peter je odgov oro nyemi : „Zlata i szrebra neinam, nego ka mam, to ti dam: vu imeni Jezusa, toga nazarenszkoga goresztani, i hodi;; — i te plantavi je taki gore sztano, i liodo je. Jeli szo Apostolje i druge bete’šnike zvrdcsili? Tak sze je ludsztvo v-Apostole viipalo, da szo be- ešnike escse i na poti vb devali. gde je Peter mimo bi® tdocsi, naj sze 1I1 szarno nyegova szencza dotekne, i taki szo zvracseni bili. 75 Jeli je Peter koga tildi gore obudo od mertvi? Peter je gore obudo od mertvi edno seno, zvano »Tabitha 11 steroj je szarno pravo: „Tabitha, sztani gorfi.“ XXXVII. Od p r e g a n y a n y a Apostolov. Jeli szo vladniczje poposzki pregangali Apostole? Vladniczje poposzki szo Apostole dali zpoloviti, i v- temniczo vercsti. Kalc szo Apostolje oszlobodjeni z-temnicze? t Bog je poszlao Angela v-nocsi, ki je Apostole csiid- hovito z-temnicze vo odpelao, i zapovedao nyim, naj brezi v szakoga sztraha idejo v-czerkev, i naj glaszijo Itidsztvi Jezusov Evangelium. Ka szo vcsinili vladniczje popoczki, gda szo vidili, ka z- temnicsivangem nemorejo odverndti Apostolov od predga- nya ? Pali szo nye dali pred tanacs prizvati, i zbitsiivali szo je, i prepovedali szo nyim, naj szo nikak ne podszto- pijo vecs predgati od Jezusa. Kak szo Apostolje terpeli ete kastige? Apostolje szo ete kastige dobrovolno terpeli. i escse szo sze radiivali, ka szo vredni bili za ime Jezusovo pre¬ ganjanja terpeti. XXXVIII. Od n 6 vo-po verny en i Jerusalemszki k e r s z t s e n i k o v. Rok szo ’siveli pervi lcersztsanje v-Jeru’sdlemi? Njihovo naj vekse delo je bila molitev, i lamanye j Vha. to je: prijimanye preszvetoga oltarszkoga szvesz- P'a. Vnogi szo escse odali k a szo ladali, i czeno odanoga ”*%<*• szo prekdali Apostolom, proszecsi nye: naj sze eti Penezi na obcsinszke potrSbcsine pravo-verni obernejo. Ka sze je zgodilo z-Ananiusom, i ngegovov ’šenov Sdfirov ? Lagala szfa oba dva proti Duhi szvetomi, i to sze je zgodilo etak : nyidva szta odala szvoje nyive, i niki tao doblene czene szta szebi zaderšala z-jalnosztjov, i szamo eden tao szta dala Petri, lašecsa: ka je to czela czena, i poleg ete jalnoszti szta denok na obcsinszkom ztroski kersztsenikov stela siveli. Teda je pravo nyima Peter: „Vidva szta ne liidem, nego Bogi szta lagala.“ I na ete : recsi szta zpadnola oba dva mertviva na ženilo. XXXIX. Od Diakonusov. -Sto szo bili didkonmje? Diakonusje szo bili pobošui mošje, sfere szo Apos- : tolje na te namerek odebrali, naj sze oni zkerbijo za ob- csinszko dobro, z-steroga szo pravo-verni siveli, i potreb¬ na dobivali; za tem, naj oni pri bošoj szliisbi pomagajo Apostole. Keliko je bil6 taksi Diakon us o o ? Diakonusov je bilo szedem; i med etimi je bio szve Stevan, kije za vero Jezusovo posztao pervi manterni Ka cstemo v-szvd- tom piszmi od szvetoga Steva- na ? V-szvetom piszmi cstemo od szvetoga Stevana, ka szo ga šidovje kameuiivali, ar je nyim na ocsi me- tao nyiliovo ne- vernoszt. Ali po¬ leg Jezusove pel- de, gdaje še vmi- rao szveti Stevan, inolo je za szvoje nepriatele, ki szo ga vmarjali. 7T XL. Od szvetoga Pavla. Kak sze pondsao Saulus proti kersztsenikom? Saulus sze je neszmileno ponasao proti kersztseni- koni; on je so z-ednoga varasa v-driigi varaš, naj kerszt- senike preganya. Ka sze je zgodilo z-Sdulusom, gda je so v-Damaskus vdras P naj polovi kersztsenike i pripela v-Jeru’sdlem? Gda je Saulus so v-Damaskus, k-csaszi ga je ne~ heszka szvetloszt okoli vzela, i na zemlo vergla; i teda je z-nebe ete glasz csiio: „Saulus, Saulus! zakaj me pre¬ ganjaš? Jasz szem Jezus, koga ti preganyas.