Štev 44. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 2. novembra 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D.in., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. "Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje". Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popiist Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v "Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno' objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo "NOVIN". Radič i jezeroletnica horvackoga kraljestva. Za par mesecov bodo obhajali naši bratje Horvatje jezeroletnico, ka je njihov prvi kralj Tomislav koronan z kronov, ki njemi jo je poslao namestnik Kristušov, rimski papa. Horvatje so najmre te že meli svojo državo —kak smo meli mi Slovenci (od Donave do Drave) pod Pribinom i Kocelom, vojvodom našo veliko Slovensko Krajino. Svoje kraljestvo so Hrvatje sledkar prostovoljno izročili Sv. Ladislavi vogrskomi kralji ki je postao i njihov kralj; a Horvacka država s tem ne je prestala, samo vladara je mela ednoga z Madjari. I zato če je kda štela madjarska vlada segat v njihove državne pravice, so Horvatje ostro nastopili proti krivici. Eden takših bojevnikov je bio tüdi Radič. Malošto se je borio s takšov gorečnostjov proti vogrskoj politiki kak on. Jezerolet je zdaj tomi, ka je katoličanski horvacki narod Osnovao svoje kraljestvo, kraljestvo, štero bi čuvalo krščanstvo. I je je čuvalo. Rimski papovje so imenüvali horvacko kraljestvo, horvacki narod ante morale Christianorum, to jé že pred-zidje krščanstva. Horvatje so najmre branili krščanstvo vnoga stoletja proti poganskim Törkom i v toj borbi so vmirali kak mantrniki, trpeli pa kak najvekši junaki za krščanske pravice. I to veliko nalogo, to najlepšo čast njim je dao Rim z tem, ka njim je poslao krščanskoga vladara, ar korona, štero je dobo Tomislav, je prinesla i netila Kristušovoga düha v horvackom narodi* Da se horvacki narod zahvalnoga skaže Kristušovomi namestniki za čast, ki njemi jo je skazao z koronov Tomislava, z nalogov obrambe krščanstva, so horvacki püšpecje dali vö pred kratkim pastirski list, v šterom Pozivajo vernike, naj ob priliki toga velikoga spomina küpijo en kelih za svetoga očo i ga s procesijov odnesejo v Rim v tom svetom leti, ki se začne zdaj v Adventi. Te pastirski list je prečteo tüdi Radič i kak katoličanec, ki je dužen bogati Matercerkev, je javno pred jezerimi i jezerimi lüdmi napadno püšpeke i je hujskao, naj ne bogajo püšpekov, naj ne dajo na kelih, naj ne hodijo v Rim. Verniki bi dobili odpüstke, blagoslove, milosti v Rimi, nesli bi za sveto mešo kelih, za düšno zveličanje bi se skrbeli — to Radič ne dovoli. Če njemi prinesejo ovce žganico itd. to ne je greh. Nego Če za sveto mešo, za Kristušovo resno krv nesejo dar, to ne je dovoljeno, to on prepovedava. Zakaj ? — To šče naj narod njega boga, ne pa cerkev. Kristuš je pa tak pravo,: "ki cerkve ne boga, naj ti bo kak očitni grešnik.“ — Koga bomo bogali ? Jeli da Kristuša vu njegovih na-mestnikih i bomo šli v Rim i bomo darüvali za kelih i povržemo tisto politiko, štera nas šče od najvekšega kinča, od vere i od nebe spraviti: Pazimo, zgrabljivi — vucje; hodijo vu ovčjih kozah, pazimo! Če podpiramo politiko Radičovo, štera sovraži vero i Boga, smo tüdi mi sovražniki vere i Boga. Bog nas reši te nesreče! „Patronatske razmere." V "Slovenca" številke zadnje nedele je nekdo pod gornjim naslovom spametne, modre vrstice napisao. Pisec točno pozna nesrečno zadevo cerkvenih patronatov. Za rešitev priporoča jedino dober i pravičen način. Ne trebe več razprav ali posveto-vanj. Tak mamo naj verski i agrarni minister rešita zadevo patronatov i punktum. NEDELA. Po Ris. 21. Evang. sv. Mataja XVIII. 23— 35. Nebesko kraljestvo je spodobno h kralji, ki je račun meo z svojimi Slugi. Mi smo Slugi Jezuš je naš krao i bomo njemi mogli račun dati, smo H ljübili bližnjega ali ne. Ljübezen do bližnjega.*) Kak ne ! Če Bog lübi vse stvari i vse ljüdi, v nekšoj meri tudi najvekšega hüdodelca, ali ne bog Bog Oča lübo s posebnov Ijübeznov tiste, ki s svojim od ljübezni napunjenim mišlenjom i živlenjom kažejo, da so prav posebna njegova deca? I Bog Sin bo s posebnov ljübeznov lübo tiste, ki spunjavajo želo, prošnjo njegovoga srca, novo zapoved njegovo: Novo zapoved vam dam, da se ljübite med seov, kak sem vas jaz ljübo. (Jan. 13, 14.) I Boga Sv, Düh bo s posebnov Ijübeznov lübo tiste, ki majo v sebi düh od njegovoga düha, ogenj od njegovoga ognja, ljübezen od njegove ljübezni. Cela sv. Trojica bo s svojov Ijübeznov prebivala v srci tistoga, ki goji i podžiga v sebi ljübezen do bližnjega O, srečen takši človek! Ali se ta ljübezen troedinoga Boga, razlíta na njega, ne pokaže tüdi v vidnom, zvünešnjem blagoslovi ? Istinsko, Čüdno je, kak ljüdje, ki so brez ljübezni do bližnjega, doživlajo Vnogokrat težke nesreče. Ka te i oni z višine zemelskoga blagostanja, z viška časti spadne na ednok v globočino siromaštva, sramote, nečasti. Zapüsto ga je blagoslov boži .. Z drüge strani pa dobre, z Ijübeznov do bližnjega navdana ljüdi Bog nigdar ne zapüsti. Že psalmist je to premišlüvao. Blagor njemi, pravi v 42. psalmi, što se spominja sirmaškoga i potrebnoga; njega Bog reši na den