PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 ZAVAROVALNICA MARIBOR Spet je leto naokoli Danes je pred vami, drage bralke in bralci, zadnja - petdeseta letošnja številka Našega časa, časopisa brez katerega četrtki gotovo ne bi bili takšni, kot so bili. Verjamem, da ste tudi v iztekajočem se letu vsak teden komaj čakali nanj, četudi vedno ni bil takšen, kot ste pričakovali ali želeli. Verjetno redkokdaj razmišljate, koliko metrov in kilometrov je treba prehoditi, prevoziti, koliko min- ut presedeti za telefonom, na različnih sejah, prireditvah... in nato še v uredništvu, ko je treba vse spraviti v čim bolj sočen izdelek, ki bo vas privabil. Vsak teden smo se trudili, da nam ne bi nič "ušlo", da bi čim več za vas zanimivega dogajanja prenesli na njegove strani. Časopis je nastajal tudi s pomočjo naših sodelavcev. A vsepovsod seveda nismo mogli in ne moremo biti. Tudi z njihovo pomočjo ne. Omejuje nas tudi časopisni prostor. Vtem letu smo povsem posodobili uredništvo in stari pisalni stroji so tudi za nas samo še spomin na eno dolgo, a tudi lepo ter zanimivo obdobje. Prav elektronsko uredništvo nam je omogočilo, da smo na najmanjšo možno mejo zmanjšali čas od oddaje posameznega novinarskega izdelka do njegovega izida v četrtek, in da ves tednik nastane v prostorih na Foitovi 10, kjer je naše uredništvo; le tiskamo ga drugje. Zaradi sredinega in četrtkovega praznika smo morali praznično številko nastisniti že v ponedeljek popoldne, tako da je bilo časa za njeno pripravo zelo malo. Vseeno upam, da boste tudi z njo zadovoljni. Vesel božič, lep dan samostojnosti in srečno, zadovoljno in z zdravjem obsijano novo leto 1997 Vam želim v imenu vsega uredništva. Odgovorni urednik Stane Vovk ISSN 0350-5561 Spoštovane bralke in bralci! Prva številka Našega časa v letu 1997 bo med vami v četrtek, 9. januarja. V drugi polovici tedna bo mrzlo in vetrovno zimsko vreme. številka 50 torek, 24. decembra 1996 160 tolarjev MESTNA OBČINA VELENJE Uv aSčarU, želimo; c Vam/ p^ijMuo cVsenv če&tttcttna k/ clneuu/ smria&i&fria&ti/ cfZefuiA£iAe/ Stanem^, lt/ tetiv 1997 pa/ cVam želimo/ u/be&MicbteAjy v&eA o^eAmJv ž&tla/. Vljudno vabimo občanke in občane na prireditev ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE, 26. decembra 1996 ob 18.00 uri v Domu kulture. V kulturnem programu bodo nastopili: Kvartet Mavrica, Plesna skupina Media, Kvartet saksofonistov Srednje glasbene šole Velenje Oddelek za izrazni ples Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Slavnostni govornik bo župan mestne občine Velenje Srečko Meh. Po prireditvi bo predstavljen ALMANAH 1997. 9770350556014 Ni jih bilo malo, ki so bili zaradi pozornosti ganjeni Območna organizacija RK Velenje Dedek ivjraz za 285 družin Za 285 socialno ogroženih družin v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo letošnjim prazniki gotovo nekoliko lepši kot bi sicer bili. V minulih dneh so jih namreč obiskali aktivisti Rdečega križa. Srečne in zdrave praznike jim niso voščili praznih rok, ampak so jim v vanje položili tudi paket, v katerem so bili prehrambeni in hiegienski izdelki. Vreden je bil 2000 tolaijev. Po 15 paketov so namenili še Medobčinskemu društvu invalidov Velenje in Medobčinski zvezi gluhih in naglušnih Velenje. Denar za nakup blaga so območni organizaciji Rdečega križa Velenje namenili župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pomoč so zbirali tudi v samih krajevnih organizacijah RK. To pa sedaj namenjajo oskrbovancem v domovih za varstvo odraslih. (tp) Šmartno ob Paki konceit ob dnevu samostojnosti V okviru praznovanja dneva samostojnosti bodo v občini Šmartno ob Paki pripravili v petek, 27. decembra, božično-novoletni koncert. Organizatorji tega bodo člani kulturnega društva Šmartno ob Paki, na njem pa se bo poleg domačega moškega zbora predstavil kot gost tudi mešani zbor Celeia Celje. Oba zbora vodi Matjaž Kač. Koncert bodo v dvorani šmarškega kulturnega doma začeli ob 19. uri. (tp) Občinski odbor LDS Šoštanj Predsednik Milan Kopušar Prejšnji ponedeljek so se v sejni sobi občine Šoštanj zbrali na ustanovnem zboru člani občinskega odbora LDS Šoštanj. Na njem so med drugim ugotavljali, da stranka med občani šoštanjske občine ni bila primerno zastopana, rezultati volitev pa so pokazali, daje priljubljena in prepoznavna. Če hočejo doseči kakovost bivanja in delovanja, potem morajo združiti ljudi s pomembnim družbenim vplivom in veljavo. Prav to je bil glavni razlog za ustanovitev občinskega odbora LDS Šoštanj. S trdim in odgovornim delom nameravajo v prihodnjem letu sodelovati pri plodnejšem delu občinske uprave, sveta, zavzemali se bodo za krepitev vloge KS, pridobivali nove člane, pozornost pa nameravajo nameniti še aktivnostim na področju ekologije. Ob koncu seje so opravili še volitve za predsednika občinskega odbora LDS Šoštanj. Za to dolžnost so imenovali Milana Kopušarja iz Gaberk. (tp) Občinski odbor LDS Šmartno ob Paki Pozornost mladim Na nedavni redni konferenci so se člani občinskega odbora LDS Šmartno ob Paki pri pregledu opravljenih aktivnosti med drugim pomudili pri rezultatih letošnjih volitev. Z njimi niso zado-voljnji, saj so bili ti slabši kot na republiški ravni. V letu 19997 bodo osrednjo pozornost namenili mladim. Ustanoviti nameravajo OO MLD občine Šmartno ob Paki, poskušali bodo zagotoviti možnosti za njihovo aktivno preživljanje prostega časa. Med prednostne naloge pa so uvrstili še sodelovanje pri pripravi družbenega plana občine, pridobitev prostorov za delo stranke in povezovanje z zavodi, organizacijami na športnem, kulturnem področju ter pri svobodnih aktivnostih. Zaradi odstopa sekretarja odbora Janeza Dvornika pa jih čaka v najbližji prihodnosti še izvolitev novega sekretarja. (tp) Medobčinska zveza DU Velenje Proslavili pol stoletja delovanja V petek, 20. decembra, je bila dopoldne v Vili Široko v Šoštanju svečana seja upravnega odbora Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje. Ob tej priliki Aso obeležili 50-letnico delovanja Zveze društev upokojencev Slovenije in podelili plakete ter priznanja ZDU Slovenije vsem zaslužnim, ki že dolga leta denarno in materialno pomagajo pri uresničevanju široko zastavljenih programov MZDU Velenje. Vse prejemnike plaket in priznanj je najprej pozdravil predsednik MZDU Velenje Hubert Mravljak, za njim pa je prisotne pozdravil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, kije največ besed namenil delovanju slovenske zveze v minulih 50 letih. Za kratek kulturni program je poskrbel Moški pevski zbor Društva upokojencev Velenje, plakete in priznanja pa so prejeli: VELIKO PLAKETO ZDU Slovenije: Mestna občina Velenje, Premogovnik Velenje, TEŠ Šoštanj in TGO Velenje; PLAKETO ZDU Slovenije: je prejel predsednik Društva upokojencev Šoštanj Rudi SATLER, ZAHVALE ZDU Slovenije pa: ZSS, Območna organizacija Velenje, Tovarna usnja Šoštanj, APS Velenje, ESO Montaža in Oprema, ERA Vino Šmartno ob Paki, predsednik DU Velenje Ivo Povh, predsednik DU Šmartno ob Paki Franc Korbar, predsednik DU Pesje Franc Borovnik in športni referent DU Velenje Ivan Hojan. Na kraju svečane seje upravnega odbora MZDU Velenje se je predsednik Hubert Mravl- Predstavniki podjetij, ki so prejela Velike plakete ZDU Slovenije (manjka predstavnik TEŠ-a) jak še enkrat zahvalil vsem do- lovanje nadaljevalo tudi v pri-bitnikom plaket in priznanj za hodnje. njihovo dosedanjo pomoč, seve- B. Mugerle da z željo, da bi se takšno sode- Kratka in jedrnata seja sveta občine Mislinja se ni določen Občinski praznik V občini Mislinji so svetniki v začetku preteklega tedna opravili še zadnjo letošnjo sejo sveta, na dnevni red pa so uvrstili 6 točk. Seja je potekala hitro in brez zapletov. Po tem, ko so v prvi obravnavi že na prejšnji seji obravnavali predlog rebalansa letošnjega proračuna in nanj podali kar nekaj pripomb, so ga na tokratni seji potrdili skoraj brez njih. Skupni prihodki proračuna bodo letos znašali 304 milijone tolarjev, od tega je 1,7 milijona namenjenih sredstvom rezerv. Tako bodo kljub temu, da so prihodki s strani države nekoliko nižji, obdržali predviden proračun, saj so nekaj sredstev pridobili iz drugih naslovov. Država jim je namreč letos namenila nominalno 1,5 milijona SIT manj kot lani. V drugi obravnavi so svetniki sklepali tudi o odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, kjer so občino razdelili v dve območji. V prvo sodijo stavbna zemljišča v ožjem delu naselja Mislinja, v drugo pa v širšem delu naselja ter zaselki v Dovžah, Doliču in Završah. Sem sodijo tudi zemljišča počitniškega naselja in ostalih poslovnih objektov na Pungartu. Tako dejansko širijo tudi krog upravičencev do plačila tega nadomestila, saj je kriterij vsaj mestni vodovod in električna napeljava. Vrednost sprejete točke znaša 0,05 tolarja, to pa je skoraj 10 odstotkov več kot za ietošnje leto. Svetniki so na seji razpravljali tudi o datumu, ko bo občina praznovala svoj praznik. Predlagali so 2. oktober, ki je vezan na ta dan leta 1994, ko je državni zbor RS sprejel zakon, s katerim je med drugimi ustanovil tudi občino Mislinja. Sprejeli so sklep, da bodo za mnenje o datumu praznovanja vprašali še občane, če bi ti morda našli še kakšen primernejši in pomembnejši datum. Brez pripomb pa so potrdili odlok o priznanjih občine, ki so ga obravnavali prvič. Predvidoma bo tako najvišje priznanje »častni občan«, podeljevali pa naj bi še zlati, srebrni in bronasti grb občine ter posebna priznanja in zahvale občine in župana. Bojana Špegel OS Mozirje Proračun in bilanca Mozirski občinski svetniki so zadnjo letošn jo sejo opravili včeraj, v ponedeljek. Potrdili so rebalans