“ Ka sze je zatem zgddilo ? Trepetajocs je pitao Saulus, govorecsi: „Gozpodne 1: ka scses, naj csinim?“ I Jezus je nyemi odgovoro: „Go- te sztani, i idi vu varaš; tam sze ti pove, ka moraš csiniti.“ Kak je priseo Saulus v-Damaskus ? Od one nebeszke szvetloszt), stera je Saulusa obszi- nola, je oszlepno, tak da szo ga potni tivarisje nyegovi za rok6 morali pelati vu varaš. .Ka je Saulus csinio v-Damaskus vdrasi ? Tri dni je Saulus v-Damaskusi nikaj ne jo, niti pio, Hegoli v-adno sze je Bogi molo po tre dnevi je priseo- k-nyemi na boso zapoved, niki Jezusov vucsenik, po imeni Ananias, i pološivsi roke ne nyega, blagoszlovo ga je; po etom blagoszlovi je pali Saulus pregledno, i. °kersztseni je bio po Ananiasi. Kakse ime je d6bo Saulus na Icerszti ? Saulus je dobo na kerszti ime Pavla. Kak je Paveo po szvojem povernemji obndsao szvojo Apos- tolszko cseszt? Po szvojem povernenyi je bio Paveo naj verlesi raz- ®ii'iteo vere kersztsanszke. On je obbodo Ašio, Macze- 78 donio, Gercsko zemio, i vnoga druga deršanya toga szve- J ta, i povszed je z-naj veksim haszkom predgao Jezusov Evangelium. Jeli je , Bog po szvetom Pavli csinio csiida? Bog je po szvetom Pavli csinio vnoga csiida; tak je, . na peldo: v-Lisztri zvracso ednoga plantavoga, govo- recsi nyemi szamo: „Gore sztani, i eclnako sztoj na tvoji nogaj.“— V-Troasi je ednoga mladencza, ki je z-tretjega reda edne hiše dole szpadno, i mertev osztao, prebiido na šitek. Jeli je szveti Paveo morao kaj tudi terpeti ? Szveti Paveo je vnoga terpo. Preganyali szo ga ši- dovje, preganyali szo ga poganje; ednok sze je jako tesko mekno kameniivanya; tri krat je bio bitsiivani, dugo vremena je bio v-temniczi; ali denok je nyegovoga velikoga diiha ne moglo nikaj vugnoti. Vsze nyemi je bio vil vszem Jezus. Ka szo k-szledngemi vcsinili ’sidovje z-szvetim Pavlom? Gda je ednok v-czerkvi Jerušalemszkoj predgao. zgrabili szo ga šidovje i steli szo ga bnjti; ali oszlobodo sze je š-nyihovi rok; medtem-toga szo ga denok odpelali naj pervo v-Czezarep, i od etecz na ladji v-Rim. Ka sze je z-szvetim Pavlom zgodilo v-Bimi? V-Rimi je bio szveti Paveo dve lete notri zapreti; : ali denok je nyemi szlobodno bilo predgati od Jezusa, 5 odkiipitela szveta. Žetim sze zklenejo zgodbe szvetoga p i s z m a. Kak szta dokoncsala szveti Peter, Paveo Apostola szvoj ’ Sifek ? Na zapoved rimszkoga csaszara, Neroa, je szveti Pe¬ ter poleg szvoje lasztivne šele, ne kak Jezus, nego na 79 opak, znogami proti nebi, z-glavov na k-zemli obernyeni, nv kriš bio razpeti. — Szvetomi Pavli je dao ravno te csaszar z-mecsom glavo odszekati. Ka mi od driigi Apostolov znamo ? Od driigi Apostolov znamo, ka szo po driigi krajinaj toga szveta verno predgali Evangelium, i ka szo zkoro Vszi zpomerli, kak manterniczje. 80 MODUS MINISTRANDI. In nomine Patris, et Filii, et Spiritus Sancti. Amen. Sac. Introibo ad altare Dei. Min. Ad Deum qui laetificat juventutem meam. Sac. Judica me Deus, et discerae causam meam; de gente non sancta, ab homine iniquo et doloso erue me. Min. Quia tu es, Deus, fortitudo mea. Quare me repulisti; et quare tristis incedo, dum affligit me inimicus. Sac. Emitte lucern tuam, et veritatem tuam, ipsa me deduxerunt et adduxerunt in montem san- ctum tuiun, et in tabernacula tua. Min. Et introibo ad altare Dei, ad Deum, qui laetificat juventutem