stiske. *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani, Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani. Glasi. Slovenska Krajina. Minister za agrarno reformo, g. profesor Vesenjak je našima poslancoma na njidva prošnjo dao sledeči odgovor: 1. Ležarina na drva je ukinjena; 2. zavoljo težave vprežne živine, dničnih tal, slabe ceste itd. se odmeri dugši termin za izvažanje drv iz sekvestriranih šum, ka se pravočasno naznani; 3. a ne smejo posamezniki kljub tem olejšavam zamüditi termin, ar dobro šumarstvo zahteva svoj natančen red; 4. zahteva, da se za urade i vojaštvo nabavljajo drva iz državnih šum v Sloveniji, je prav pametna, ali trebe se za rešitev toga pitanja obrnoti na g. ministra šumc-rude i financ; 5. zadeva z dobrovoljci (srbskimi, ki so bili v okolici D. Lendave. Vr.) je vrejena. Ar so se ne stalno naselili i ne zemlje sami Obdelavali, se tej premestijo, da se more dati delavnim siromaškim Prekmurcom zemlja z arende i pri stalnom zakoni v lastnino. Keliko dobrote je to za naše ljudstvo! Izvoz drv je tüdi prepovedan i 70 familijam naših sirot je 'dodeljena zemlja za stalno naselitev, še Vnogi Madjari so jo dobili, ki so jo po zakoni pač mogli dobiti. Večletne borbe poslanca Klekl so s tem koronane od strani Pravičnoga g. ministra Vesenjaka, komi ide vsa hvala pri tem. Dva meseca je zvršo, ka so drügi leta dugo ne šteli. Istina, vse krivice so ešče ne popravljene, ‘ar je vse v dvema mesecoma ne bilo mogoče zvršiti, a če bi ostao minister ešče samo polleta, bi prišla splošna zadovoljnost v Slov.. Krajino pri agrarnoj reformi. Gledajte, takša je krsčanska stranka! Ne obljübilja, nego dela i čeravno kaj obljübi, tüdi spuni, gda ma moč zato. G. Vesenjak je odpravo v dvema mesecoma več krivic i prineso več zadovoljstva, kak drügi v petih letih. Chicago III. 24—9—24. Častiti urednik naših prekmurskih ..Novin'4. Prosim vasi, prostora vu naših lepih domačih novinaj, ka bi malo rad napisao od našega drüštvenoga gibanja i od naših prekmurskih Slovencov. Mamo tü tri dobra krsčanska drüštva, to prvo je drüštvo Sv. Ivana Krstitela, drügo samo žensko drüštvo Sv. Ane, tretje je drüštvo Sv. Martina, pri tej drüštvaj se lejko zavarüje. Od 250 do 2000 dolarov smrtnine dobi tisti, komi jo zroči, tisti ki je vu drüštvi. Za beteg plačajo drüštva 6, 7 i 14 dol. na tjeden. To podporo dobi 6 mesecov, či je betežen duže kak 6 mesecov, te dobi ešče 3 mesec polovico podpore, pa či je šče li duže betežen, te pa dobi kak drüštvo zvoli i napravi na seji. Dragi mi prekmurski Slovenci, kama bogše želete vu vaših nevolaj i nesrečaj; za svoje drüžine poskrbite se za kakše drüštvo, ka nodo zavolo vaše krivde žene jokale i z decov vred stradale kak se je to zdaj ne dugo pripetilo, ka so naši 4 prekmurski Slovenci mrli vsi skoro v ednom meseci pa je samo eden bio v drüštvi. Kak je to velki vdarec za ženo i deco, či očo zgübijo, pa te šče poleg njegove same krivde po smrti Stradati more cela drüžina kak je to žalostno. Či pa bi bio v kakšem drüštvi, pa bi li ženi i deci ne bi trbelo stradati, Mrli so tü Števan Kreslin, Naci Rebrica i Žižek Števan vsi trije z Srednje Bistrice. Iz Brezovice Somi Franc. Te je bio od ednoga Taljana sedemkrat streljeni, pa je bio k mesti mrtev. Bio je ešče ledičen i dober dečko. Našim čikaskim Slovencom naznanimo naša drüštva, med šterimi jih šče izda dosta je brezi društva i kda je v te vabimo, je prosimo, naj si naročijo naše domače lepe "Novine" ka bi se razširile po celoj Chicagi i Ameriki. Pozdravlam vse prekmurske Slovence Širom Amerike Jožef Raj naročnik tej "Novin“. 1827. West 21 Pl. Chicago III. 2 NOVINE 2. novembra 1924. Agrarnih odborov več ne. Tak je odredo minister za agrarno reformo. Če što kakšo tožbo ma, se ne more na agrarni odbor več obrniti, nego na občinskoga, ali si zvolijo stranke zastopnike, ali Zavüpnike, gda okr. agr. urad ma tam kakši poseo, ki celo stvar predložijo okrožnomi agrarnomi uradi za rešitev. Država. Vküpni sestanek katoliške i pravoslavne dühovščine se je vršo v Kotori. Sklenoli so vküpno vlogo na ministerstvo ver zavolo zed-načenja plač s črnogorskimi dühovniki. Nadale so sklenoli protest proti znanomi sklepi na uči-telskoj sküpščini v Dubrovniki, da se dühovnik izklüči iz šole. Na sestanki se je naglasila potreba, da dühovščina obeh veroizpovedanj tüdi za naprej složno nastopa, posebno na drüžabnom i ljüdsko-izboraževalnom pogledi. Odlikovanje patriarha Dimitrija. Načelnik jeružalemskoga odposlanstva metropolit Dositeo je zročo patriarhi Dimitriji red sv. groba, najvišje Odlikovanje jeruzalemske cerkve. Ogenj na glavnoj pošti v Spliti. Proti konci oktobra je nekšega dne tresnolo v poštno zidino v Spliti. Včasi se je vužgala streha, štera je s čista zgorela. Telefonsko i telegrafsko središče je vničeno. Škoda znaša 45 jezer dinarov. Poštno poslopje je bilo zavarovano, ne pa Pohištvo v njem. Künšten trgovec. Andraš A. je napravo dober šeft. Zidar je, a vseedno tržaro s prstani, to se pravi samo ednok. Ar včasi oprvim še njemi ponesrečilo i preci oprvim je znoro nekšo delavko. Odao njoj je dva prstana, se zna v živom zatrjüvanji, da sta zlativa, v istini sta pa bila iz küfra. Zaračunao jiva je po 100 dinarov, delavka je pa včasi plačala. Najšeo pa se je dober prijateo, ki je küpčijo včasi naznano. Andraš pa je žalostno zdehno. Ve sem mislo, da so prstani zlati, küpo