letošnjega občinskega proračuna, prav tako so sprejeli premoženjsko bilanco občine Mozirje na dan 31.12.1995, med ostalim pa so obravnavali tudi predlog spremembe občinskega statuta. Po seji so se v središču Mozirja udeležili osrednje prireditve ob prihodu Božička in si kasneje nazdravili za še boljše delo in sodelovanje v letu 1997. Pogled uprt naprej Ob tem, ko nekateri že sprašujejo, čemu tak nadnaslov terubrike, se kolesa vendarle sučejo v tako smer, da bo morda takanaveza-va v prihodnje še tesnejša. Vsaj v velenjskem okolju si mnogi tega želijo, ko poslušajo in razpravljajo o novi razdelitvi države na regije. Na tem koncu si seveda želijo, da bi bilo več regij, le tedaj je namreč možno, da bo sedež ene od teh tudi v Velenju. In prav zdaj, ko se nazira taka možnost, nekateri hitijo z izjavami, koliko skupnega vendarle imata Šaleška in Zgornja Savinjska dolina. Za zdaj velja to predvsem za šaleško stran. Glede na število poslancev pa bo seveda pomembno, kakšnega bodo mnenja v oni drugi dolini. Ve se, kje se bo o tem odločalo. Za nekatere je vseeno, ali bo tu samostojna regija in Velenje njen center ali ne. Drugi, ki vedo, da se s tem vendarle v tak center prenese tudi nekaj moči odločanja, mislijo seveda drugače. Čeprav naj bi bilo tudi pri tem res, da bo glavno odločanje drugod, je vendarle gotovo tudi pomembno to, kako enotni bodo o tem problemu v dolini. Vemo pa, kako je z enotnostjo. Je že res, da enoumja ne potrebujemo več, razdeljenosti za vsako ceno pa tudi ne! Nalog, ki jih bo treba postoriti, je namreč še toliko, da bo potrebno usklajeno delo. Župan je sicer zadovoljen z letošnjimi uspehi, toda nad občino in dolino so vendarle še tudi temni oblaki. Tudi taki, ki odplavljajo delovna mesta in naplavljajo potrebe, da v nekaterih okoljih vendarle naredijo več za to, da bodo mladi imeli več upanja, da bodo dobili zaposlitev. Potem bodo tudi številne šole različnih višin imele več smisla. Ne bi namreč bilo lepo, da bi se (kot že ponekod) ponašali z dobro izobraženimi brezposelnimi. Na vse to bomo gotovo mislili zdaj, ko bomo ob snovanju načrtov za novo leto, delali tudi obračune. Take besedne in pisne, saj je onih drugih, ko ljudje za obračunavanje uporabljajo še različna druga sredstva, že preveč. To se je premnogokrat pokazalo tudi v našem ožjem okolju. So pač še vedno ljudje, ki bi radi do zaslužka prišli preko tujih žuljev in pobirali sadove tujega dela. Milom ali šilom! kot pravimo. Pa jim pri tem pridejo prav grožnje po telefonu, v pismih, ali pa kar kaj močno pokajočega. Seveda bi bilo za vse to slabo, kar se je dogajalo v tem letu, lepo reči "saj po novem letu bolje bo", ampak za to je treba tudi res kaj storiti. In že obljuba, da bomo res kaj storili, je za začetek nekaj. Ostalo pa prihodnje leto res uresničimo! (k) Srečko Meh pripravil sprejem tudi za novinarje Župan mestne občine Velenje Srečko Meh, kije pred novim letom pripravil več sprejemov za gospodarstvenike, kulturnike, športnike ..., si je čas vzel tudi za novinarje. Škupaj z njimi je nazdravil v sredo, 18. decembra. (mkp), foto: J. Miklavc 24. decembra 1996 SREČNO '97 fiiP KAK CAS 3 Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje: " V našem mladem mestu smo postali za leto starejši. Zrelejše so naše izkušnje in odločitve; naj se prijateljsko tkejo skozi vse dni novega leta 1997! Spoštujmo se, prizadevajmo si po svojih močeh in civilizirani pameti. Imejmo radi to našo živo ped zemlje in vse, kar na njej poštenega spregovori in zrase! Vsem želim veliko osebnega in poslovnega zadovoljstva! Dr. Bogdan Menih, župan občine Šoštanj: »V občini Šoštanj smo v tem letu naredili veliko: odpravili posledice poplav iz leta 95, zgradili telefonijo, sklenili programe krajevnih skupnosti ter začeli urejati sotočje Florjanščice, Toplice in Pake. Le nekaj manjših stvari iz objektivnih razlogov nismo mogli dokončati. Čaka pa nas še veliko dela, da bodo ljudje zadovoljni in imeli urejen komunalni standard. V prihajajočem letu 1997 želim vsem občanom veliko lepega in veliko strpnosti, saj se vsega ne da postoriti čez noč. In zdravja. Zdravja vam voščim veliko.« Ivan Rakun, župan občine Šmartno ob Paki: »Minilo je leto polno političnih pretresov, volitev, vendar kljub temu za vse nas dokaj uspešno. Pred nami je novo leto, v katerem vam želim predvsem zdravja, miru, strpnosti, osebne sreče , zadovoljstva in delovne uspešnosti.« Milan Dobnik, župan občine Žalec: »Da bi v času, ki prihaja, prisluhnili dobri besedi in poiskali trenutek za mnogo dobrih želja ... Želim vam prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praznikov, v novem letu 1997 pa veliko sreče in osebnega zadovoljstva!« /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovane varčevalke in varčevalci Cenjeni poslovni partnerji Le še nekaj dni nas loči od prestopa v novo leto, za katerega si skupaj z vami, spoštovane varčevalke in varčevalci, cenjeni poslovni partnerji, želimo, da bi bilo enako plodno in uspešno kot leto, ki se izteka. Menimo namreč, da smo lahko z rezultati, ki smo jih dosegli v preteklem letu in ki so plod uspešnega medsebojnega sodelovanja banke in njenih varčevalcev, zadovoljni. Cilji, ki smo si jih zastavili na začetku minulega leta, so temeljili predvsem na posodabljanju obstoječih bančnih storitev ob podpori najsodobnejših tehnoloških dosežkov. Dopolnjevanje informacijskih sistemov, širitev samopostrežnega poslovanja, utečena uporaba plačilnih kartic in številne druge spremembe skrajšujejo vrste pred bančnimi okenci, s tem pa so zadovoljeni pogoji za postopno razvijanje svetovalnih funkcij in individualnega pristopa do varčevalcev. Zavedamo se, da nas v letu, ki prihaja, čakajo novi izzivi in še zahtevnejše naloge, vendar bomo v LB Splošni banki Velenje d.d. storili vse, da bomo te zahteve tudi uresničili in da boste tudi v naslednjem letu z našo"in predvsem Vašo banko zadovoljni. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1997 VAM ŽELI LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D. VELENJE 111IIIIM11IIPM Iz seje sveta mestne občine Velenje » Omagali« tik pred koncem V prejšnji številki NČ smo že poročali o zadnji seji sveta mestne občine Velenje. Tako že veste, da so svetniki od potrjenih 18 točk dnevnega reda obravnavali 15, 3 preostale pa bodo obravnavali na prvi seji v novem letu. Seja je bila dolga, zato so se malo po 14.00 uri znašli na meji sklepčnosti, zato so jo prekinili. Veliko vprašanj, pobud, celo zahtev Predsednik sveta Drago Martinšek je uvodoma seznanil svetnike, da so konstituirani vsi sveti po krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, med svetniki pa so štirje predsedniki svetov. O krajevnih skupnostih, sploh njihovem financiranju v iztekajočem se letu, pa smo med sejo slišali še marsikatero besedo. Med drugim je Franc Sever med svojimi 16 novimi delegatskim vprašanji in pobudami zahteval tudi finančno poročilo za vse KS v MO Velenje. Za letošnje leto, seveda. Postavil pa je še nekaj že zastavljenih, na katera še ni dobil odgovora. Med drugim je vprašal, kdaj bodo odpravljene napake na Cankarjevi cesti in kdo bo to plačal, zanimali so ga kriteriji za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, saj je trdil, da je stanovanje dobil nekdo, ki ga ne potrebuje in ga bo oddajal nekomu, ki ima trdo valuto. (Izven sejne dvorane, med prvim odmorom, imena ni hotel izdati, Tone Brodnik pa o tem ni nič vedel. Zatrdil nam je, da so bila stanovanja razdeljena na podlagi veljavnega točkovnika.) Sever je predlagal, da se načelnica državne uprave Milena Pečovnik prijavi Ministrstvu za notranje zadeve skupaj z najožjimi sodelavci, ker naj bi po njegovem zelo počasi izdajali dokumentacije in ostale dokumente, za katere so pooblaščeni... Adolf Štorman sije ponovno zaželel TV snemanja sej in ob tem dodal nekaj očitkov na račun slabe medijske pokritosti občine v slovenskem prostoru.Pankrac Semečnik je izpostavil problem t.i. ležečih policajev, predvsem na Tavčarjevi cesti. To, da za postavitev zadostuje že pet podpisov občanov, se mu je zdela privatizacija javnih površin. Poleg tega je opozoril, da je treba sejno dvorano, ki služi tudi za poročno, pred obredi bolje urediti. Z rebalansom manj denarja Kot že veste, je bil rebalans proračuna za leto 1996 sprejet. Z njim so predvideni skupni prihodki in odhodki v višini 2 milijard 385 milijonov tolarjev, kar je za 7% manj kot v planu proračuna, sprejetem maja letos. Sredstva za zagotovljeno porabo znašajo 2 milijardi in nekaj več kot 129 milijonov tolarjev, sredstva Sklada stavbnih zemljišč pa 256 milijonov SIT. Prav na tem področju so načrtovani manjši prihodki, saj so morali plan uskladiti z dejansko odmero nadomestil lani in letos in še nekaterih drugih vzrokov. Kot smo že zapisali, so imeli svetniki na rebalans številne pripombe in še več vprašanj. Predlagatelj, župan Srečko Meh je pojasnil, da so navodila države prejeli šele 30. oktobra, zato so imeli zelo malo časa za pripravo, saj se proračunsko leto zaključi oktobra. Tako zaradi različnih vzrokov sredstva na nekaterih postavkah odvzemajo in jih preusmerjajo drugam. Nekatera se bodo zaradi nerealizaci-je prenesla v prihodnje leto. Odgovore na zastavljena vprašanja v zvezi s proračunskimi sredstvi pa bodo svetniki dobili, ko bodo obravnavali poročilo o realizaciji proračuna. Še o kadrih Svetniki so sprejeli ugotovitveni sklep, da je član sveta Aleksander Forštner podal pismeno odstopno izjavo. S tem mu je mandat prenehal. To pomeni, da se bo-sestala občinska volilna komisija in ugotovila, kdo je naslednji na listi SKD. Ta se bo moral v 8 dneh odločiti ali sprejme mandat. Na