KS HORJUL - GOSTITELJ LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA
Možnosti nadaljnjega razvoja kraja so tu!
Ko omcnjamo krajovno skupnost Horjulj grc uvodoma poudariti, da bo tod osrcdnja prireditcv ob letošnjem ob-činskcm prazniku, 27. aprilu. Vzrokov za to jc obilo. Horjulčani so sc žc v naro-dnoosvobodilncm boju izkazali kot na-prcdno misleči in zavedni Slovenci. V novejši zgodovini pa so dosegali uspeh za uspehom, vse do današnjih dni. Dancssc na praznovanjo mrzlično pripravljajo, saj so si za ta trcnutek zadali štetfilne naloge. Slavnostncga Ircnutka nc bodo obeležili zgolj z izobešanjem zastav in ureditvijo okolice; V Kisovniku na Vrzdcncu bodo izvedli strclsko tekmovanje z vojaško puško, polcg loveev iz Horjula in Šentjo-šta pa bodo sodclovali še člani horjulske organizacijc ZRVS in mladina. Organizi-rali bodo kolcsarski trim na rclaciji Peča-rič-Horjul in obratno, člani prosvetncga društva pa bodo uprizorili dramo »Sna-ha«. Še in šc se bodo nizalc prireditve, celih štirinajst dni, torcj do centralnc proslavc, ki bo v Horjulu ob kresovih na predpraznični dan, 26. aprila.
Uspešno delovanje vaških odborov
In kakšna jc KS Horjul danes? Šteje kar 2.600 prcbivalcev, od katerih se veči-na vozi na dclo v Ljubljano, večji del ostalih pa jc zaposlcnih v dumači indu-striji. Horjul je podeželska krajevna skupnost, kljub temu pa je le malo prebi-valcev, ki bi se ukvarjali zgolj s kmetij-
stvom. Po površini je največja v občini, kar dvc tretjini površine pa je hribovite z velikimi možnostmi za lesno industrijo.
Horjulčani se danes lahku pohvalijo, da so po široki družbeni akciji ohranili cnotno teritorialno področje in razvili krajevno samoupravo do slehernega za-selka in krajana. V vseh naseljih uspešno dclujejo vaški odbori, v večjih nascljih pa še dodathi odbori, kot so odbor za gradnjo domov, cest, kanalizacije, vodo-voda ild. Vse delo pa koordinira krajev-na konfcrenca SZDL in organi KS. Veči-na družbcnopolitičnih organizacij deluje LMiotno za cclotno področje in lahko za-pišemo, da so pokazale veliko aktivnost. Organizirano delo na športnih področjih jc prisotno šelc zadnji dve lcti in pričaku-jcjo, da bo še bolj zaživelo.
Opaža pa se slabost, kcr na tem po-dročju dclujejo kar tri osnovne organiza-cije ZK, mcd katerimi ni nikakršnc koor-
dinacijc. Tudi hišni svcti še niso zaživcli v potrcbni meri. vendar pa to ni tako kri-tično, kcr jc v Horjulu le malo družbenih stanovanj. Isto velja za svet potrošnikov.
Za normalno dejavnost KS so zago-tovljene prostorskc in personalne potrc-bc, kar vse nakazuje dobrc možnosti za uspešen prchod v naslednje srednjeroč-no obdobjc. To potrjujcjo tudi primarni dosežki na področju družbenih dcjavno-sti, komunalc in zvez - predvscm PTT omrežja.
Iz programa razvoja v srednjeročnem obdobju 1976-80 pa so še ostala nckate-ra odprta vprašanja.
Preskrba je nezadovoljiva
Predvsem jc izredno slabo organizira-na preskrba. Za široko, a promctno nc-razvito območjc je lc ena trgovina v Hor-julu, ki posluje na klasičcn način, očitno preskromna. Problema ne morc rešiti niti skromna poslovalnica v Kurji vasi. Že v tcm obdobju bi morala biti zgrajena no-va samopostrežna trgovina v Horjulu in trgovski lokal na Vrzdencu. Že danes pa jc očitno, da teh objektov v začrtanem obdobju ne bo. Nasprotno pa so krajani zadovoljni z gostinskimi uslugami, ki so v privatnem sektorju. Potrebno pa bo ra-zvijati predvsem kmečki turizem, ki ima začetke v naselju Planina.