sem je od Dalmatinca. Vmor v Ljubljani. Pred kratkim je neznani hüdodelec na cesti strelo trgovca Pipana, gda se je te s svojov ženov vračao domo. — V zadnjem časi so postali vmori i Samomori v Ljubljani nekaj navadnoga. Nekak bi se čüdüvao kak. to, da se človek ne boji vmoriti človeka. Če pomislimo, da vlada na sveti brezverstvo, je to nikaj čüdnoga ne,, ar što nima straha pred Bogatim, je pripravlen včiniti kakšošteč hüdobijo? Svojo mater je vmoro. V Masiči blüzi Djakova je pred kratkim s sekirov presekao poživinjeni kmet Fleše svojoj lastnoj materi prsa. Prišeo je pijan domo i vočimetanje materino ga je tak razdražilo, da kak pravi ne je več znao, ka dela, gda je zamahno s sekirov po materi. Fleše je bio znan kak divjak, šteri se je vdeležüvao vseh veških svaj daleč naokoli. — Što je kriv, da je podivjao? Alkohol, vino! 1 ešče so, ki pravijo, da vino bistri pamet. Ali je takša trditev ne nora. Aksamovičov dar osješkomi gledališči. Kak poročajo osješki listi, je djakovski püšpek Aksamovič darüvao osješkomi gledališči 10 jezer dinarov. Vucje v Liki. Komaj je nastopila jesen, že so se v Liki pa v velkom števili Prikazali vucje. Črede pa neso varne pred požreš- nimi zverinami. Prebivalstvo nima orožja i si nemre pomagati. Radičov shod v Varaždini. V nedelo, 5. okt. je meo Radič v Varaždini shod. Vküp je prišlo do 15 jezer ljüdi. Bilo je več govornikov. Med drügimi je gučao tüdi Radičov poslanec v Prekmurji, Čišmešija. Gučao pa je samo v imeni prekmurskih Madjarov, Slovencov je pa niti spomeno ne. S toga se vidi, da majo Radičovci vüpanje samo v naših Madjaraj. Zgrablenje nove roparske drüžbe. Pred nedavnim časom je ustanovo v Slavoniji Cipin razbojniško bando, s šterov je ropao, kak prle Čaruga. Ne je pa meo takše sreče, kak slavni Čaruga. Po par mesečnem ropanji ga je z bandov vred zgrabo žandar Bolatinc (narednik), šteri je zgrabo tüdi Čarugo. Bando so najšli v samotnoj krčmi, gde je popivala za vkradnjene peneze. Tővaji so se jako prestrašili, gda so zaglednoli žandare, samo Cipin je ohrano hladno krv, je zdigno roke i zakričao: „ Jaz sem Cipin, šteroga iščete i se vam vdani." Žandari so vse zvezali i pelali v vozo. Krvava borba dobrovolcov. Blüzi Novoga Sada je posestvo grofa Koteka, štero je agrarna reforma razdelila i podelila dobrovolcom. Grofi je ostalo 5000 plügov, dobrovolci pa so dobili 10 jezer plügov. Letos so meli slabo žetvo, ar so zemlo slabo obdelali. Zato so se obrnoli na ravnatelstvo agr. reforme v N. Sadi i ta jim je dovolila, da si vzemejo nekaj žetve od grofovskoga. Gda so prišli, da bi to včinoli, so jih napadnoli grofovi hlapci. Prišlo je do bitke, v šteroj je bilo pet oseb težko ranjeníh, več pa lehko. Roparski napad pri Štipi. Kak poročajo iz Štipa, so napadnoli blüzi vesi Karbaklija štirje do zob Oboroženi razbojniki 7 štipskih trgovcov i jih zbili. Nato so jih privezali k drevji i jim zagrozili, da jih na mesti strelijo, če bi začnoli klicati na pomoč. Po opravlenom posli, so ropari preminoli. Edno vöro sledkar je najšeo nekši kmet trgovec i jih je odvezao. Razbojniki so odnesli 150 jezer Din. gotovine i vnogo dragocenih stvari. Junaško djanje "junaka iz Like.“ Te dni so se splašili v Županji konji nekšega kmeta vpreženi k kolam naloženimi s tikvami. Nastala je velka nevarnost za ljüdi. Te je skočo na cesto tam bivajoči atlet Matijevič i je z nadčlo-veškov močjov zgrabo konje s takšov silov, da so se konji i kola v polkrogi zasükali i stavili. Pri tom je Matijevič dobio menše poškodbe na roki prave roke. Nesreča v Sarajevi. Pred kratkim se je podro v Sarajevi most, ki je pelao prek Mil-jačkö. Na mosti je bilo do 30 oseb, ki so vse spadnole v vodo. K sreči je ta ne bila globoka. Štiri osebe so bile težko poškodovane i so jih morali odpelati v špitao. Most je bio do zadnjega odprt prometi i so vozili po njem tüdi automobili. Pravo čüdo, da se je ne že prle podro. Stanoviten samomorilec. Mladi sarajev-ski goslar Maksimovič je probao Samomor na vse različna načine, šteri pa so se njemi ne posrečili. Ob štiraj zjütra se je vrno pijan v hotel i si je probao prerezati gut z nožom. Nož je bio preveč topi i nakana se njemi je ponesrečila. Za nožom je vzeo britvo i si potegno ž njov trikrat po guti. Pa tüdi te rane neso bile smrtne zavolo toga se je probao obesiti na obešalnik za obleko. Vajat, na štero se je Obeso, se je pa vtrgnola i on j e spadno nezavesten na tla. Gda si je nekolko opomogeo, se je splazo do okna i tam je privezao vajat na cvek ober okna i to tak, če bi se slučajno vajat pa vtrgnola, bi spadno na cesto i se bujo. Gda je že viso i ga je začnola vajat daviti, je začno brsali z nogami, zadeo glažovino v okni, štera se je z velkim ropotom razletela. Od spodi je stao Stražnik i gda je čüo cinkanje potrete glažovine, je bio osvedočen, da se godi kakši vlom, je bežao v hotel, gde je probao Maksomovič Samomor. S hotelskim slugom sta friško odprla sobo i od-vezala Maksimoviša še v pravom časi. Izseljeniška kvota izčrpana. Po poročilaj uradov, ki opravlajo posle izseljevanja je izseljeniška kvota (v Ameriko) za našo državo že napolnjena; najmre za leto 1924. Svet. Pišlivost amerikanskih letalcov. Amerikanski polet okoli sveta ma jako čüdne nasledke. I to ka ne bi nihče prićaküvao, na vla-saj letalcov. Major Smith i poročnik