znanje so vzeli tudi, daje dr. Vladimir Korun umaknil odstopno izjavo z mesta predsednika Komisije za statut... V nadaljevanju niso imenovali člana Nadzornega organa občine, ker je bila naknadno vložena še ena kandidatura in je prišlo do proceduralnega zapleta. Podprli pa so imenovanje mag. Milana Meža za ravnatelja Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje. Brez dodatnega prispevka za vrtce? Svoje delo so svetniki prekinili tik pred obravnavo ugotovitvenega sklepa v zvezi s prispevki staršev k programom v VVZ Velenje. Obstajala je namreč možnost, da bi občina sofinancirala prispevke staršev, da bi se ti znižali za en oz. dva plačilna razreda. Simulacija plačila prispevka staršev je namreč pokazala, da spremenjen način plačevanja storitev v vrtcu ne prinaša velike spremembe za starše. Velika večina bo prišla v razred, ko bo plačevala od 40 do 60 % ekonomske cene. To pomeni, da se bo manjšemu deležu staršev z višjimi prihodki prispevek zvišal, del staršev z nižjimi dogodki pa bo na boljšem kot doslej. Zato svetnikom ne predlagajo znižanja prispevka staršev. Kaj bodo ti rekli nato, bomo izvedeli januarja. Bojana Špegel 4 MS VAS SREČNO '97 24. decembra 1996 n r: Iz ESO Montaže d.o.o. v ESOTECH d.d. Podjetje brez kot ladja brez krmarja Z nekaj stavki oceniti letošnje uspešno poslovno leto podjetja ESO Montaže, pomeni podčrtati le tisto, kar močno vpliva na prihodnjost: lastninsko in pravno preoblikovanje podjetja iz ESO Montaže d.o.o. v ESOTECH d.d.; izpolnitev zahtevnih pogojev za pridobitev certifikata ISO 9001 (slovesna podelitev bo prihodnje leto) in odločen korak naprej pri pridobivanju novih kupcev, kjer veliko šteje povečaje tržnega deleža pri Premogovniku Velenje. V prihodnjem letu hočejo še okrepiti stabilnost v poslovanju in pripadnost kolektivu, povečati tržni delež in ustvar- Mag. Zofija Kukovič, generalna direktorica ESOTECH d.d. iti profit, pozitivno vplivati na okolje, zaposlovati visokoizo-bražene kadre, že zaposlene pa motivirati za dodatno izobraževanje. Mag. Zofija Kukovič, generalna direktorica ESOTECH d.d. pravi: »Ni dovolj, da so cilji postavljeni kot niz želja, dosegli jih bomo lahko le z vz-trajnostjo. Posameznik ali podjetje, ki sta brez ciljev, sta kot ladja brez krmarja, ki brezciljno drsita po vodni gladini, vedno v nevarnosti, da naletita na čeri. Vso srečo v prihajajočem letu, mirne božične in novoletne praznike želim vsem zaposlenim, njihovim svojcem in prebivalcem Šaleške doline. Ne pozabimo - kar si človek lahko zamisli, lahko tudi doseže.« mkp Velenjska plastika Zaradi prepovedi izvoza čelad velike težave Letošnji zadnje trije meseci so bili za zaposlene v podjetju Velenjska plastika povsem drugačni kot so načrtovali. Direktor Franc Vedenik nam je povedal, da so bili njihovi cilji v zadnjem kvartalu tega leta narediti vse za dosego pozitivnega poslovanja. »Žal, sedaj ugotavljamo, da takšnega rezultata ne bomo dosegli. Leto bomo sklenili z minimalno izgubo, ki pa je ne moremo pripisati povsem sebi. Mi smo namreč izdelali projekcijo za vse tri profitne centre in zanje predvideli možno realizacijo ter stroške. Težave so se pojavile predvsem pri profitnem centru Čelade. Razlog zanje pa je prepoved izvoza izdelka v Iran, kamor smo v zadnjih dveh letih veliko vlagali in seveda dobili konkretne posle. Ta kupec iz Irana je za nas pomemben in po vsej ver- jetnosti sedaj tudi izgubljen. Državna politika je z vstopom v Nato morala pristati tudi na določene omejitve . Z »glavnim krivcem« - državo sicer rešujemo nastali položaj, vendar dejstvo je, da je podjetje potegnilo kratko. Za nekaj milijonov mark poslov smo imeli »napeljanih«, med njimi nekatere že dogovorjene, zato je naša ocena o izgubili milijona mark dobička konec tega in v naslednjem letu kar realna.« Čeprav v ostalih dveh profitnih centrih zastavljene aktivnosti dobro tečejo, tega izpada ne bodo mogli nadomestiti. Na splošno pa so, po besedah sogovornika, s poslovanjem v letu 1996 zadovoljni. (tp) Premogovnik Velenje Optimistično v novo leto V velenjskem premogovniku so 19. decembra izpolnili letni načrt odkopa premoga, to je 3.920.000 ton premoga. V letu 1996 so delali 239 dni, kar je nekaj dni manj kot prejšnje leto. Dolžina fronte, na kateri so odkopali letošnjo količino, je bila le 402 inetra, kar je najmanj v zgodovini premogovnika. Ob koncu leta bo v premogovniku zaposlenih le 3.982 delavcev, pomembno pa je, da so letos zaposlili tudi 123 novih delavcev. Pomemben je tudi podatek, da so odstotnost z dela zaradi bolniških izostankov zmanjšali in jih ustalili pri 7-odstotkih; manj delavcev se je ponesrečilo pri delu, zabeležili so le 6 jamskih požarov, ki niso povzročili večje škode. Od Ministrstva za znanost in tehnologijo so pridobili sredstva za sofinanciranje štirih razvojnih projektov, ki so jih pripravili v premogovniku, letos pa so tudi okrepili posle zunaj podjetja. Največ sodelujejo s Pivovarno Laško in Slovenskimi železnicami, pri ekoloških projektih s podjetji v Šaleški dolini, spogle- dujejo pa se tudi s tujino, saj naj bi v prihodnjem letu stekli posli s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Kitajsko. Manj uspešno je bilo leto na ekonomskem področju, saj so se zaradi obračunavanja cene premoga po vrednosti marke 84 tolarjev celo leto ukvarjali z likovidnostnimi težavami in bodo poslovno leto sklenili z izgubo. Leto 1996 si bodo zapomnili po nadaljevanju procesa lastninjenja podjetja, ki naj bi se v prvi polovici prihodnjega leta končno zaključil. Premogovnik naj bi postal delniška družba v 88,9 odstot- ni lasti države. Julija so dobili prvo soglasje Agencije za privatizacijo in novembra potrditev vlade Republike Slovenije o pravilnosti izračunov premalo izplačanih plač v letih 1991 in 1992. Decembra so delavci podpisovali lastninske nakaznice za interni odkup delnic podjetja in za to se je odločilo več kot 90% zaposlenih. Leto 1996 bodo zaposleni v velenjskem premogovniku sklenili 24. decembra, z delom pa bodo ponovno začeli 6. januarja 1996 Diana Janežič Ivan Purnat, župan občine Nazarje: »Vsi smo lahko veseli, da se naša občina razvija in krepi, da smo v treh krajevnih skupnostih veliko naredili v dobro vseh nas in še več bomo. Posebej za sedanji in bodoče rodove naših otrok in s tem vseh občanov. Ob popolni osemletki gotovo ne manjka tudi ostalih pomembnih načrtov in nalog. Veseli me dejstvo, da smo dobri sosedje z ostalimi občinami. Vsem želim vesel božič, sreče zdravja in zadovoljstva v letu 1997 in lepo praznovanje s svojimi najdražjimi.« Mirko Zamernik, župan občine Luče ob Savinji: »Moja poslanica naj bo misel velikega modreca: In pravim vam, daje življenje resnična tema, razen tam, kjer je zagon; a vsak zagon je slep, razen tam, kjer je znanje; a vsako znanje je prazno, razen tam, kjer je delo; in vsako delo je jalovo, razen tam, kjer je ljubezen. Vsega tega, zlasti ljubezni, želim v letu 1997 vsem v izobilju!« Mirko Grešovnik, župan občine Mislinja »Občanom in občankam Mislinja želim vesele božične praznike ter mnogo sreče, trdnega zdravja in delovnih uspehov v novem letu 1997. V imenu vseh svojih sodelavcev in v svojem imenu Vam želim, da bi se vam izpolnilo kar največ želja. Želim tudi, da bomo tudi v novem letu tako uspešno sodelovali in gradili mlado občino Mislinjo. Hkrati vsem čestitam ob Dnevu samostojnosti. Lepo praznujte!« Jakob Presečnik, župan občine Mozirje: »Za minuli čas me zlasti veseli, da sije lokalna samouprava utrla pravo pot, da smo dosegli pravo kakovost odnosov med novimi občinami, ki se skupaj in vsaka zase trudi za lepše pogoje življenja nas vseh. Za nas v občini Mozirje je gotovo velik izziv gradnja osemletke na Rečici in športne dvorane v Mozirju, kot župan in poslanec Državnega zbora si bom pri vseh nalogah še posebej prizadeval, vsem pa želim vesel Božič in sreče, zdravja ter zadovoljstva v letu 1997.« Anka Rakun, županja občine Ljubno: »December je mesec pričakovanj, utrjevanja družinskih in prijateljskih vezi, poln najlepših in iskrenih želja v toplih domovih. Prav take želje naj nas spremljajo ob Božiču in v celem letu 1997. Da bi v tem letu vsi ljudje videli čim več »svetlobe«, zaupali v lastno ustvarjalnost ter uporabljali zakone ljubezni. Vse te vrednote prinašajo srečo. Živeti s temi mislimi na vsakem koraku in povsod je tudi moje življensko vodilo in hkrati moja sreča.« Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad: »Pridno smo delali v minulem letu in veliko naredili za boljše življenje nas vseh v slehernem kraju in zaselku in na vseh področjih. Veliko načrtov in nalog nas čaka v prihodnje, naj denimo daljinsko ogrevanje poleg naših domov ogreje tudi naša srca, da bomo ostajali v naši občini in se vanjo vračali. Kar 27 novorojenčkov do decembra nas ohrabruje pri naših naporih. Vesel Božič, lepo praznovanje dneva samostojnosti ter uspehov, sreče in zdravja v letu 1997 vam iz srca želim.« 24. decembra 1996 SREČNO '97 ■m ms rm s d.o.o. SEDEŽ PODJETJA: SALON VELENJE FORI d.o.o. Hrastovec 24, 3320 Velenje ■ SLO tel.: ++386 063 893 884 tel./fax: ++ 386 063 893 715 TRGOVSKO-PROIZVODNI CENTER SLOVENJ GRADEC (PROIZVODNJA, PRODAJA IN POOBLAŠČEN! SERVIS) FORI d.O.O. Celjska cesta 45, 2380 Slovenj Gradec - SLO tel.: ++386 0602 45 169 tel./fax: ++ 386 0602 42 986 (H) HONDA jcia; KIA MOTORS Mercedes - Benz SiŠMŠSlil iilsiglišsi« ŽELIMO VAM SREČNO, TER POSLOVNO NOVO LETO 1997! H I - 1 j k- s ****! - v** I ***** i**r** k k *- Spoštovani! Pred nami so najlepši prazniki, božič in novo leto, čas pričakovanj, uresničevanja naših najbolj skritih želja, čas, v katerem radi obdarimo naše najdražje, prijatelje in znance. Naj bo vaše praznovanje prijetno, božič vesel, novo 1997. leto pa zdravo in srečno. k ★ Vaš Gorenje Servis r * * ★ -k + * ★ "* ★ ★ * * * * ' * :* * * *' * * * * -k k * * **************** k k k k k k k k k ****** *#* k * | * .....