Drobno gospodarstvo kot obrtna de-javnost zasleduje sodobne tokove, prcd-vsem s področja tehničnih vej. Primanj-
kuje pa obrtnikov za vsakdanja opravila, kot so: čevljarji, krojači, mizarji, fri-zer...
Pri komunalni ureditvi se odpirajo ve-dno nove zahteve. Čeprav je vodovodno omrežje razvejano do vseh naselij, pa je voda marsikje higiensko močno oporeč-na, omrežje samo pa jc potrebno veejih in manjših popravil. V naselju Horjul so prvo fazo kanalizacije iz samoprispevka že dogradili, drugo fazo pa nameravajo končati letos. Za nekatera druga večja naselja pa bo o gradnji kanalizacijskega omrežja potrebno kaj kmalu resno ra-zmišljati. Tudi PITomrcžje je razvejano do slehernega nasclja, Jejstvo pa je, da so zahtcve občanov vsc večje in večje, kar velja tudi za ccstno omrežje, vendar so cestišča zaradi hribovitega terena zelo slabe kvalitete. V potrdilo navedenemu služi tudi dejstvo, da je mnogo cest pri-mcrno lc za enosmerni promet, saj jc
srečcvanjc praktično nemogoče. Temu problemu bodo morali v kraju posvctiti vcč pozornosti tcr sc prizadevati za vcčjo učinkovitost pristojnih komunalnih orga-nizacij.
Prizadevanja za urejeno gradnjo
Kljub žc sedaj močni stanovanjski gradnji šc vnaprcj obstaja močan intcrcs na tcm področju. Krajcvna skupnost sc prizadcva gradnjo uskladiti s sprejetim planom in je za vse organizirane kom-plckse naročila urbanistično dokumenta-cijo. Očitno pa se do rcalizacijc tega ne pristopi dovolj zbrano, saj jc bilo zavr-njcnih žc nckaj prcdlogov bodočega iz-gleda kraja. Predvsem se s povcčano za-zidavo nakazujejo prostorski problemi v šolstvu in VVZ, ki scdaj siccr ustrezajo štcvilu otrok.
Področje kulturc je kar razgibano, za-žcleno pa je, da sc k tej dejavnosti pri-tegne še širši krog občanov. V ta namen se dograjuje dom na Šentjoštu, v Horju-lu in Žažarju pa jih bo potrebno obno-
viti.
Čcprav je velika večina aktivnega pre-bivalstva zaposlena v domačem kraju in Ljubljani, pa dejavnost s področja kme-tijstva še veliko pomeni. Občanov, ki se ukvarjajo in živijo le od kmetijstva je sicer zclo malo, veliko pa se jih bavi s tem v prostem času. Krajani še vnaprej želijo obdržati podežclski izgled doma-čega kraja, zato posvečajo dobršen del
pozornosti čuvanju kmetijske in gozdne površine. Spremembe namernbnosti tako usmerjajo na obdelovalno nekoristne površinc. S tem bodo prispevali k zaščiti narave, čistcjšemu zraku in okolju.
Sodeč po dosedanjih raziskavah bo ra-zvoj krajevne skupnosti v naslednjem obdobju sila razgiban. Predvsem je pri-čakovati hitrejši porast prebivalstva, še posebno na nižinskem delu kraja in z dotokom občanov izven te krajevne skupnosti. Zaradi tega se bo še povečala struktura zaposlenih v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Tako bodo v na-slednjih petih letih odprli predvidoma kar 222 delovnih mest, od tega kar 100 v »Iskri« Horjul z dograditvijo novih pro-storov. Iz tega jc razvidno, da se bo celoten porast prebivalstva lahko zaposlil v domačem kraju, pritegniti pa bo po-trebno še del doslej zaposlenih izven ma-tične krajevne skupnosti. To velja še po-
sebno za nekvalificirano in kvalificirano dclovno silo clcktro, kovinske in Jesne strokc.