Wade sta zgübila na potüvanji vse svoje vlasé, medtem pa so pišlivőmi poročniki Nelsoni začnoli po-ganjati novi vlasje. Dnesden ma pa tak lepe vlase, kak jih je meo v svojih mladih letaj. Čüdna tekma. Med Londonom i Brigh-tonom so priredili vojni slepci tekmo na Dežanje. Zmagao je tekmovalec, ki je prehodo 84 km. dugo pot v 10 vörah i 32 minutaj. Maščüvanje tigre. Med prebivalci v Indiji je zavlado velki strah, šteroga je pozročila divja tigra, ki (e v kratkom časi raztrgali 7 ljüdi. Lovci i vojaki so že šli na njo, a dozdaj se še neje posrečilo, da bi divjo Zver Vlovili ali strelili. Šle so na njo že cele ekspedicije, šterih so se vdeležile tüdi stotnije indijskih strelnih polkov i sprobani lovci divjih zveri. Ne je še dugo tomi, da se je Odpravo na lov strašne tigre nekši slaven lovec, ki je strelo že nad 50 oros-lanov i tigrov. Šo je na lov ná' velkom elefanti i je zasledüvao strašno Zver. Gda joj je prišeo na sled i žé mislo, da joj zdaj požene kruglo v glavo, je skočila iz gošče, ga napadnola od zadaj, potegnola z elefanta i ga v par trenutkaj raztrgala. Za par dni je raztrgala nekšega železničara. Potom jo je začnolo preganjati 12 lovcov. Gda jih je zaglednola, je napadnola voditela i nato preminola. Domačini je več ne vüpajo iti lovit. Zato je zeležniška uprava določila tistomi, ki jo streli, lon. Ljüdje pravijo, da je tigra zato tak divja, ar so njoj lovci odnesli mladiče. Prerok mrzlote. Ravnatel washingtonske vremenske opazovalnice pravi, da bota tüdi leti 1925 i 1926 v vremenskom pogledi jako neugodni. Prihodnje poletje (leto) ne bo toplo, poletje 1926 pa še menje. To pa zato, pravi on, ár se sunčne pege vnožijo i posledica njüvoga vnoženja bo mrzlota. Že letos je bilo vreme slabo, bližajoča se zima bo šče bole mrzla, leto 1926 pa bo naravnost grozno. Nasproti toj trditvi pa pravijo nemški modrijani, da se z vekšega ali menšega števila sunčnih peg ne da nikaj preroküvati. Še zdaj neje gotovo ali prinašajo mrzloto ali vročino. Fabijola ali Cerkev v katakombah. U. Boj. Tak ne more biti — gotovo si je tak mislila! Agneška je zdaj, kde srečna i vesela, če le pravica i resnica ne prazna reč! "Kak Čüdno", si je mislila, "vsi, štere sem vidila iz vrste na vsako stran, štere sem spoštüvala i občüdovala zavolo visokij prednosti, — možje kak Sebeščan i ženske, kak Agneška, vsi so bili med zaničüvanimi krščeniki! Le edna mi ešče ostane, vütro ščem pitati za njo!" I kda je obrnola svoje misli na poganski svet, i kda se je spomnila na Fulvija, Tertula, na casara — i kda njoj na miseo pride Kalpurnij i.... celo stresla se je — tüdi — njeni oča — o kakši razloček! Tam jakosti, tü pa sama hüdobija; tam modrost, tü pa comprnija i topoglavost; tam živlenje düha, tü pa vživanje mesa! Odked vse to i ono ? — vse to je za njo ešče nerazumliva vganka! V tom premišlavali jo je moto neki tühinec, šteroga so pripelali k njoj pod naslovom — casarski poslanec. — Vratar ga je po nikšen táli ne šteo püstiti v hišo; ali kda pa je začeo praviti, da je prineseo Važna naznanila od casara, ja vratar opitao pri hišniki, šteri njemi je pa povedao, da nikoga ne sme zavrnoti, če pride od dvora. Od začetka je bila Fabiola nevolna, da jo što moti, pa nevola naskori mine, kda vidi tühinca prestrašeno spoštlivo stopiti v hišo. Bio je Korvin, šteri se je jako po gospodsko približavao i pozdravlao z lepimi i sladkimi rečmi, štere se pa je po domačem na pamet navčo. Podao njoj je casarski odpis z zagotovilom svoje vdanosti — i Agneškino vrednoščo i samoga sebe. Fabiola je ne razmila po kakšen tali pride Agneškina vrednošča do Korvinovih rok. To njoj ne prišlo na pamet, da njoj je namenjena vekša šuma penez i da bo to ráj sprejela. Prosila ga je, da se naj casari za to milostno djanje v njenom imeni zahvali i je ešče to pristavila. "Povejte, da sem dnes betežna, zato se ne morem iti sama predstavit". Korvin je nato v velkoj nevoli i strahi začeo jeclati: „Ka-a-ak vam je znano, bi ta herbija mogla pripadnoti državi, moj oče so se pa potrüdili i jo pridobili vam." "Njüv trüd je bio odveč; ta herbija mi je bila že davno nakanjena i je tüdi postala moja od tistoga trenutka." — Fabiola zavolo genjenosti nekaj hipov neje mogla govoriti — „od tistoga trenutka, kda je več ne bilo prejšnjega gospodara." Korvim je preci debelo gledao... nato pa je začeo nekaj kvasiti, da Fabiola sama ne znala, ka šče. Šteo je sirmak prositi, naj ga sprejme med svoje voglednike, ona pa je mislila, da prosi kakše darilo, ár je prneso pismo. Zato njemi je odvrnola, da njemi šče ob priliki to njegovo želo spuniti; ali zdaj jo naj zapüsti, ár je trüdna i betežna. Korvin si je iz vsega toga mislo, da je dobro obhodo i je šo zadovolen domo. Kda je odišeo, Fabiola niti je ne preštela pisanja na pergamenti, štero je djala na sto poleg sebe; nego nanovo se je vtopila v svoje misli i je pa vse stopilo pred njene oči, ka se je zadnje dneve godilo. Jako živo njoj je bio v spomini Fulvij; nekši škrab jo poleti, gda se spómni na to osebo i s težkim srcom vzdihavle; "Mislim, da ne bom več vidila toga po-stopača!