■*■ * i lit;,, i,. A. *, OB STRATEŠKEM PRESTRUKTURIRANJU DEJAVNOSTI IN LASTNINE SMO V DECEMBRU 1996 SPREMENILI IME IN PRAVNO OBLIKO FIRME IZ ESO Montaže d.o.o. V ESOTECH d.d. A A ESO Velenje EfOTECH Z NOVIM IMENOM ŽELIMO OHRANITI ZGODOVINO NEKDANJE FIRME "ESO" IN OBENEM POUDARITI TEHNOLOŠKA ZNANJA ESOTECH,d.d. družba za Izvajanje projektov v energetiki in industriji Preloška c. 1 3320 Velenje Slovenija Telefon: 063/854 690 Telefax: 063/856 758 E-mail: velenje @ esotech.si Poslovnim partnerjem, sodelavcem in občanom mestne občine Velenje želimo prijetne praznike in srečno 1997! VODENJE PROJEKTOV a PROJEKTIRANJE DOBAVA IN MONTAŽA SPUŠČANJE V POGON ŠOLANJE KADROV VZDRŽEVANJE IN SERVIS OBNOVA IN GRADNJA ENERGETSKIH IN EKOLOŠKIH SISTEMOV TEHNOLOŠKI PROCESI V INDUSTRIJI INSTALACIJE V GRADBENIŠTVU ajS ■■■■I j H II|pj 1 i "I ■■■■■■■■■■H : I.............i BHifflll * bo v //UiA' č(ovefCfi- Katarina že med desetimi mladinkami sveta Bila je največje presenečenje Katarina Srebotnik je z bleščečo igro na neuradnem svetovnem prvenstvu do 18 let, to je sloviti Orange Bowl na Floridi, potrdila, da s 15 leti in devetimi mesec ni več daleč od samega vrha svetovnega tenisa. Čeprav bo šele marca stara 16 let, je bila vse do finala neusmiljena do svojih leto in več starejših nasprotnic. V 3. krogu je premagala Kanadčanko Soukupovo , v četrtfinalnem dvoboju pa je bila boljša od šeste nosilke Laure Pena iz Španije s 6:4 in 6:4. V polfinalnem srečanu je bila njena nasprotonica Cehinja Suzana Ondraškova. Katarina je bila boljša tudi od nje. Prvo igro je dobila s 6:4, drugo pa kar s 6:1. S tem se je uvrstila v nedeljsko finale, kjer pa je naletela na zelo razpoloženo Španko Ano Alcazar, tretjo nosilko in zmagovalko lanskega tekmovanja za "skledo pomaranč" do šestnajst let. 17-let-na Španka je igrala izvrstno in zmagala s 6:3 in 6:0. Uvrstitev v finale je Katarinin največji uspeh na njeni dosedanji z evropskimi in svetovnimi naslovi bogati športni poti, saj je osvojila kar 180 ITF točk za svetovno računalniško lestvico. To pomeni, da je na novi lestvici, ki je izšla včeraj, že med desetimi najboljšimi mladinkami do 18 let na svetu. Seveda pa ima še velike možnosti, da svoje mesto izboljša z nastopi na turnirjih v glavnih mestih Mehike , Kostarike (turnir jakosti 1) in Venezuele (jakosti A), kjer bo nastopala v naslednjih treh tednih, 15. januarja pa se bo vrnila v domovino. Za finale je bilo, kot sta nam povedala v nedeljo zvečer po telefonu sama Katarina in novinar mariborskega Večera Aco Pasternjak, največji poznavalec tenisa pri nas, izredno veliko zanimanje. Tamkajšnja televizija je dvoboj prenašala neposredno, finalistki pa so ameriški novinarji oblegali kar dve uri in šele nato so ju spustih do telefona. Katarini smo najprej v imenu vseh ljubiteljev tenisa čestitali za imenitno drugo mesto in za njen drugi blesteči nastop na Floridi po lanski 93-letna Marija in 90-letna Hermina: "Poslance bi zaklenili rr Lep in nadvse zanimiv delček popoldeva smo prejšnji četrtek preživeli na Škalski cesti v Velenju, ob robu Thrnske goše, kot domačini praviju gozdu, ki je nekakšna naravna pregrada med Velenjem in Škalami oziroma Hrastovcem. Tam je gruča hiš in v dveh izmed njih živita Hermina Klančnik ter Marija Rebernik. Prav njima je tega dne veljal obisk predstavnikov škalskih upokojencev - Toneta Korena (predsednika Pododbora društva upokojencev) in Vide ter Adolfa Lipnika. Hermina je četrtek, 19. decembra, slavila 90. rojstni dan, so mislili. Gotovo bi se hudovala, če bi tako trdili. Čeprav ima menda v vseh dokumetih zapisan kot rojstni dan 19. december 1906, Hermina tega datuma ne priznava. "Rodila sem se osemnajstega," je tudi tokrat kot verjetno že ničkolikokrat povedala. "Ko so moje rojstvo zapisovali v knjigo, so bili očitno pijani, saj so namesto 18-tega zapisali 19-tega." Na vprašanje, kako to ve, je odgovorila: " Tako mi je kasneje povedala mama, mama pa bo že vedela, kdaj sem se rodila," je odločno pristavila in ob delčku tega stavka smo se seveda vsi iz srca nasmejali. Z Marijinim rojstvom pa je bilo vse prav: rodila se je 21. januarja 1903. Marija in Hermina veliko prostega časa preživita skupaj. Tako je bilo tudi minulo četrtkovo popoldne. Hermini so čestitali namesto za današnji za včerajšnji rojstni dan, Mariji pa že za 94.življenski jubilej ter ju tudi obdarili. Marija je zlasti v toplejših dneh velikokrat pri Hermini. Pri Hermini preživlja že nekaj časa vse dopoldneve druga soseda - Cilka Sušeč. Za to skrb ji je hčerka Milena z možem Miranom, s katerima živi Hermina, zelo hvaležna. Hermina, Marija in Cilka, so zelo rade skupaj. Poklepetajo tudi o politiki. Če bi one odločale, bi poslance (podobno kot je to primer pri izbiranju papeža) zaklenile, dokler ne bi izbrali novega presednika vlade. Srečanja, med katerim ne bi govorile o politiki, menda ni. Še o eni stvari se rade pogovarjajo. "O...Ni treba, da to vsi vedo, "so dejale in zato tudi mi tega nismo in ne bomo zapisali. Se pa najbolj razveselita obiskov svojih otrok, vnukov...in tudi drugih. "Samota je najbolj grozna stvar", je dejala Marija. In zelo sta se razveselili tudi našega obiska. O starosti nista veliko govorili. Je pa Hermina dejala: "Nisem si mislila, da bo bom kdaj dočakala, da bo katera izmed treh hčera odšla v penzijo, ko bom še jaz na tem svetu." Najstarejša hčerka se je namreč medtem že upokojila. Hermina nam je zrecitala tudi Gregorčičevo Vpepelnični noči. Vsi so jo pozorno poslušali, kot da bi bili v razredu. Povedala jo je tako gladko, kot da se jo je pred dnevi naučila. Zna pa jo seveda iz šolskih klopi. Jubilantkama so Škalčani pred odhodom zapeli: KoVkor kapljic, toVko let, bog nam daj na svet živet... Hermina in Marija, tudi iz našega uredništva Vama iskreno kličemo: "Se na mnoga leta!" S. Vovk zmagi do štirinajst. Njenih še ne šestnajst let ji zagotavlja, da bo lahko na tem tekmova u zaigrala tudi v naslednjih treh letih - kot mladinka seveda. "Tekmovanje je bilo pravo profesionalno, na tribuni seje zbralo veliko gledalcev, med njimi pa je bila tudi olimpijska zmagovalka v dvojicah iz Atlante, slovita Mary Joe Fernandez, ki me je po polfi-nalni zmagi povabila na kosilo, po današnjem srečanju pa mi je po telefonu čestitala Monika Seleš. Med finalnim srečanjem sem bila veliko bolj živčna kot na prejšnih, zato je bila igra slabša. Vseeno pa sem zadovoljna z mojim nastopom, saj finala z mojimi petnajstimi leti resnično nisem pričakovala. Že z uvrstitvijo v četrtfinale sem bila zelo zadovoljna. Ko mi je to uspelo, sem hotela vedno več: v polfinalu finale, v finalu zmago. Poskusila sem vse, vendar je bila Španka resnično boljša. Odlična je bila. Če bi bila tudi jaz igrala tako kot najbolje znam in zmorem, bi morda imela možnosti...Vseeno sem zelo zadovoljna." Vseeno, bravo Katarina! S. Vovk Bloudkova nagrajenka Vera Zupančič "Ce Je volja, ni ničesar prehudo!" Življenje je stkano iz drobnih dogodkov in majhnih pozornosti. Zaradi njih je za nekoga vredno vztrajati in z voljo premagovati ovire, za druge ... Pa je okoli nas kar nekaj takih, ki bi lahko rekli, da merijo dan na svojem področju po dejanjih in ne po številu ur. Najbrž se bo ob teh napisanih besedah nasmehnila, zamahnila z roko in seveda katero rekla (če drugega ne: »Lej, jo, kako je začela!«) z naglasom, ki jo izdaja, da je rojena Ljubljančanka. Menda iz najbolj »šparovnega« konca, kjer celo namesto kruh rečejo krh. "Saj vem, zakaj me kličete. Vseeno mi je, kdaj pridete, le od 9. do 9.30 ure ne morem. Takrat imam s svojimi upokojenimi prijateljicami "kofe partijo". Moramo predelati šport, kulturo in medicino, nato še politiko." Vera Zapunčič, ženska, brez katere že nekaj let ne mine nobena atletska prireditev, bodosi šolsko ali evropsko prvenstvo kot je (najbolj sveže) Bruno Zauli. V prešnjih letih pa bi se na seznamu našlo še kakšno pomembnejše celo izven meja bivše Jugoslavije. Nikoli se ni v kraljici športa pomerila kot tekmovalka, ampak je ena od tistih, brez katerih atletskih prireditev ne more biti: torej kot vodja tekmovanja ali kot sodnica pri posamezni disciplini. In ne le to. Naj bi se še tako trudili, ne bi mogli spregledati njenega zavzetega, odgovornega in zahtevnega dela v velenjskem atletskem klubu. Dolga leta je bila njegova predsednica, od leta 1987 dalje pa v njem uspešno vodi zbor sodnikov. Kot mednarodni sodnici pa ji ni ušla dolžnost nekajletne predsednice združenja atletskih sodnikov Slovenije in še in še bi lahko naštevali. Mimogrede, lani je postala častna članica slovenske sodniške organizacije. Več kot 30 let je atletika njena velika ljubezen. Zasluge za to ima hči Renate, ki se je začela ukvarjati s kraljico športa. "Ker prej nisem bila nikoli športnica, sem morala biti potem toliko bolj pridna, da sem o vsem tem kaj vedela. Sem zagovornica misli, da ni ničesar prehudo, če je volja." V veliko zadovoljstvo ji je, da ima okoli sebe delavoljne ljudi, da so mladi, ki so prišli v klub, danes uspešni visoko izobraženi ljudje, daje njen atlet danes predsednik kluba. Po Verinih besedah to odtehta ves napor, vso slabo voljo, ... Ambicioznost mladih in velenjskih atletskih delavcev, ki slovijo kot izvrstni organizatorji prireditev, se zrcali marsikje. Najbrž tudi v kandidaturi za evropsko in svetovno prvenstvo, kros dela pa je tako in tako že nekaj let njihova obveza. Urejen stadion z 8 stezami in pomožnim atletskim igriščem je pridobitev nad pridobitvami za neumorne velenjske atletske delavce."