Kmetijstvo je potrebno usmerjati
Na področju kmetijstva gre pričakova-ti še nadaljnjo usmcritcv v živinorcji in gozdarstvu. Razen farmc »Pcrutnine« Zalog na tcm področju ni družbeno usmerjene kmetijske proizvodnje, zato si jc krajcvna skupnost za naslednje sred-njcročno obdobjc zadala nalogo utrjeva-nja koopcrantskih odnosov. Skoraj vsa zcmljišča so v privatni lasti in skrbno obdelana. Še naprej pa bo potrebno de-lati na izboljšavi zemljišč, tcr predvsem v hribovitih predelih nuditi stalno pomoč, da obdržijo mlade, ki so še pripravljcni' delati na zcmlji. Za horjulsko dolino je v delu projckt vodnega stanja, katerega rezultati in ugotovitvc bodo vplivali na obdelavo kractijskih površin. Tu je šc poscbno percča ideja o akumulacijskem jezcru. Vsekakor pa bo potrebno arondi-rane površine v dolini pričeti bolje izko-riščati.
Vprašanje preskrbe občanov je zelo percčc. Tako za zadovoljitev potreb v naslednjih petih lctih planirajo dogradi-tev nove smaopostrežne trgovine v Hor-julu, obnovitev trgovskega lokala v Kurji vasi, trgovsko poslovalnico v DDO Vrz-dencu ter skladišče plina. Nadalje bi bilo potrebno posodobiti lokal za gnojila, kr-mila, drobna kmetijska orodja in želczni-no v Horjulu. Ker pričakujejo da se bo z novo samopostrežno trgovino razširila ponudba, v krajevni skupnosti ne plani-rajo novih potreb po gostinskih lokalih, mesnici itd. Vendar pa se bodo v skladu z možnostmi prizadevali za podružnico Ljubljanske banke ...
Avtobusna povezava s slehernim zaselkom!
Glede na trenutno stanje in razveja-nost terena je komunalno in prometno vprašanje eno najbolj odprtih. Prizade-vajo si tudi zgraditi bencinsko centralo v Horjulu, omogočiti avtobusno povezavo do vseh naselij, ki imajo primerno cestno povezavo, ptfttavitev prometne signali-zacije v KS ter razširitev ali asfaltiranje več odsekov cestnega omrežja.
Nizko napetostno omrežje je bilo po nekaterih naseljih obnovljeno, izredno kritično pa je še vedno v naselju Zakla-nec, Reženija, delu Vrzdenca in Horjula.
Razvoj družbene in zasebne gradnje pa se bo razvijal po veljavnem urbani-stičnem programu. Za naselja Vrzdenec, Horjul in Podolnica je predvidena orgni-zirana kompleksna gradnja, v drugih na-seljih pa se z novogradnjo le dopolnjuje-jo obstoječi okoliši. Tako v naslednjih petih letih pričakujejo izgradnjo 245 sta-novanjskih hiš, od tega v Horjulu kar 150. V tem pa ni zajeto usklajevanje vikendaških lokacij, katerih bo predvi-doma 25.
Zavidljivo pa je rešeno otroško var-stvo in osnovno šolstvo, tako prostorsko kot kadrovsko. Seveda pa je že danes potrebno vzeti v obzir predvideni porast prebivalstva in s tem razširitev prosvetne dejavnosti.
Prav tako pa so krajani zadovoljni tudi s splošno zdravstveno in zobozdravstve-no zaščito. Le v oddaljenejših zaselkih bi jo bilo potrebno še bolje približati obča-nom, nakazujejo pa se tudi potrebe po nekaterih specialistih.
Tako lahko zaključimo, da smo po se-riji obiskov po raznih krajcvnih skupno-stih našli sredino, ki kljub oddaljenosti od središča Ljubljane že ima v veliki meri zadovoljene vse potrebe sodobnega življenja, da pa se z nadaljnjim širjenjem kraja odpirajo nove in nove potrebe, s katerimi se bodo krajani še vnaprej vsa-kodnevno spoprijemali.
ANDREJ SELAN