“ Komaj je zgovórila te reči i pogledala proti dveram, na ednok pa — ali se njoj samo tak vidi, ali pa je resnica? — Zaistinsko Čüje reči: "zamerite, gospodična, što je te, ki ste ga ravnozdaj počastili s takšim imenom?" "Vi Fulvij !" je odvrnola i je ponovno vstala. „Ka se vrivate ne samo v hišo, nego v mojo vilo, v ječo, pa zdaj celo v najskrivnejše hrame ženske, štera žalüje po svojoj prijatelici, štero ste ví bujli! Vkraj ! Vkraj ! Idite tű odnet, če ne.. vas dam nagnati iz hiše !“ "Le vsedite se", njoj odvrne, "i bodite mirni, ve sem dnes zadnjikrat pri vas; ali zdaj mam nikaj važnoga za poravnati. Na pomoč pa je nepotrebno zvati, ve ste sami Zapovedali, da vas naj Slüžabnice zapüstijo! Povem vam pa, da Itak nega čednoga blüzi !" Fulvij je gučao istino, njemi je Korvin nevedoma pripravo pot do Fabiole. Kda je naimre prišeo do vratara, šteri ga je nekelko po glasi Poznao, ar ga je že parkrat vido pri obedi, njemi je ostro povedao, da nesme žive düše püstiti v palačo, če je samo ne poslan od casara. Fulvij njemi pa dene, da je ravno on casarov poslanec, i da njemi samo naj odpré, (Dale.) 2. novembra 1924. NOVINE 3 Aldov püščave. V pretečenom leti so v Britanskoj Vzhodnoj Indiji raztrgale zveri 3605 ljüdi, kače so jih piknole do smrti 20,785. Tig-riši so raztrgali 1693, vucje 835, leopardi 494, krokodili 314, divji praščiči 119, medvedi 79, elefanti so jih poteptali 70. V istom časi so vničili ljüdje 23,911 zveri i 59,545 giftnih kač. Samo jager Nenad Sind je strelo 18 bengalskih tigrišov i 31 leopardov. Te najuspešnejši indijski jager pravi, da se tüdi trikrat vekše število zveri v püščavi nebi nikaj poznalo. Velka herbija i šola. V Australiji je 12 let star dečko podedovao (herbao) 80 milijon kron. Kak je zvedo za svoje velko premoženje, si je zgučao, ka bi najraj küpo šolo, v štero je hodo i dao jo zapreti. Po svojem mišlenji bi to najbogše delo bilo za njega pa za njegove prijatele. Žalosten dogodek med amerikanskimi rojaki. V Jolieti bi se moralo vršiti 5. oktobra zdavanje mladoga slovenskoga para. Dva dni pred tem je šo Ženin v banko po svoje prihranjene peneze, 880 dolarov, da bi Šla z ne-vestov, küpüvat Pohištvo i drüge potrebčine. Gda pa Je prišeo k nevesti, penez je nindri ne bilo. Ves prestrašen je bežao nazaj v banko če bi mogoče peneze tam püsto, drkao i iskao je z znanci po cestaj, po šterih je hodo, gda je šo iz banke, pozvidavao je pri policiji, pa vse zaman. Penez ne je najšeo. To je mladoga moža tak potrto, da je skočo z mosta v kanal i vtono — ravno na predvečer zdavanja. Aldov automobilov v Ameriki. Kak kažejo poročila newyorške policije so lansko leto automobili do smrti povozili 7400 ljüdi. Pobit zamorec. V Chicagi je nagovoro zamorec na cesti dve belokožni deklici, ka je v očaj amerikanskih gospodov strašno hüdodelstvo. Deklici sta zazavali na pomoč i Črnec je pobegno. Pravijo da se je lekaj tüdi nespo-dobno obnašao. Vnožica je bežala za njim, ga dojšla i ga tak dugo tukla s palicami, da je vmro. Najlepše pri celoj stvari pa je da mislita deklici, gda sta sledkar pristopili k mrtveci, da to neje tisti zamorec, ki jivi je nagovoro. Ljüdje iščejo zdaj drügoga črnca, ki naj bi bio pravi. — Med črni i belokožci Vlada v Ameriki velko sovraštvo i belokožci na Črnec pri vsakoj priliki pritiskajo. Velki napredek katoliškoga Šolstva v Ameriki. Rimski katoliški list prinaša obširno poročilo o napredüvanji katoliških šol v Zdrüženih državaj. V celom se je v tekočem leti zvišaloštevilo učencov na katoliških šolaj za 33 procentov. Četüdi so razširili dozdajšnje šolske stavbe in zozidali vnogo novih, itak sfalüvle prostor po župnih i ljüdskih šolaj. Ravno to vela za kolegije i visoke šole. Na višjo šolo v Clevelandi se je letos vpisalo za 30 procentov več učencov kak lani, a v Chicagi še se te mesec odpre nova višja šola sv. Cirila, štera lehko sprejme 1000 učencov. Zanimivo je, da je število učencov najbole naraslo v deželaj, gde je boj proti katoliškoj šoli najbole srdit. Vse pa prenaša Newyork, gde seje vpisalo letos v župne šole prek 300 jezer učencov. V Bostoni se je vpisalo letos na katoliške župne šole 80 jezero učencov, v Baltimori prek 25 jezer, v püšpekiji Hartford 60 jezer, v püšpekiji Pittsburg 84 jezer, v püšpekiji Cleveland 74 jezer, v Mihwakee 60 jezer. Kak dugo že poznajo pesjo besnost? Besnost psov i drügih živali je že jako stari beteg. Grki so poznali pésjo besnost že pred 2300 leti; 1800 let že znajo, da na besnosti lehko zbetežajo tüdi ljüdje, 120 let pa je že znano, da če pride slina besnoga psa v rano drüga psa, pozroči tüdi pri tom besnost. Slabi časi v Zdrüženih državaj. Amerikanski listi tožijo zavolo dozdajšnjih slabih časov v Zdrüženih državaj: delavske plače padajo, živlenske potrebčine se dragšajo, brez-poselnost narašča. Po uradnih poročilaj so plačo delavcom znižali za od 9—18%. odpüstili jih pa po 14%, tak da jih je brez dela okoli 1,3000.000. Živlenske potrebčine pa se naglo dragšejo. V Ameriki, štera se düši v bogastvi na miljone ljüdi strada. Ženske kak predgarice v cerkvi. Danska vlada je parlamenti predložila zakonski načrt, po šterom morejo v danskih cerkvaj opravlati predgansko slüžbo tüdi ženske. Uradna naznanila. Železnica Ormož—Murska-Sobota. Dneva 4. nov. 1924. ob 9 vöri bo sestanek komisije pri želežnom mosti pri Veržeji, desni breg Möre v km. 9 75 železnice. Zemla, štera je potrebna bila pri zgradbi železnice se bode razla-stila. Lastniki naj povejo svoje želje pri občinskom uradi. Sobočmi do 3-ga. 4-ga pa naj pridejo v Občinsko hižo. Več se pove pri občinskih uradaj v Soboti, v Rakičani, v Lipovci, Bratonci, Ižakovci. Domača politika. Parlament. Okt. 18. je zvünredno zasedenje parlamenta zakljüčeno. 