Če bi še kdaj imeli kakšen konec dvorane za zimske treninge, bi bilo pa sploh fajn. » To veliko Verino željo najbrž nosi v sebi še kdo drug. "Trenutno je v klubu kar nekaj obetavnih atletov. Ce bodo znali z njimi dobro delati, če bodo ti imeli dobre trenerje, bo ime velenjskega atletskega kluba spet v samem vrhu vsaj v državi." Vera ima rada vse športne zvrsti, čez atletiko je pa ni. Za vsako kolajno, ki jo dobijo smučarji, kupi kartico podarim dobim, saj gre navsezadnje denar iz tega žaklja tudi za atletiko. "A, veste, da je to krivično. Tudi tisti, ki osvoji četrto mesto, se trudi, a medalje ne dobi. Prav tako je ime nosilca tega ne- hvaležnega mesta redkokdaj zapisano v medijih. Sloh ne veste, kako mladim veliko pomeni, če bi novinarji zapisali, da je ta in ta osvojil 4., drugi 5., tretji 6.mesto." Kar nekaj stičnih točk imata atletika in Verino življenje. Trd boj za dosego željenega zahteva ogromno truda, volje, vztrajnosti. Vse to Veri ni tuje. Energično, samozavesto, z ravno hrbtenico (tako je opisala samo sebe) jo je "naredilo" življenje. Od 9.1eta starosti dalje se je prebijala v sama. Res z dobro mačeho, a vendarle to ni bila prava mama. Pričakovala je, da bo na stara leta bolje, praktično pa je ostala sama. Ko razkrije, kaj vse je že za njo, s kakšnimi težavami se ubada v tem trenutku, ob s 'C » : i ' V '•>. r? - vi ; vseh boleznih človek težko verjame, da premore toliko dobre volje. Delo z mladimi - to jo drži po kon-ci.Če ji bo kolikortoliko služilo zdravje, jim bo tudi v prihodnje pomagala v klubu. "Se nekaj vam moram povedati. Resnici na ljubo se najbolj zdravo počutim na stadionu. Doktor Poles mi je svetoval, naj si postavim tu prikolico, pa bo. Pri 70.pomladi najbrž njegovega nasveta ne bom upoštevala." Ostaja pa upanje, da bo kdaj tudi zanjo drugače. Sploh, ker sama verjame: » Upanje je pol življenja.« Dolgčas kljub majhnemu krogu prijateljev uspešno preganja s prebiranjem časopisov, gledanjem televizije, svoje pa zahteva tudi njen mucek Muki. Saj je priden in ji ne ponemari stanovanja, ampak scrtljan je toliko, da je njeno naročje redkokdaj prazno. "Vsaj nekaj živega v hiši." Med številnimi priznanji, ki jih je Vera prejela za svoje delo, ima nedavno ji podeljena Bloudkova plaketa (drugo najvišje priznanje na področju športa v Sloveniji) posebno mesto. Dobila ga je za življenjsko delo. Tisti, ki so jo predlagali zanjo, že vedo, zakaj sojo. Vera pravi, da ni samo njena, ampak jo deli z atleti, velenjskimi atletskimi delavci. "Moram priznati - bila sem ga vesela. Rada bi se zahvalila vsem tistim, ki so mi ob tej priložnosti poslali pisne čestitke, jih izrekli po telefonu ali na cesti. Življenje je lepše tudi zaradi takšnih pozornosti.« Iskrene čestitke, v novem letu pa obilo predvsem zdravja! (tp) 24. decembra 1996 Dvornikova iz Šoštanja - Maks in Anica Vse življenje Koliko zanimivih ljudi živi med nami! Koliko zanimivih stvari imajo povedati! Mi pa, tudi sama nisem nič drugačna, hitimo, hitimo, hitimo. Včasih je bilo, tako pravijo starejši, drugače. Že zato, ker so se ljudje več družili, se bolj posvečali drug drugemu. Zdaj pa največkrat vsak zase sedemo pred televizor, pa klik z enega programa na drugega. Poslušamo se redko, govorimo pogosteje. S tem, komu govorimo, če nihče ne posluša, se ne ukvarjamo. Škoda in žal. Ko sem prišla prejšnji torek malo pred poldnevom k Dvornikoma, Maksu in Anici, v Šoštanj, sem si vzela čas. To sem se odločila potem, ko sem ju spoznala. Kar pozabila sem beležiti vse tisto, o čemer smo se menili, ubrali pa smo kup življenskih poti. Osemdesetletni Maks Dvornik je bil vse življenje zaljubljen v letenje. To sem vedela že prej, ker mi je to zaupal Viktor Kojc. Bil je med prvimi jadralnimi piloti v Šoštanju in med tistimi, ki so »gradili« prvo jadralno letalo na tem območju. Še zelo živo se spominja tistega obdobja, ko se je v Topolšici pisala zgodovina jadranja. Maks Dvornik še danes hrani knjižico letenja, kraljevskega »ju-goslovenskega« aero-kluba Naša krila in ponosen je na to, da se je jadranja učil pri Žarku Majcnu. Tudi sicer se rad pelje z letali, z novejšimi potniškimi, v stari Jugoslaviji pa vojaškimi avioni in jih našteva - briget, potez, češke avie... Bil je tudi planinec, pravzaprav je še. Spet na tammaaje Mesto i datum roSenja _____A t ^f - ' Rotp .s ; _ --vmm Atfreca ^frCKJ Datum izdavanja, broj elfpii A" 8 "—X- ■■■■•• „S" . . , »c ....... Zv. „C» . Knjižic« letenja ijdaje : ■xvtrw? «l!,5 AKS^tss ... U^djo. ... LeJe?^ Maks in Anica Dvornik: »Uh, kako je bilo včasih v Šoštanju živo! Neprestano se je kaj dogajalo.« nek način višina, bolj višave. Bilje zraven, ko so gradili planinsko kočo na Smrekovcu, pa tudi potem je bil velikokrat tam, ko je bilo treba na koči kaj popraviti. Maks je to znal. Zelo lepe spomine ohranja tudi na Andrejev dom na Slemenu. » Velikokrat smo se dobili s prijatelji, ki so prišli s koroške smeri, smučali smo, tekmovali in se veselili. Ne vem, če se bom veliko zmotil, ampak kar vsako drugo ali pa tretrjo soboto smo se dobili na Smrekovcu. Komaj smo čakali snega: Končanov Herbi, Lorbekov Rudi ...in jaz. Trije prijatelji, ki smo tudi skupaj tekmovali po Sokolski liniji.« Skupaj z ženo sta kasneje prehodila mnoge planinske poti. »Veseli smo bili, ko smo se srečali s prijatelji, znali smo se poveseliti. Danes je vse drugače,« pravi, ko se spomni kako živahno je bilo včasih v Šoštanju in se mu pri tem, rojenemu Šoštanjčanu, pridruži tudi žena, ki se je v mesto priselila leta 1938. »Kakšno mesto je bilo včasih to! Kako veselo in prijazno. Koliko veselic, prireditev, kar naprej se je kaj dogajalo. Pri Sokolu smo imeli še pred drugo vojno amatersko gledališko Knjižica letenja Kraljevskega »jugoslovenskega« aero- kluba »Naša krila«. skupino, vsaj dve predstavi smo naštudirali vsako leto, pa svoj orkester smo imeli. Z Movhovim Franclom sva bila »kidisnšibeija«, tako smo rekli. Jaz zato, ker sem rad plezal, Franci pa zato, ker je bil močan. S predstavami smo gostovali po okoliških trgih, šli smo na Vransko, v Mozirje...« Danes ne mine dan, daje ne bi mahnila Maks, v pokoju je 14 let, tja pa se je namenil z zahtevnega in odgovornega dela v komunali in žena, ki je upokojena 8 let več, mahnila na sprehod. Ko sem ju spraševala kam, v katero smer, sem že po nasmehu na Maksovem obrazu poznala odgovor. »Ja, proti Lajšam. Tja me še vedno vleče, pa proti Gaberkam, do Pustega gradu, na Gorice. Do tja naštejem 740 korakov.« Zdaj se Dvornikova držita bolj - ne doma - ampak v domačem kraju. Z nostalgijo pa se spominjata časov, ki sta jih vsako poletje preživljala na Murterju, od leta 1968 naprej. Bil jima je kot drugi dom, zdaj ju je tam poletje pogrešalo že šesto leto. »Ne gre več. Ko sva se nazadnje spet namenila tja dol, kjer je bilo zmeraj lepo, sva prispela do Celja. Moije ustavil in rekel -greva nazaj, ne čutim se sposobega voziti tako daleč. In sva se vrnila. Še enkrat sva poskusila, kakšna dva meseca kasnje, pa spet ni šlo. Zakaj bi se človek podajal v nevarnost, če ni treba?«, je rekla Anica. Tista murterska obdobja velikokrat prikličeta v spomin. »Leta so tu,« je rekel Maks, čeprav mu jih 80 ni videti. » To priznaš, ali pa ne.« Vmes je bilo še veliko zanimivih besed, živahnih stavkov, veliko hobijev, veliko spominov. Prijetno je bilo z njima. Poleg zdravja jima v novem letu privoščim še nekaj - da spet obiščeta Murter in, da se tam spet počutita kot nekoč - kot doma. Milena Krstič - Planine Srečanjem z glasbenikom Marjanom Stropnikom "Ob muzki pozabiš. da življenje teče» "Ja, kako ste se pa name spomnili. Veste, nekateri v Velenju me ne marajo preveč. Zakaj bi potem ne marali še vas," se je pošalil mož z velenjskimi in ljubljanskimi mestnimi pravicami, mož,ki ga pri igranju mladinskega orkestra velenjske glasbene šole ni mogoče spregledati. Ljubljana - Velenje - Ljubljana je pot, ki jo Marjan Stropnik opravi vsaj 2- krat na teden iz vsaj dveh razlogov. Prvi je njegovo delo v velenjski glasbeni šoli, drugi pa je mama. "Sem rojen Starovaščan. Po tolikih letih bivanja v Ljubljani bi bil res že lahko Ljubljančan, a se kar pogosto sprašujem, kje sem večkrat? Najbolje bi bilo, če bi se prestavil na Trojane. Tako bi lahko bil dopoldan v Ljubljani, popoldan v Velenju", je z nasmehom na ustih povedal Marjan. Pred 28 leti je življenjska pot mladega fantiča, željnega čimveč glasbenega znanja, privedla v slovensko prestolnico. Našel ga je najprej na srednji glasbeni šoli, nato na Akademiji za glasbo, kjer je diplomiral z odliko leta 1976. Danes si služi kruh kot prvi pozavnist v orkestru RTV Slovenija. Dirigiranje mladinskega orkestra velenjske glasbene šole je njegov konjiček. Od letošnjega marca dalje paje tudi drugi dirigent rudarske godbe. Prav slednja je bila tista, kije Marjana pripeljala v te vode, v katerih se drži krepko nad površjem."Ao/ majhen fantič sem imel priložnost videti in slišati igrati rudarsko godbo. Tako mi je bilo všeč in tudi veselje sem imel, da sem se ob razpisu za njene nove učence tudi prijavil. Bil sem med prvimi učenci pokojnega gospoda Marina. V Ljubljano pa me je usmeril Silvo Tamše, kije bil učitelj na glasbeni šoli." Ob tem takem ne preseneča, daje Marjan zadržal vsa ta leta stik z rudarsko godbo. Nanjo ga vežejo tudi nadvse lepi spomini s potovanj in tekmovanj. Nič drugače ni s simfoniki RTV Slovenija, s katerimi je obredel dobršen del sveta. Dvakrat je bil udeleženec njegove turneje po 36 državah ZDA. "Vtisi s teh gostovanj so čudoviti. Kadar igraš pred 5000 množico,... o, ja, ja." Karlos Kleiber, Lovro Matičič sta imeni s seznama svetovno znanih dirigentov, s katerima je navezal stike. Že 12 let paje pravi prijatelj s skladateljem in dirigentom Karlom Daviesom - najbolj iskanim dirigentom in komponistom za filmsko glasbo v ZDA. Z njim sodeluje toliko let na filmskem festivalu v Pordenonu, kjer igrajo ob predvajanju filmov glasbo v živo. Ne skriva zadovoljstva (zakaj bi ga le), ker je Davies njemu in rudarski godbi posvetil eno skladbo. Prihodnjo leto bodo Pokrajinski vtisi, takšen je namreč njen naslov, "doživeli krstno izvedbo. "Vtisi so nastali v njegovih mislih ob obisku v Velenju, kamor sem ga pripeljal. V skladbi opisuje Slovenijo, ki mu je zelo pri srcu." O tem, da je njegovo delo naporno, ne kaže dvomiti. Sploh, kadar so na programu težki koncerti. »Naš orkester ima dve vlc-gi: za hišo snemamo vse zvrsti glasbe, od scenske, zabavne do simfonične, drugo pa so koncerti.