GA POZNATE?
Rok'ca, ne le mok'ca
Vratarja na naši občinski skupščini Jo-žeta Pirca večina bralcev dobro pozna. To-da, starejši Šiškarji ga poznajo še po ne-čem drugem — bil je vrsto let nenadkriljiv pekovski mojster in mnogi še danes vzdi-hujejo po izdelkih iz njegove pekarne na Šišenski 57.
• »Vsak začetek je težak,« nam je hitel pripovedovati prijazni Jože, »že zgodaj sem izgubil starše in sem se kot hlapec potikal naokoli. Izučil sem se za pekovskega po-močnika in služboval po raznih krajih Slo-venije, leta 1933 pa sem odprl parno pe-karno na Šišenski 57. Kruh je šel dobro v
prodajo, izdeloval pa sem še celo vrsto pe-civ ter krofe za samopostrežni avtomat v »Daj-Damu« (takrat so jih prodajali po 2 dinarja). Leta 1948 sem se zaposlil kot obra-tovodja v Pekarni »Center«, ki je prevzela moj lokal, kasneje pa sem bil kontrolor pri »Žitu«. Sedaj sem upokojen, toda še vedno sem njihov. Zaradi nizke pokojnine mi je vratarska služba prav dobrodošla.«
•  Njegovega poklica ne bo nihče nasle-dil, čeprav je sin Jožko zaposlen pri »Žitu-«. Sicer pa je ponosen na svoje otroke. saj je hčerka Jožica (poročena Debeljak) operna pevka, sin Bogo pa je bil odličen nogome-taš. Sam je že dolga leta med najprizadev-nejšimi gasilci v Zgornji Šiški, na kegljišču »Ilirije« rad kdaj zaluča kroglo, bil pa je tudi ribič, vendar pravi, da je zaradi nočne službe prevečkrat  kar stoje  zadremal  ob vodi.
•  »Ja,  za   dober  kruh  ni   dobra  samo mok'ca, ampak tudi rok'ca. To načelo me je vseskozi vodilo pri delu, zato so moj kruh Ijudje radi kupovali. Danes je sicer peka kruha avtomatizirana, lahko pa rečem, da jemo zelo dober kruh. Žal je pekovski po-klic premalo cenjen, saj če ni kruha v trgo-vini, so tega krivi peki, nihče pa se ne za-misli, koliko kruha je v smeteh. Ceprav ži-viva z ženo sama, včasih še spečem kruh doma ali malo »zasladim« življenje s peci-vom, toda le toliko, da ne pridem iz »for-me«.«                                   Franci Rozman