20. pa je redno otvoreno. Te den je voljeno parlamentarno čast-ništvo. Za predsednika je voljen dozdajšnji. Ljuba Jovanovič, za podpredsednika pa eden Radičevec: dr, Maček i eden naš. Hohnjec. Med štirami tajniki je tüdi eden naš: Kremžar. Podpredsedniki, kak je dozdaj bila navada, neso bili pozvani na dvor k kralji. Radičeve stranke zborüvanje se je vršilo v Zagrebi po volitvah v parlamenti, na šterom je Radic ostro grajao proti strankam, štere so ga pomagale dozdaj i se je ponüjao radikalom za zaveznika. Kralj tüdi ednok grdi, drügoč hvali, a francuskomi pisateli grofi Begouen je dao izjavo, da je on za kraljestvo. Zakaj pa te guči od republike? Narod s tem slepi, ar to več nosi njemi. Gda je izšla Zadnja številka "Novin", je vlada že odstopila. G. Davidovič je morao na kralovo želo podati ostavko (odpoved). Zavolo te odpovedi je postao političen položaj pa za-pleten. Začnola so se pogajanja za Sestavo nove vlade. V ta je poscgno tüdi král. On žele, da stopijo v vlado tüdi radikali i celo predsednik naj bi bio radikal. G. Davidovič i ž njim vse stranke, ki so za sporazum, so sodelovanje z radikali odklonile, ar So tej zato, da se dela brez Radiča i hrvatskoga zastopstva, v to pa oni nemrejo privoliti. — Da se vladna kriza reši, je krao dao mandat za Sestavo nove vlade demokratskomi poslanci iz Davidovičovoga kluba Kosti Timotljeviči, ki se pogaja z drügimi strankami, da bi Sestavo novo vlado. Politični položaj. O političnom položaji pisati ka gotovoga je skoro nemogoče. Ar vsaki den, pravo bi vsaka vöra prinese ka novoga i tak se zdašnji polozaj lehko najmenje desetkrat spremeni, dokeč dobite te vrste do rok. — Kakši Uspeh bo meo Timotijevič, se ne ve. Što zmaga, je negotovo. Boj je silen. Pašič— Pribičevišova strüja je napnola vse moči, da dobi nazaj oblast, štero njoj je iztrgala iz rok Davidovič—Korošcova strüja. I nekaj časa so meli njeni trüdi Uspeh. Kral se je že odločo, da da oblast v roke Pašič—Pribičevičove. A nastala je sprememba i zmaga se je nagnola na Davidovič— Korošcovo stran. Kak smo že omenili, je do bo pooblastilo za Sestavo nove vlade član Davidovičove stranke. Duge krize je dosta kriv Radič, šteri je večkrat podao takše izjave, da so je obsodili celo njegovi Zavezniki, nasprotniki pa so začnoli kričati proti njemi, da je nova vlada dozdaj splavala po vodi. Gda je Radič vido, kakšega kozla je strelo s svojov Izjavov, da je že večkrat izbio iz rok svojih zaveznikov zmago, nasprotnikom pa pripomogeo, da krizo lehko še dale zavlačüjejo i rovarijo proti strankam sporazuma, je začno malo misliti. Mislo je i mislo i prišeo do osvedočenja, da bo najboljše, če popüsti s svojim bojom. I tak je podao več izjav, v šterih pravi, da njegove prve izjave neso razmili i zato kričijo proti njim V svojih izjavaj hvali krala i izjavla, da je pripravlen sodelüvati tüdi z vladov, v šteroj bodo sedeli tüdi radikali, pod pogojom, da se izklüčijo iz nje trije bivši ministri, ki so bili proti sporazumi med Srbi, Hrvati i Slovenci. Kak so sprejeli v Belgradi te izjave, se zdaj še ne ve, gotovo pa je to, da je Radič kriv, da je vladna kriza trpela tak duga i on bo kriv, če šče mogoče dobijo oblast v roke ljüdje, ki so z nogami tlačili pravico i poštenost, so delali z vzemi silami proti sporazumi. Položaj je izda jako zamotani odločitev je žmetna. To tem bole, ar si stojijo nasproti na ednoj strani Pačič—Pribičevič z večinov generalov — štere sta njeva nastavila — i ž njimi z večinov vojske, na drügoj strani pa ljüdstvo potom svojih izvoljenih zastopnikov, potom večine parlamenta. Štera stran zmaga, se še ne ve. Naskori pa pride odločitev i te bomo videli što ma vekšo moč: ali stranka korupcionistov ali ljüdstvo. Če se bodo držali pri Odločitvi ustavnih določb, mora zmagati zastopstvo ljudstva, ki ma v parlamenti velko večino. Svetovna politika. Nemčija. Za padcom Mac Donaldove delavske vlade je prišeo odstop nemške vlade i razpüst državnoga zbora. — Državni kancelar dr. Marks i njegova vlada je vodila za Nemčijo dobro politiko. Dr. Marks je bio za to, da se nasprotja med Nemčijov i drügimi državami, posebno med Francijov odpravijo mirno, brez boja i sovraštva. I tak je on tüdi nastopao. Na konferencaj v Londoni i Ženevi je probao se spo-razmiti z nasprotniki Nemcov i zato je tüdi sprejeo Dawesov načrt, šteri navidez Nemčiji škodüje istinsko pa jo vodi do pravoga mira. Njegova politika je Šla za tem, da se dosegne mir brez bojnih priprav. V tom pa so njemi nasprotovali nemški nacionalisti. I njüvo na-sprotstvo je pripelalo do toga, da dr. Marks državni zbor razpüsto i razpisao nove volitve, ki se bodo vršile 7. decembra. — Volilni boj se je že začno i stranke so že izdale volilne proglase na ljüdstvo. Med strankami vladajo velka nasprotstva. Nacionalisti napovedüjejo boj demokratom, tej pa nasprotno nacionalistom i ljüdskoj stranki (ta stranka je ne takša kak Slovenska ljüdska stranka. op. ur.). Dr. Marksova stranka (katoliški centrum) pa je za srednjo pot, Kakši bo izid volitev, je negotovo. Gotovo pa je, da je od izida volitev odvisen dober ali slab položaj v Nemčiji. Če