« Zadnja leta namenja še precej pozornosti poučevanju na velenjski glasbeni šoli. Trobilce ima čez. Vesel je, da se toliko mladih vključuje v glasbeno ustvarjanje. In v tem pogledu se, po njegovem mnenju, Velenje zelo razvija. Tudi po zaslugi ravnatelja šole mag. Ivana Marina. "Upam, da bo takšna tudi prihodnost. Ne bojim se za tradicijo rudarske godbe, s katero se pripravljamo na veliko in zahtevno preizjaišnjo prihodnje leto. Na Nizozemskem bo namreč spet svetovno prvenstvo in do takrat nas čaka precej napornega dela. » Veliko je zdoma, kar ni enostavna reč. K sreči ga žena (tudi Velenjčanka), ki sicer ni glasbenica, a odlično igra klavir, razume. Sinova pa... Sam pravzaprav ne ve, ali naj bo žalosten ali vesel, ker nihče od njiju ne stopa po njegovih stopinjah. Očitno sta dovolj zgodaj spoznala, kako težka je glasbenikova pot. Želel ju je preusmeriti, vendar pri tem ni bil uspešen. Oba sicer znata igrati klavir, a ga je eden od njiju zamenjal za kitaro in se posveča kantavtorstvu, drugi pa se je odločil za športno življenje. Na povabilo Smelta Olimpije v tem klubu sedaj nadaljuje košarkarsko pot. Novinarji, glasbeniki in še kdo bi se znašli kar v istem košu glede prostega časa. Ni ga, če ima dan še 24 ur. Marjan tiste redke proste trenutke namenja kulinariki. Če mu bo čas dopuščal-prijavil se je že- se bo udeležil kuharskega tečaja pri znani sestri v Ljubljani. Planinarjenje je kot nalašč za njegovo dušo. V naravi najde svoj notranji mir in posluša drugačno zvrst glasbe. "Ob veselju in užitkih, zabavi in optimizmu, ki ga daje muzka, ter z nenehnim delom pozabiš, da ti življenje teče." Posebnih načrtov v prihodnje nima. Upa le, da bo našel čas in se odzval že večkratnemu povabilu Daviesa za obisk v ZDA. Izkoristil ga bo za strokovno izpopolnjevanje. Sicer pa bo še naprej razpet med Velenjem in Ljubljano. Da bi se kdaj za stalno vrnil? Ne vem. Družina preveč navija za Ljubljano. Težko bi odgovoril. Sicer pa vam moram povedati, da je zame govorica z instrumentom lažja kot klepet, na katerega ste me povabili," je še poudaril Marjan Stropnik. Izpolnitev vseh želja ter sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 1997 pa so naše želje njemu in njegovim najbližjim. (tp) foto vos Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 3330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 MNOGO ZDRAVJA IN POSLOVNIH USPEHOV! CENJENIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE, PRIPOROČAMO PA SE TUDI ZA NADALJNJE SODELOVANJE! ZA BOŽIČ VAM ŽELIMO OBILO DRUŽINSKE SREČE, ZAD IN RAZUMEVANJA, V NOVEM LETU PA p-^APS 3320 Velenje Koroška 64 AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI T . , nci . ,-\/ri mi ir Telefon: (063) 500 d.d. VtLbNJb Telefax: (063) 855 557 Ob iztekajočem letu se vsem strankam zahvaljujemo za zaupanje ! Želimo vam obilo družinske sreče ob božiču ter zdravja in veliko poslovnih uspehov v letu 1997 ! Kolektiv APS d.d. PREMOGOVNIK UELENJE VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO VAM ZELI KOLEKTIV VELENJSKEGA PREMOGOVNIKA! SREČNO '97 24. decembra 1996 .''.H;'?;: ; .........J š : ' : :* . ■ 14 NilS VAS SREČNO '97 24. decembra 1996 IM ZDRAVSTVENI DOM VELENJE 3320 Velenje Vodnikova cesta 1 Telefon:063/856-711 YSeM OBČANKAM IN «BCAM«N ieuMC reseie praenikc in siecR« B®Y® Leit 1991. niATSireMi reLeue J&fc Aflc * iS* *£? ris; IŽ&; ^St J&k rf* dSfc *tfc *tfc *tfc ijfc ssji iSk rfA v^v »J* fj* t®? »ž* •»Ž* iSSk SI stjfc S** && iSjfc *** ANDRAGOSKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Vsem občanom občine Velenje, še posebej po vsem sedanjim in bivšim udeležencem naših izobraževalnih oblik, želimo v letu 7997 veliko sreče, zdravja in zadovoljstva; obilo ustvarjalne moči ter kar največ delovnih in drugih uspehov. J&k St$4 »I* ; Atfc *Xfc rf-fc ■ 5j5 5Jp vji ^ »J? 't Affc i^fc *Sfc iifc «Xk * TE* TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJE 3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 Velenje, Partizanska 3 SALON 063/851-060 REZERVNI DELI 063/855-828, FAX:063/851-083 d.o.o. HM VSE NA ENEM MESTU: NAKUP AVTOMOBILOV, DODATNE OPREME, REZERVNIH DELOV ... NAJ BODO PRAZNIČNI IN VSI DNEVI V NOVEM LETU - DNEVI MIRU, SREČE IN POSLOVNIH USPEHOV ! | Rečica ob Paki 45 3327 Šmartno ob Paki Tel.: 063/885-218 Prodaja vozil in rezervnih delov • servisne storitve kleparska in ličarska dela#vulkanizerstvo#avtovleka gx* rff itfc si? SsieZna uo^nj^ w ietw 19 97 cVaiw želi/ ^atd s&tvis/ ^'OIAOAJUO Skupaj z vami, ki nam izkazujete zaupanje, bomo skrbeli za kakovostno upravljanje stanovanjskih objektov. Stanovanjsko podjetje d.o.o. Foitova 6,3320 Velenje telefon 852-918, 852-911, 854-930 Želimo vam prijetno božično praznovanje, v novem letu pa veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. ulhlilll KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Trg svobode 12, 3325 Šoštanj telefon (063) 882-567, 882-626 telefax (063) 882-261 Kupcem, poslovnim partnerjem in bralcem želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto ter jih vabimo v naše poslovalnice: - Mesnica in delikateso Šalek (pri Pristanu), tel. 858-223 - Mesnica in delikateso Velenje, Tomšičeva 10 b (pod OŠ MPT), tel. 851-454 - Mesnica Šoštanj (za Kajuhovim domom), tel. 882-527 - Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki, tel. 885-124 - DE Turn (jabolka), tel. 856-574 24. decembra 1996 SREČNO '97 v JOŽE STANGLER Paka 40/B 3320 Velenje Slovenija Tel. &fax: 063/853-917 Mobitel: 0609/644-871 HI m Iffl Š10\ a & " LET * STAVBNO KLEmftSTVO; KROVSTVO; HIOROIZOLACUE PESKANJE IN ANT1KOROZUSKA ZAŠČITA. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in želimo prijetne božične praznike, v novem letu 199? pa želimo veliko sreče in osebnega zadovoljstva ter se priporočamo za obisk II ABIT »o.o. Velenje Podjetje za upravljanje J Tel.: 853-435, 863-502, 855-Fax: 063/ 852-405 ... t s stanovanji d.o.o Kersnikova 11, 3320 Velenje voščimo vam VESEL božič in zadovoljno te;< srečno novo ■ ■: LETO 19971 Skupaj z nami je vašTdom lahko še prijaznejši! ms VAS 15 UCARSTVO sikkEns flVTOGlinšek Stanko KL6PRRSTVO Škal® 35 b. 3320 Velenje telefon/fax: 063/893-608 * POPRAVILA KAROSERIJ * AVTOLIČARSTVO Z NAJNOVEJŠIMI MATERIALI sikkens Želimo vam, do lepo preživite predbožični in novoletni čas, v letu, ki prihaja, po želimo vsem voznikom srečno vožnjo! Strankam se iskreno: zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v naslednjem letu! ........... flolifffi Tk-govina d.d. Velenje, Goriška 46 Vedre praznične dni in zadovoljno leto 1997 želi vsem svojim strankam Dolina, trgovina d.d. ter vas vabi na ugodne novoletne v v nakupe v svoje trgovine v Šoštanju, Velenju in Šmartnem ob Paki. ■ oooro ■ ■ Vi Wr Tsv* 063 Trrt u * * V 856 384 ■ ■ ^ 0 Odvrtelo se je leto, prihaja novo. Vsak kt>nec pač pomeni nov začetek. Naj v a m bo novo I eto prijazno, naj izpolni vaša pričakovanja. Sestavljajte ga iz drobnih zadovoljstev, lažje vam bo. In bomo del tega mozaika tudi naj m <©)[rcoxa]|]®ir[ro® d. o. o. Partizanska 12, 3503 Velenje Tel.:063/853-231 , 864-727 Fax:063/863-058 MO VAIVI VESE IO IN SREČNO VELENJE, PREŠERNOVA 7; TEL. (063) 853-639 OPTIKA mST Želimo vam vesel božič ter zdrai o in .srrrno novo leto 1997. GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna Polzela tel.: 063/720-020 ^ ^ozične VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA 00 2.12.1996 00 25.1.1997 CENE ZA GOTOVINO: - zakonska spalnica MAJA - NOVO: zakonska spalnica VENEZIA v dveh barvah: BELO in HRAST - samska spalnica HALA - omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast -cno novo 102.947,00 SIT 114.109,00 SIT 47.507,00 SIT II.D II.D III.D III.D IV. D IV. D višina 186 cm višina 218 cm višina 186 cm višina 218 cm višina 186 cm višina 218 cm 25.067,00 SIT 29.027,00 SIT 31.667,00 SIT 36.947,00 SIT 46.187,00 SIT 54.107,00 SIT NOVO NOVO NOVO NOVO POSEBNA P0NUDBA:| - omare z zgibnimi vrati ZV 4 30.875,00 SIT ZV 8 55.163,00 SIT - delavniške omare DGD 1 11.732,00 SIT - bogata ponudba pohištva za oprema dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo, vzmetnice vseh dimenzij in še in še. UGODNA PONUDBA KUHINJ v izvedbi HRAST. Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8.-18. ure, sob od 8.-12. ure. POHIŠTVO GARANT, P0HIŠTV0 ZA VAŠ DOM! Tel.: 063/720-020 ZA NAKUPE NAD 100.000,00 SIT PRESENEČNJE! VABLJENI! Tel. (063) 855 935 POJEM BOGATE PONUDBE 10% POPUST za TV VOJAGER -ekran 51 cm, JUPOL, PROGRAM BELINKE in VES PROGRAM BELE TEHNIKE * izjemne cene drobnih gospodinjskih aparatov, glasbenih stolpov, vvalkmanov... Razlog več, da obiščete trgovino Keros v Pesju in * izberete lepo praznično darilo! « Prijetne božične praznike in srečno v letu 1997* LICARSTVO-KLEPARSTVO VLADO ROJ s.p. Koroška 46 3320 Velenje tel.: 063/861-945 Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje! ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, USPEŠNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1997! 16 KAK VAS SREČNO '97 24. decembra 1996 MATIKA VELENJE d.o.o. Prešernova 22, Velenje tel.: 863-043 STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE p.o. Koroška 48, Velenje Telefon: 853-281, 856-045, 855-031 Fax: 855-844 . ^g'" „*a\fh ■ vseh V * # * * svo\n° '^V^ m T Vi&tti poiimmun p&AltteAjestt in iianoualoem vn©l^fiko, saj bo videz bolj zunanji, notranje pa boste precej trpeli. Spoznali boste, da boste morali malce popustiti, sicer boste ostali sami. Marca se bo situacija umirila, po tem, ko bo februar zelo naporen. Kar oddahnili si boste, čeprav boste še ostali zaprti vase. čas bo ugoden na finančnem področju, kar boste dobro izkoristili. Tudi to vam bo pomagalo, da se boste psihično pobrali. Pomladni meseci bodo za vas lepi, veliko časa boste preživeli v naravi. Ostali ji boste zvezi skozi vse leto. O ljubezni boste več razmišljali šele maja. Takrat se bosta s partnerjem spet našla. Zelo lepo vama bo, zato bo tudi poletje lepo. Tisti, ki imate otroke, boste imeli z njimi nekaj težav v začetku jeseni. Trda roka bo tokrat dobrodošla. Jeseni se bojte predvsem napačnih odločitev na področju financ. Vodnar od 21.1. do 18.2. čeprav ne boste želeli, boste leto začeli divje. Nobenega časa za počitek vam ne bodo pustili, tako doma kot v službi ne. Vedeli boste, da dolgo ne bo več šlo tako, a si ne boste znali pomagati. Marca boste spoznali nekoga, ki vam bo močno pomagal in znal tudi prisluhniti. To boste tudi najbolj potrebovali. Ko boste odkrili, kje je vzrok vaših težav, jih boste lahko tudi odpravili. Že maja se boste počutili kot v starih časi, poleti pa se vam bo uresničila ena večjih želja. Ta ne bo od včeraj. Ni izključeno, da boste v tem letu povečali družino. S partnerjem se bosta celo leto dobro razumela, tisti, ki imajo otroke, z njimi ne bo imela večjih težav. Več jih bo na področju financ. Vaše želje bodo veliko večje kot možnosti. Zato pazite na tem področju, saj vam lahko pokvarijo drugo polovico leta, ki zna sicer biti čisto dobra. Ko se bo leto iztekalo, boste z njim kar zadovoljni. Ribi od 19.2. do 20.3. Začetek leta še ne bo najbolj spodbuden, kar pa za vas po letu, ki je bilo eno slabših dosedaj, sploh ne bo presenečenje. Ko se vam bo že zdelo, da je pred vami še eno tako leto, se vam bo v sredini marca odprlo in spet boste zaživeli po starem. Polni boste energije, spet boste sijali od zdravja, vse vam bo šlo dobro od rok. Tudi nesoglasja v službi boste z lahkoto prenašali, saj jih boste doma povsem odmislili. To bo že velik uspeh, ki se bo poznal tudi doma. S partnerjem se bosta dobro razumela, nekaj težav bo le v začetki leta in prvih jesenskih dneh. Znali jih boste premagati. Do njih bo prišlo predvsem zaradi finančnih težav, ki vas bodo po malem spremljale celo leto. Šele jeseni se bo stanje malce popravilo in takrat si boste spet privoščili nekaj drobnih stvari, ki ste si jih že dolgo želeli. Predvsem pa boste veliko več časa vse leto posvečali sebi. Spoznali boste, da ste vi tisti, s katerim boste večno živeli in da si morate biti bolj pomembni kot drugi. 24. decembra 1996 SREČNO '97 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Konec leta - obdobje inventur Konec leta je čas inventur. Delajo jih po trgovinah, podjetjih, delamo jih sami pri sebi in naredili smo jo, zakaj pa ne, tudi za Radijski mozaik. Ta v Našem času v letu 1996 ni manjkal nobenkrat. Če smo v letu 1995 v programu Radia Velenje objavili 26.280 novic (!), potem smo letos gotovo še kakšno več. Nimamo še vseh preštetih, ker jih bomo tako ali tako vpisali pod drobni inventar. Bile pa so pridelane na njivah naših novinarjev, radijskih sodelavcev, dopisnikov in povzete po Slovenski tiskovni agenciji, ki nas zalaga z novicami z vsega sveta. Obveščeni ste bili, ker smo ob tem pripravili še na stotine drugih prispevkov, pogovorov... O tem ne gre dvomiti. Vmes pa se je dogajalo marsikaj, kar ne sme v pozabo. V januarju smo se otepali z virusi, tistimi pravimi, ki letajo po zraku in tistimi drugimi, ki hodijo po tleh. Glavni virus smo poimenovali po Tatjani Podgoršek, ker je ta vedno na poti in vedno v naglici. Tudi, ko vozi, hiti. V januarju je startal Andreja Hoferja kviz Trinajstica, ki se še vedno dobro drži. Februar smo začeli z dohodnino, z novostmi in nasveti pri izpolnjevanju dohodninskih napovedi in to počeli kar dva meseca skupaj, enkrat na teden. Niko Rabič paje uvedel novo oddajo 107,8 avtomotoherzov in skoznjo spoznaval avtomobile. Zdaj točno ve, kaj bo kupil, predvsem pa, zakaj bo kupil. Stane Vovk se je konec meseca ob Pustu preoblekel v Rudarjevega nogometaša. Ker bi to vedno rad bil, se mu je enkrat le posrečilo. V marcu smo tudi mi izbirali in iskali Stopove Viktorje, koliko so naši poslušalci pripevali k temu, da so jih dobili tisti, ki so jih, bi vedela Željka Brajdič. V četrti mreži smo gostili tedanjega predsednika državnega zbora Jožefa Školča in to v času, ko se je Aleš Ojsteršek šel »zimskega mornarja«, jadralca po Sredozemlju. Zelo uspešno, ker se je vrnil živ, zdrav, malo prestrašen, a tega ni priznal. Aprila smo otvorili sezono javnih radijskih prireditev, najprej tisto v Vinski Gori s Strašnima Jožetoma in Trič-tračem v naslovu in kupili dva nova poslovna kovčka. Sašo Konečnik in Jure Beričnik ju imata še zdaj, urednico Miro Zakošek pa so spoznali za predsednico celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije. Kljub pomembni funkciji ni mogla nič proti »nočnim« anketaijem, ki so nič hudega slutečim zaspancem sredi noči ponujali vprašanja v zameno za odgovore, ki jih radio potrebuje. S potovanjem za dve osebi v London ni bilo nič, smo pa spoznali, da imamo ime, ki iz postelje dvigne tudi najbolj zaspane. Janja Špegel - Košuta je povila Kaja. Maj smo začeli z avdicijo za nove moderatorje, teh vedno primanjkuje. Kritična je bila do njih Ida Baš. Junija je bilo spet veselo, v programu in na prostem: najprej Poletnih 13, potem pa še skoki. Da ne bo dvoma: v poletje, ne kam drugam. Zgodil se je radijski piknik v Lajšah, ki je v celoti uspel. Julija je na Titovem trgu v karavani trinajstih spet dobil veliko zlato sonce Brendi, ki je trdil, da so zelene oči »ah in sploh«. Pa naj bodo. Taki so bili tudi rezultati multimedijske raziskave medijev v Sloveniji za Radio Velenje, objavljeni in zajeti v Mediani. Bili smo veseli in ponosni in lahko smo šli na dopust. To je bilo lepo! Poslušati druge radije, kako se gredo radio. Na zdravje novemu! (foto: mkp) V avgustu ni šlo brez nesreč. Stane Vovk je igre v Cirkovcah spremljal tako zavzeto in aktivno, da si je poškodoval koleno, Matjaž Šalej pa je tako zavzeto razsikoval po Slemenu, da si je zlomil nos. V septembru, je bilo veliko praznikov in praznovanj in v programu smo spoznavali, da gre v 1 uro samo 60 minut in niti ena več, vsi, še najbolj pa Bojana Špegel, pa smo tistikrat hodili okoli pikasti. Pika je bila vsakodnevna gostja našega radia. Oktober je bil čas obiranja plodov, čas gobarskega piknika in tekmovalnega festivala lokalnih radijskih postaj, članic interesnega združenja. Radio Velenje je odnesel dve nagradi: za intvervju Milene Krstič - Planine in komentar Dareta Hriberška. Bil paje to tudi čas pred volitvami in temu primerno »zanimive« so bile oddaje. Zvedeli smo tudi, da ljudje radio bolj poslušajo poleti kot spomladi, le to nam še ni bilo čisto jasno, kako je pri poslušalcih s tem jeseni. Odkrili pa smo, da imajo tudi radijski tehniki svoje poslušalce, glasbene seveda: Mitja Čretnik, Maijan Slapnik, Dragan Berkenjačevič in Jani Drev. V novembru se je spet pojavila gneča, prenavljali smo se, iskali novosti in v novembru, to pa je dogodek vreden objave - Naš čas prvič naredili doma. Petra Rihtariča - Peca smo tudi poslikali, ko je prve filme Našega časa vlekel iz nove pridobitve! Bojana Špegel je vstopila v december z novim imageom in novim psom. Glede na črno-belo kombinacijo, ki jo je uvedla, smo potem pričakovali, da bo po mestu hodila s kužkom dalmatincem, pa nas je presenetila, ko smo jo srečali s samojedom. Damjan Kljajič je bil prisoten vsak dan, saj je vse leto vestno pisal koledar spominov, ni pa mogel napovedati, kaj pa se bo še zgodilo. Tako kot Janez Plesnik ni športnih rezultatov napovedoval, jih je pa sproti beležil. Živa športna enciklopedija je. V glavi ima imena in rezultate, ne samo za športnike iz Doline, ampak tudi s sveta. Ko kdo, ki to ve, ni vedel v križanki česa pod vodoravno ali navpično, ga je poklical. Zdravi bodite! FUNK Y0U Če bi iskali skupino, ki je v letu, ki se počasi izteka, zapustila na glasbenem področju naše regije najbolj globok pečat, bi verjetno ne storili napake, če bi se odločili za domačo skupino FUNK Y0U. Skupina, ki je po entuziastičnih začetkih mladih glasbenikov letos jeseni s pridobitvijo nekaterih novih, bolj izkušenih glasbenikov, postala ena vodilnih slovenskih skupin, ki predvsem z živimi nastopi navdušuje občinstvo po vsej Sloveniji, je trenutno najbolj iskana skupina s tega konca. Dvorane in klubi po naši domovini so ji namreč v zadnjem času na široko odprli vrata, tako da so v relativno kratkem času dodobra napolnili svoj urnik nastopov. Po uvodni promociji na dveh nastopih, 26. in 27. septembra v klubu Max, ki sta jim praktično omogočila meteorski vzpon, so Funk You nastopili v Celju, Mariboru, Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici in vedno doživeli odličen sprejem. Močno natrpan je tudi december, saj so člani skupine do danes že nastopili v Velikih Žabljah, Ljubljani, Mariboru in Postojni, čakajo pa jih še nastopi v Slovenj Gradcu, Celju (tega bo snemala tudi TV3) in Velenju (27. 