meam. Sac. Confitebor tibi in citiiara Deus, Deus meus! Quare tristis es anima mea, et quare conturbas me ? Min. Spera in Deo, quoniam adhuc confitebor illi; salutare vultus mei, et Deus meus. Sac. Gloria Patri et Filio, et Spiritui Sancto. Min. Sicut erat in principio, et nune et semper et in saecula saeculorum. Amen. Sac. Introibo ad altare Dei. Min. Ad Deum, qui laetificat juventutem meam. Sac. Adjutorium nostrum in nomine Domini. Min. Qui fecit coelum et terram. Sac. Confiteor Deo onmipotenti .... orare pro me ad Dominum Deum nostrum. 1 81 Min. Hisereatur tui omnipotens Deus, et dimis- sis peccatis tuis, perducat te ad vitam aeternam. Sac. Amen. Min. Conflteor Deo omnipotenti, beatae Mariae semper virgini, beato Michaeli arcliangelo, beato Joanni Baptistae, sanctis apostolis Petro et Paul o, omnibus Sanctis, et tibi Pater! quia peccavi nimis, cogitatione, verbo et opere: mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa! Ideo precor beatam Mariam sem¬ per virginem, beatum Michaelem archangelum, bea- tum Joannem Baptistam, sanctos apostolos Petrum ot Paulum, omnes Sanctos, et te Pater, orare pro me ad Dominum Deum nostrum. Sac. Misereatur vestri omnipotens Deus, et dimis- sis peccatis vestris perducat vos ad vitam aeternam. Min. Amen. Sac. Indulgentiam, absolutionem, et remissionem peccatorum nostrorum tribuat nobis omnipotens et misericors Domiuus. Min. Amen. Sac. Deus tu conversus vivificabis nos. Min. Et plebs tua laetabitur in Te. Sac. Ostende nobis, Domine ! misericordiam tuam. Min. Et salutare tuum da nobis. Sac. Domine exaudi orationem meam. Min. Et clamor meus ad te veniat. • Sac. Dominus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Kyrie eleison. Min. Kyrie eleison. Sac. Kyrie eleison. Min. Christe eleison. 82 Sac. Christe eleison. Min. Cliriste eleison. Sac. Kyrie eleison. Min. Kyrie eleison. Sac. Kyrie eleison. Sac. Dominus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Per omnia saeeula saeculorum. Min. Amen. Min. (Finita epistola) Deo gratias. Sac. Dominus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Sequentia sancti Evangelii secundum. Min. Gloria tibi Domine. Min. (Finito Evangelio) Laus tibi Christe. Sac. Dominus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Orate fratres! Min. Suscipiat Dominus hoc Sacrificium de ma- nibus tuis ad laudem et gloriam nominis sui, ad uti- litatem quoque nostram, totiusque Ecclesiae suae sanctae. Sac. Per omnia saeeula saeculorum. Min. Amen. Sac. Dominus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Sursum corda. Min. Habemus ad Dominum. Sac. Gratias agamus Domino Deo Nostro. Min. Dignum et justum est. Sac. Per omnia saeeula saeculorum. 83 Min. Amen. Sac. Et ne nos inducas in tentationem. Min. Sed libera nos a malo. Sac. Per omnia saecula saeculorum. Min. Amen. Sac. Pax Domini sit semper vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Dominus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Per omnia saecula saeculorum. Min. Amen. Sac. Dominus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Ite Missa est, vel: Benedicamus Domino. Min. Deo gratias. Sac. Benedicat vos omnipotens Deus, Pater, et Filius et Spiritus Sanctus. Min. Amen. Sac. Dominus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Initium, vel Sequentia sancti Evangeli secundum. Min. Gloria tibi Domine. Min. Deo gratias. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI (17U (17UNICA 00000463081 (I S- Ji