zmagajo nacionalisti, nastane v Nemčiji pa nered. Kak je pri nas političen položaj zamotan tak tüdi v drügih državaj Europe. Skoro v vseh parlamentarnih sosednih državah se bije boj med vladnimi strankami i opozicijov. Te boj je bio posebno močen v Angliji, gde se je od vladne delavske stranke vnogo vekša opozicija liberalcov i konservativcov borila proti vladi i jo prisilila, da je odstopila i razpüstila parlament. Nove volitve bodo 29. oktobra. Podoben boj se bije v Nemčiji, gde nemška nacionalistična stranka vodi ostro opozicijo proti Marksovoj, vladi, štere jedro tvori nemški centrum (središče). Ravno takši je položaj v Italiji. Proti Mussolinijovim fašistom, ki delajo s silov mer i red v državi — kak mislijo oni sami — i s tem pritiskajo i mantrajo vse, ki so za pravi mer brez orožja, se bori preci močna opozicija, v šteroj je tüdi italjanska (krsčanska) ljüdska stranka. Ta opozicija je zato, da se fašistom zabrani pritiskanje i nasilno ravnanje. Tüdi francoska vlada se mora boriti z preci močnov opozicijov, ki je nasprotna Herriotovomi socialistič-nimi mišlenji. I takši je položaj v europejskih državaj, takši je tüdi v drügih delaj (v Ažiji) sveta. Edinosti nega skoro nindri. ltalija. Fašistovsko divjanje nima meje. Ne preganja samo svojih političnih nasprotnikov, nego vrgli so se tüdi na vero. Oni so brezverci, zato pa odürjavajo vse, ka je verskoga. Požigajo katoliške domove, napadajo i mantrajo dühovnike. Zato pa se obračajo proti njim vsi poštenomisleči ljüdje i vnogo se dela, da bi se sklenola opozicionalna zveza proti njim. Peter Domačin: Kotnjekov Janoš. Bio je potoček, pri potoki brešček, ha breščeki pa bela cerkvica — božji hram. Bíla je vrba, v vrhi votlina, velka votlina — človeški hram. Oča nebeski, kak pa pride vse to vküper? Poslüšajte dobri lüdje, povem vam po vrsti. Obračkov les je ne daleč od Bogojine. Kakše drevje raste v njem? Što zna? Jez ne vem. Samo telko lejko posvedočim, da po tom logi teče bistra voda Gomilice, kak duga srebrna kačica mad zelenimi praproti. I to je tüdi očivesna iština, da poleg potoka stoji vrba Janošova. Takša je kak drüge vrbe. V razpokano skorjo je je oblekla starost, tű i tam visi z nje kakša stara veja. Ar... dobri lüdje, starost je starost... stari lüdje ne küpüjejo glavnike, stare vrbe nemajo košatih vej. Ne v toj vrbi so počivali v dugoj jesenskoj noči Kotnjekov Janoš. Aha... ! razbojnik so bili Janoš? Ne. Pobožen mož, zIata düša, zvonar se bili Kotnjekov Janoš. V beloj bogojanskoj cerkvi se zvonili. tam so bili njuvi zvonovi, nad njimi pa sam Bog. Oča nebeski, šteri rad poslüša mili glas zvonov. Janoš so inači povedali, če jih je što pitao — što da so. "Jaz sem bogojanski zvonar," tak so pravili Janoš, ,,moji zvonovi pošiljajo glase Premile, naj dober Bog smiijeni bo našim vojakom, umírajoče naj reži pekla, düše v vicaj pa strašnoga trplenja." Tak je bilo dugo-dugo let v meri božjem. Pa prišla je bojna. Prišli so lüdje nesmil-jenoga srca, pobrali so zvone, tüdi oba bogo-jinska zvona. Mala deklica z bogojanske fare (ne vem šteroj vesi je doma) piše od teh žalostnih časov: "Dugoletna peč Žerjava,... zdaj zvonenje več ne dava cerkev naša." Po istini vam pravim, nekaj strašnoga je moglo biti to, da so odnesli zvone, za dobre naše. Brezi zvonov, brezi sprevodnikov na zadnjo pot... Prestrašeni človek ne ve kaj bi pravo, njegove reči so brezi pravoga pomena i pač s tem odkrije istinsko, ka se vrši v njegovoj düši. „Dugoletna peč Žerjava,.. zdaj zvonenja več ne dava cerkev naša." Sto razmi to? I če níšče ne razmi, ravno te je najbole povedano. Povedano je to, da je v düšo segalo lüdem nesmiljeno ravnanje z zvonovi, 4 NOVINE 2. novembra 1924. Samo mali zvon je ostao. Tak se je glaso iz line, kak da bi drobno dete jokalo za svojov materjov. "Mater iščem, bim—bam ... očo i-ščem, bim—bam ...“ tak so razmili jok maloga zvona tüdi Kotnjekov Janoš. Brez dela, brezi zvonov so ostali. „Sedite Janoš, molite Boga, čakajte smrt, ve daleč je že ne"— tak so njim pravili dobri lüdje, da bi jih potroštali. Ne potroštali, olje so levali na ogenj. "Moji zvonovi, moji mili zvonovi..." to z so ponavljali Janoš i zaibala se je njuva sera stara glava. "Pridejo nazaj. Vojna mine, nazaj je dobimo." "Nikdar, dete moje!... PrIe merjem.. Brez zvonenja me denete v mrzeo grob..." Strašna je bila ta miseo starca. Brez zvonenja v grob .. .1" Duge dni i duge noči jih je mantrala ta miseo, črv ne gloda tak nevsmiljeno drevo, kak je trgala ta miseo starčkovo srce. Na konci so pa rešili. „Ne merjem brez zvonenja ... Neščem ! Tak mi pomagaj Bog ...!" (Dale.) Prekmurski dijak. Temelji dobre organizacije. Da je organizacija — dobra namreč — za dijaka potrebna, nam je sedaj že znano. Povdarjam, da le dobra, kajti slaba organizacija ga še bolj pogubi. Ime samo ne reši nikogar. Ni namreč dovolj, da sem član kakega društva, temveč pozornost treba obračati na to, da sem Član dobrega društva. Nitreba namreč posebej naglašati, da so dobra i slaba društva; to je tako znano. Vsaka stvar na zemlji ima neko podlago ; brez podlage bi visela v zraku i bi s tem bila izpostavljena nevarnosti, da se v vsakem trenutku lahko zruši, pogubi. Podlage pa nimajo samo realni predmeti, ki jih mi vidimo, sploh s svojimi čuti zaznavamo, temveč jo imajo tüdi nam nevidne