12. v klubu Max), v januarju pa jih že čakata nastopa v Kobje Glavi in Novi Gorici. Repertoar, ki ga skupina predstavlja, je sestavljen iz znanih soul in funky, pa tudi rhytm'n' blues skladb, ki so jim člani skupine s svojimi aranžmaji dodali nekaj lastne ustvarjalnosti. V primerjavi z repertoarjem, ki so ga predstavljali na uvodnih koncertih, so do danes dodali še nekaj novih priredb, med katerimi so tudi skladbe "Turn On Tune In Cop Out", skupine Freakpower, "How Gee", skupine Black Machine, "Step It Up" skupine Stereo MC's in druge. Še pred koncem leta obljubljajo predstavitev prve avtorske skladbe, ki naj bi že najavila tudi debitantski album. Načrtujejo ga za prihodnje leto, poleg nekaterih priredb pa naj bi vseboval večinoma avtorske skladbe. Te bodo napisane v slovenščini, večino besedil zanje pa bo napisal pevec skupine Marko Langus. Po glasbeni plati bosta za nove skladbe poskrbela že omenjeni Langus in trobentač iz skupine Holešek Boris, ob sodelovanju z ostalimi člani, seveda. Producentsko delo bo najverjetneje prevzel član novogoriške skupine Skunk Funk in eden najboljših slovenskih producentov David Šuloigoj, kje pa bodo album posneli, pa zaenkrat še ni znano. Snemanje albuma bo verjetno kar zahteven projekt, še posebej zato, ker so člani številne skupine zaradi svojih študijskih obveznosti raztreseni po vsej Sloveniji in celo onstran meje (saksofonist Jure Pukl namreč študira v Grazu), tako da lahko vadijo komaj enkrat tedensko (v Celju), kar pa za študiranje novih skladb verjetno ne bo dovolj. Naj na koncu še enkrat omenimo, da bodo vsi velenjski ljubitelji skupine (pa tudi drugi) to letos še enkrat lahko videli v klubu Max, tam, kjer so s svojimi nastopi tudi začeli, kjer bodo nastopili v petek, 27. decembra. Vabljeni! MiČ KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBUUBUAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... Zgodilo se je ... 24. grudna DYNAMIC Velenjski studio Dynamic že nekaj let velja za vodilni snemalni studio v tem delu Slovenije. V njem so v preteklem obdobju ustvarjali znani slovenski glasbeni ustvarjalci, kot so skupina Chateau, duo D.A.Z., DIG, RAF, Marko Virtič in še nekateri drugi. Te dni so pri založbi Dynamic, ki prav tako deluje v okviru Studia Dynamic izšle tri nove kompaktne plošče. NEW SM/ING OUARTET je izdal album z naslovom "New svving quaraoke", s katero se predstavlja predvsem svojim mlajšim poslušalcem. Skupina, ki bo čez dobro leto praznovala 30-letnico svojega obstoja, namreč s svojim programom: razvoj gospela in jazza že več let obiskuje osnovnošolce po vsej Sloveniji. Na novi plošči je osemnajst posnetkov, v treh paketih po šest skladb. Šest je namreč originalnih izvedb klasik gospela in soula: "Kum ba yah", "VVonderful vvorld", "Some train", "Diana", "Mr. Bassman" in "I want two vvings", ki so zapete v angleščini, vseh šest je prevedenih tudi v slovenski jezik, za vseh šest pa najdete na plošči tudi karaoke verzije, kar poslušalcu omogoča, da ob spremljavi tudi sam zapoje. Besedila vseh skladb so v angleščini in slovenščini odtisnjena na ovitku plošče. Otrokom je namenjen tudi plošča vokalne skupine PIN0CCHI0, sicer večkratne zmagovalke raznih otroških festivalov in gostje letošnjega Pikinega festivala in Gasbene skrinjice v Velenju. Skupina je v dobrih dveh letih delovanja pod vodstvom Eve Kozlevčar postala eden najopaznejših izvajalcev vedre otroške glasbe. Na CD plošči z naslovom "Naše pesmi, naše sanje" je enajst pesmi, tako avtorskih skladb, kot tudi priredb znanih svetovnih uspešnic, ki so sicer namenjene otrokom, a vendar poslušljive za vse generacije. Tretja kompaktna plošča, ki je v teh dneh izšla pri založbi Dynamic, pa je plošča pevke MAJDE PETAN. Pevka, ki je znana predvsem po zmagi na festivalu Melodije morja in sonca pred leti, ko je tam nastopila skupaj z Otom Pestnerjem, se tokrat z albumom "Dajmo otroku roko" predstavlja s pop-ularnejšim programom. Produ-centa albuma sta Oto Pestner in Tomaž Kozlevčar, album pa je, tako kot tudi oba prej omenjena, v začetku decembra izšel tako na CD plošči, kot na kaseti. V naslednjih dneh pričakujemo izide še dveh uveljavljenih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, ki sta pravkar končala s snemanjem svojih albumov v studiu Dynamic. To sta skupina Chateau in pevka Irena Vrčkovnik, katerih plošči bosta izšli še pred koncem leta. GLASBENI TEDEN V MAXU Zadnji dnevi iztekajočega se leta 1996 bodo pestri tudi kar zadeva klubsko dejavnost velenjskega kluba MAX. Za zaključek bogatega klubskega programa, ki smo mu bili priča zadnje tedne, ko je vsak konec tedna tam nastopila katera od znanih skupin, so v času od 24. do 28. decembra vsak dan pripravili nekaj posebnega. V torek, 24. decembra, na božični predvečer, bodo tam nastopili člani velenjske cyber skupine DIG, sreda, 25.12. bo minila v znamenju tradicionalnih sredinih večerov revea z znanim ljubljanskim DJ-em ANDY-jem, četrtek, 26.12. bo minil ob nastopu skupine RES NUL-UUS, v petek, 27.12. bodo še tretjič letos ( v novi zasedbi) tam nastopili FUNK Y0U, v soboto, 28.12. pa se bo prvič v Velenju predstavila odlična ljubljanska funk skupina HEAVY LES benika, Braca Doblekarja. Plošča z naslovom MIR - PRIJATELJSTVO -LJUBEZEN je po oceni nekaterih slovenskih glasbenih strokovnjakov eden boljših izdelkov domače glasbene industrije. Gre v bistvu za jaz-zovsko ploščo, ki jo odlikujeta velika komunikativnost in neposrednost in ki nam prinaša glasbeno mešanico od postmodernističnega jazza, bluesa, bebopa in bossanove vse do duhovne modalne glasbe Johna Coltaranea. Braco Doblekar, legenda slovenske glasbene scene in jazzovski pedagod, ki je na domači glasbeni sceni prisoten že več kot dvajset let, je s pomočjo glasbenih prijateljev naredil morda celo najboljšo slovensko jazzovsko ploščo, ki jo odlikuje viskoka profesionalnost na eni strani, na drugi pa poslušljivost, ki plošči zagotavlja tudi komercialno uspešnost. Kot kaže je Doblekarju uspelo odkriti čarobno enačbo, zaradi katere bodo njegovo glasbo sprejeli tudi nepoznavalci jazza. MiČ VVANTED. Prijetne praznike! BRACO DOBLEKAR Pri založbi Helidon je v teh dneh izšla CD plošča znanega slovenskega glas- Chateau izdal novo kaseto in CD Bodo Solzice ponovile uspeh Mlinarja na Muri? Kaseto In CD so izdali pri založbi ZKP RTV Slovenije, na obeh pa je le 8 skladb. Ugotovili so namreč, da so na vsaki plošči uspeli »narediti« največ dva velika hita, zato so se odločili za manj skladb. Med njimi je tudi priredba hita skupine Sweet »Coco«, ki tudi v njihovi verziji nosi isti naslov. Besedila so delo Mateje Pirbat, pa Janeza Zmazeka, ZvonetaHranjeca... Snemali so v velenjskem Dynamicu, tokrat pa so ploščo sami tudi producirali v sodelovanju z Janezom Rakom. Leta 1915 V letih 1. svetovne vojne je bilo celo pošiljanje božičnih in novoletnih čestitk nezaželjeno. Na to so opozarjali svoje bralce tudi v Slovenskem narodu: "Letos naj ne bode božičnih in novoletnih razglednic. Občinstvo se nujno naproša, da opusti letos pošiljanje božičnih in novoletnih razglednic in voščil, kojih pregledovanje bi zelo obremenilo cenzurne postaje, ter raje za to potrebne izdatke podari v voj-nooskrbovalne ali druge dobrodelne namene. Čeprav nisem ravno ljubitelj pisanja in pošiljanja čestitk, bi jih z veseljem in veliko raje napisal celo goro, kot pa dal prispevek za "vo-jnooskrbovalne namene". Z dobrodelnimi nameni pa je seveda popolnoma drugače in tu bi se dalo tudi danes še marsikaj narediti! Leta 1959 V zadnjih decembrskih dneh leta 1959 so v Večeru objavili članek z naslovom "Šaleška dolina študira". Članek z velikimi in masno tiskanimi črkami v naslovu je precej dolg, zato ga objavljamo nekoliko skrajšanega. "V šoštanjski občini se bržčas še nobeno zimo niso tako temeljito pripravili na študij kot letos. V okviru delavske univerze, ki ima sedež v Velenju, so priredili predavanja in seminarje za delavce, kmete, vajence, skratka za vse. V Šoštanju in Velenju imajo po pet aktivov, ki študirajo politične teme. Pripravili so cikluse predavanj z raznih področij in vsak se odloči, kar mu najbolj ustreza. Taki ciklusi so s področja politične ekonomije in gospodarstva, potem ciklus, ki obravnava znanstveni socializem in tretji z družbeno politično problematiko. Za teh deset aktivov se je prijavilo 250 ljudi. Razen teh bodo imeli predavanja posebej za prosvetne delavce, upravne uslužbence in vajence. Pozornost je vzbudil načrt predavanj po vaseh. Ne toliko zaradi tega, ker je zajel 17 krajev, temveč zaradi programa samega. Izbrali so teme, ki bodo ljudi res zanimale. Taka predavanja so o zdravstvenem zavarovanju kmetov, o izračunavanju davkov, o vzgoji otrok, o socialistični preobrazbi vasi, o živinoreji, o izgledih za ohranitev miru in zdravstveno predavanje." Naslovi nekaterih predavanj so zares zanimivi! "Šoštanj za dan JLA" je naslov drugega članka iz Večera, ki je izšel na današnji dan leta 1959: "V torek zvečer so množične organizacije v Šoštanju priredile proslave v počastitev dneva JLA. V preurejeni dvorani Svobode so nastopali mladinski pevski zbori, godba na pihala in recita-torji. Del sporeda so izvedli člani Partizana." Današnja številka Našega časa je hkrati tudi zadnja številka našega časopisa v letu 1996, zato vsem bralcem želim prijetne božične praznike in veliko lepega v prihajajočem letu 1997! Damijan Kljajič 26 NAS VAS SREČNO '97 24. decembra 1996 p^jjii^ijJajjj to erateam KfeS^pi zMs zhih I i? > jf fr; ,<*! rV ■ .fflIlBIBI s