stvari. Kakor predmeti v zunanjem svetu, imajo svoje temelje tudi organizacije, nekatera načela, na katera se morajo naslanjati, da se morejo ohraniti, uspešno delovati in doseči svoj smoter. Na tem mestu hočem govoriti o nekaterih temeljnih načelih dobre organizacije. Kar povem, nisem pobral iz kakih knjig, po-slovnikov, temveč iz izkušnje, ki sem jo pridobi i pri raznih drüštvih,, pri katerih sem sodeloval in jih deloma tudi vodil. Prvi pogoj, ki se zahteva, je, da sloni organizacija na krščanskih načelih. Krščanstvo je bilo, ki je dalo svetu novo obliko; ga je vzbudilo iz temne noči zmot i mu pokazalo pravi pot dó Smotra, ki mu je namenjen, da ga doseže. Krščanstvo je dalo človeštvu pravo vrednost i mu začrtalo stezo resničnega življenjskega cilja. Vse to mora organizacija, ki mladino vodi, vzgaja i pripravlja k izvrševanju življenjskega poklica, upoštevati, kajti ni dovolj, da se mladina vzgaja, temveč potrebno je, da se vzgaja v skladu z verskimi resnicami. Organizacija je skupina ljudi, — dijaška organizacija drüžba dijakov, — ki so se združili v ta namen, da dosežejo neki gotov smóter. Smoter dobre organizacije n. pr. je, da pomaga članom doseči končni Smoter človeštva — večno srečo po smrti. Pot za dosego kakega Smotra je težaven. Zahteva žrtev, dela. In tako tudi organizacija mora delati, ako hoče doseči svoj smoter. In pri tem delu morajo sodelovati vsi. lzgovori: ,,saj imamo odbor, on naj dela", ali "zakaj bi moral ravno jaz, saj je mnogo drugih, ki so mogoče še bolj sposobni", itd., so ne-umestni in nedopustni. Moč organizacije je ravno v tem, da ima mnogo ljudi, ki delajo in ona doseže svoj smoter lažje, ko posamezen Človek, ravno radi tega, ker se dela v njej skupno, ker se moči, življenske sile članov družijo v dosego skupnega namena. Zato je potrebno v vsaki organizaciji skupno delo; potrebno, da vsak član po svojih močeh sodeluje v dosego kon-čnega Smotra. Kjer tega ni, je drüštveno življenje nepopolno, vedno bolj propada i nazadnje popolnoma zamre. Društvo je nekaka družina s to razliko, da je nekoliko večja i da v njej ni take razlike med člani, ko v pravi družini med starši in otroci. Tu Živijo skupno ljudje bolj enake starosti. Kakor pa je za družino velike važnosti, da vlada med njenimi člani sloga, mir, tako je potrebno, da vlada med Člani organizacije soglasje. To je en glavnih pogojev in Važen, ko prva dva. Brez so-glasja med Člani društvo ne more obstojati. Kajti kako naj goji skupno delo, kako naj se trudi za dosego skupnega Smotra, če člani drugi drugemu nasprotnjejo, če vsak ima drugačne težnje, drugačne nazore. Kjer gre za skupnost, tam mora vladati soglasje; individualnosti (posamezne) morajo izginiti. — Soglasje pa se najlažje doseže z Ijubeznivostjo. Zato mora biti medsebojna ljubezen ona nit, ki naj Člane druži, ki naj jih navaja, da bodo morebitne slabosti svojih tovarišev prenašali in jih s primernimi opo-mini pripravljali do tega, da svoje slabosti opustijo. Iz teh osnovnih načel izvirajo tudi druga, a so s temi v tako tesni zvezi, da, kdor upošteva ta, tudi zoper ona ne more grešiti. Sicer pa bo pozneje govor tudi o tistih. Fr. K. Pošta. Janič Nuskova. Tisto stvar Pozvedite na carinarnici v Soboti uradno potom župana, ta vam da glas, kelko trebe plačati. Ženska more formelno pritožbo vložiti z 25 Din. štemplnom. Marija Plöschl. M. Sobota. Poročali so mi na računovodstvi, da je vaša prošnja ugodno rešena. F. K. Maribor. Okt. 4. pisano pismo dobili 24. Zeppelin je hitrej prišo v Ameriko. Hvala na prizadevanji za list. F. Horvat. Rim. Hvala za vaše molitve na tistom svetom mesti. V novom leti bi je mi tüde radi obiskali. H. Panovci. Tiste podpore ne morete dobiti, ar študirate na Madjarskom, pa itak že bila razdeljena, kda ste se javili. Dobite pa drügo, štera je dana od države evangeljskoj cerkvi. MALI OGLASI Amerikanci! Oda se lepo posestvo z celim inventarom. Kraj je lepi. Poizve se v Gerlincih št. 4. 6 plügov zemlje je k odaji v Dolnjem Lakoši. Küpci se naj zglasijo pri Ignaciji Nemšič v Dolnjem Lakoši. V dugoveškoj (Lendvahosszufalui) ciglenici se dobi, dokeč je v zalogi, I. klase črep cigeo po 1000 Din. pa po 450 Din. mašina za šoštre se dobita pri gostilničari JURAJ AMBRUŠI pri sv. Martini. Mašini so v dobrom stani i fal. Slovenska Banka d. d. podružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolarje in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. FÁL CIGEO I ČREP. Puconska ciglenica oda cigeo i črep — zavolo pomenkanja prostora — küpcom, ki ga odpelajo od dnes naprej do konca toga leta, proti plačili v gotovini po naslednjoj znižanoj ceni: cigeo (za Zidanje) po 550 Din. črep (Fab.) po 1400 „ za 1000 falatov. KÜPITE ! PRODATE! Posestva, gostilne, trgovine itd. želite. Realitetna pisarnica „S1LVAR“ Ljutomer, Stari trg 47. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za »Novine" pri ERDŐŠY BARNABAŠ, trgovci z papiróm i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Najboljše bronaste zvonove po najnižjih cenah v Jugoslaviji dobavlja samo LIVARNA ZVONOGLAS MARIBOR odlikovana z zlato kolajno. Neprekosljiva harmonija, čisti, trajni glasovi, hitra postrežba, večletno jamstvo. Zahvalna pisma č. č. duhovščine so Vsakemu na ogled. Tisk; ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava