Št. 91. V Gorici, v soboto dne 14. novembra 1908. Letnik X. Iihuja Tiaktorek in »oboto ob 4. i:ri popoludnp. Ako pade na ta dm»va praxnik iside dan prej ob 6. ireöer. Stane po poäti prejeman ali t Gorici na dora poliljsn celolotno 10 K, polletno 6 K in Setrllntno i'SOK. ProdajaierGorici r to- bikarn&n Schwarz t Šolakih ulicah, Jplleriitx T Nunakih ulicah in Le- b a n nm VerdijeTem taknlilSu po 8 Tin. eORICA Urednidtvu in upravniötvo ie nahajala t «N&rodni tiikarni», ulica Vetturini h. it. 9. Dopiie je nailoviti na uredniÄtto, opiate in naročriino pa na upravnistvo >G(.rice<. Oglasi ie radunijo po petit- Tritab in ucer ako ie ti»kajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po IS Tin., 3-krat po 10 Tin. Akc te Tetkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. lidajatolj in odgoTorni urednik Anten Bavöar. Tiska „Narodna Uskarna" (odgov. L. Lukežič). Grozovit uclarec na- sim vinogradnikom! Verjcti nismo mogli vestem, Id so že par dni krožile po listih, vestem, ki, ako bi bile resniene, hi bile groxovit udarec našim vi- nogradnikom. Te vesti so se ža- libog"WS5SSÖ?Tle. Te dni srao čitali po mestnih vogalih, «la je tr- ža&ko nameatiiiHtvo pre- pov e «1 a 1 o točenje novega vina in sicer do novega let». Namestnistvo se sklicuje v svojem odloku na to, da je novo vino adravju Ikodljivo in da se pojavljajo vsled tetfa bolezni. kS' to prepovedjo je naŠim vinorejcem aadan tak udarec, da ga tte bodo mogli prebolcti. Cela dczela hot ett mo& se mora vsdigniti proti takemu ugo- nabljanju naiih revnih vinograd- nikov, ki so komaj cakali easa, da spravijo vinski pridelek tako ali tako v denar, katerega so kr- vavo potrebni poschno sedaj, ko stojimo na pra^u hude zimc; rev- nemu vinogradniku je treba za zimo obleke, äive&a, obntw, pla- čevati obresti od dolgov, place- vati davke. Od kje naj vzame po- trebni denar? S eim bo preživil sebe in družino? Ves up je stavil v vinsko kapljico, bla*,ro je tu in tarn kupil na raeun vina, katerega bi pro- dal v mesecu novembru in de- cembru. In davkarski eksekntor Pa bo Ie zahteval da7ike in ne bo vPraŠal, kje naj kmet dobi denar! AH se je trzasko namestnist- vo savedlo usodnega udarca, kateri je stadel naše vinograd- nike? Ali ne ve, da s tern je mnogo druMn pahnjenih v ne- sreco, v obup in v skrajno bedo, v revščino? Naj kdo doka&e, da bi bilo novo vino zmerno savsito v me- secn noventbrn in celo decembrn zdravjn skodljivo ! Naši pradedje pred sto in sto leti so pili novo vino, zdravniki ga niso prepovedali kot zdravju skodljivo, pili so naši predniki, naši otroci, naše družine ga pi- jejo, vsi ga pijemo in se noben ni umrl zaradi tega, ker je novo vino zmerno pil! Sedaj pa kot strela xjasne- ga taka prepoved, s katero se ta- korekoč mečejo na cesto naši vino- gradniki! Naše vino, in sicer naše prist- no brisko in vipavsko vino ter nas teran je vino, ki ni in ne more biti zdravju skodljivo! Za- kaj ni bilo skodljivo prejlnja I eta ? Zdravju skodljivo je pač ono pomti'cjeiio vino, katerega je nasel kletarski nadzornik Fabijani v Furlaniji mnogo. To naj vlada prepove, taka „vinau naj zatre, ki nase ljudstvo in naše vinograd- nist\o ugonabljajo! Od vina na- Uh vinogradnikov pa roke proč ! Sliši se - pa ne vemo ee je res — da aadaj aa to prepovedjo tičijo furl an ski in istrski boga- taŠi in razni drugi vinski tr- govci. ki imajo še na tisoče hek~ tolitrov starega inn a 7« svojih klcteh. Ti da so od vlade iztis- nili ta nesreeni odlok. Ce je to res, -.¦ nismo go- tovi — potem res ne vemo, kaj bi rekli naši vladi, ki se venomer štuli za prijateljieo vinorejeev. Naj bo pa tako ali tako, dej- stvo jo, da odlok je izscl in s tern jo zadana huda rana nažiin vino- rojeem in vsi kot on mož se 1110- raino wdigniti proti tenm odloku, ki niori družine nažih po^tenih vi- norejeev! Porabili bumu vsa p o s la v no n;i in d o vo lj en a sred- stva, da ye ta z;i naše požtene vi- nognidniko trinoški odlok prekliče! Kaj pa krčinarji, ki imajo že polno kleti novcj»a vina in kateroga žo ločijoVV? Nosmisel vrhu nesmi- selnosti! Po dezeli vre r.i te dni bo vrenje prikipelo na vrhunec. Za ne- deljo se po dc/eli pripravlja vec: javnih shodov. Vinorejci, pridite na sliodo, da bomo skupno protestirali proti takim tiranijam! | Ko je pričnjoči članek že iziel t ' „Prim. L", smo dobili še nasledoji dopis: V Diši deželi tiada letos naravDost j vinska Itriza : cene ?ina so tako nizke, da vinogr&dnik komaj izbije iz prodaje ˇina, ako ee ma Bploh posreöi, troike obdelovanja in trgatre. Vkljab tema so se dobili ljudje, ki so napaöno informirali namestniätYO t Trsla, katero je, eamo kerjebilo napačno podnčenc, izdalo dne 4. novembra naredbo, po kateri se pre- povedoje prodaja novega vina. Ni nam treba slikati, koliko škode bi imel kmet, ako bi bo ta naredba uveljavila, ogromno škodo bi pa imeli tadi vsi krčmarji, kateri so novo vino ie dacirali, mej tern ko nimajo več nitl kapljice starega vina v kleti. Edini do- biček in sicer gorostasni dobiček bi imeli veliki gospodje in telctržci z vinoro, ki imajo ie starega vina v zalcgi, — za kmete bi poraenila ta naredba poojstrenje vinske krize, ako ne katastrofo! Vodstvo S. L. S. je imelo v öetrtekaejo, v kateri je skie- n i 1 o storiti vse potrebne ko- rake, da se preklide ta neoprs- vičena in škodljiva naredba. Namestnika v Trsta je odpo- slalo brzojavkc, v kateri za- hteva, naj se takoj odpravi It r i v i č n a naredba in naj se o d- strani sanitetni (zdravstveni) referent, ki jo je zakrivil. — Driavni p o s1 a n e c Fon je pa osebno š e I v T r s t, da bi pri na- mestniitvn zagovarjal koristi nalih vinorejeev. 7sled tega ie o me n ie n a naredba po dežel i ie ne rasglasi (v Gorici pažepe- čatijo financarji krčmarjem p 0 a o d o z novim vinom). Vse kaže pa, ker bodo oblastva V88J v 8lovenskem delo dežele najbrže Dgodno poročala, da ie uaredba po de- ieli sploh tic raiglaa», ampak prekliče. Krčmirji - katerim niio sodi za- pečateni — naj toraj mirno dalje to- čijo oofo vino. Mi pa i« potipamo o priliki go- spode, ko so nameravali kmeta in krčmarja oikodovati. Dežeino gospodarsfvo. (Dalje). Kakor ala pred kakimi sedoaimi leti grdo farbala Ijndetvo tedanja pobratima A. Gkbriček in dr. Tama ter ma doka- zovaia 8 itevilkami, kakina nesreča za deielo in občine bi bill, če bi priila a- žitnina v deželno apr»vo, kir je naia Btranka lagovarjtla in zabtevala; kakor je taöas rSoča" besnela in imenovala zjstopnike zdrave ideje pobiranja nžit- nine v deželni režiji „sleparje naiega ljadstva", tako dela tadi seda] z deželno npravo. In kakor je pri^la via deiela do prepričanja, da so sleparili z ažitoino naie ijndetvo tisti, ki so drzno metali drogioa B8leparjeu v obrsz, tako pride prej ali slej vsa dežela do prepričanja, da uganja nSočau dandanes i Ijodstvom iete barke, kakorSne je ogaDjala pred leti ž ojimi g'ede nžitnine. Kakor tačap, dckazali smo tadi se- daj s itevlkami in oradnimi podatki, da je res ravno nasprotno tega, kar „Soča" in njeni pristaii trde; a kakor tedaj, po- navlja tadi sedaj vedno in vedno isto pesem o slabih deze'nih financah in sla- bem go«pcdarstia v deželni hiii, ker ji tako kaže. Bližnja prihednobt jo lopne tndi sedaj po zobeh v tern vpraianja, kakor jo je lopnila pred leti z užitnino. Da bi hoteli prepričati „Soöou in njene privržence o tem, da nimajo prav, nam niti na nm ne pride. „Soča" sle- pi vedoma, öitatelji ji verajejo slepo. — Zdi 8e nam pa potrebno opozcriti naie čitatelje na neotemeljeno, grdo gonjo, katero nprizarja navedeni liet proti naši stranki v tej zadevi. Vseh neresničnOGt«, zavijanj in lažij, navede- nih v oznatenem listn v članku „Prava kmečka stranka", ne more mo razprav- Ijati in po irednosti ožigosati, ker bi za to morali pis»ti članke in članke, da celo knjige. Zadošča naj Ie pojasnilo nekaterih tcčk iz navedenega članka v „Sočiw; iz teh sklepa čit&telj sam lahko, kaj je vredno drugo gradivo. „Soöa" pr&vi, da 1. 1903 se je iz- dalo za kmetijstvo 73.000 K, leta 1904 pa Ie 64.000 K in leta 1905 Ie 53 000 E, ter fklppa iz tfga, da so rastli iz- datki za drnge potrebščine vedno bolj, a za kmctljBtvo ee je izdajalo onih let vedno manj, dasi bi bilo vredno in poiteno poj&sniti, zakaj je ilo tako. Toda puBtimo to in vprafiamo, zaksj pa ni iia „Soča" naprej in ni povedala, koliko se je izdalo v to sviho I. 1906 in 1907. OigOTor je jednoBtaven; 1. 1906 se je izdalo zm kmetijetvo 82.7.6 5 K in I. 1907 pa 135.021 K. Ta imate poitenjaka, zavijača! Kjer in dok!er mn kaže, navaja ätevila: a ko ma ista ne ogajajo, jib zataji. Dalje trdi list, da ima dežela pclno dolgov, nofib do 3»;2 [milijona, a novih dohodkov ni cd nikoder. No, povemo ma, da irra dežela dmdanes malo veö dolgov, nego libe- raloa podjetja: Jelen, Trgovski dom, Südbahn-Hotel, posojilnična hiäa v go~ sposki aiici in Mizaraka zadraga. Dan- danes obstojijo namreö sledeči dezelni dolgovi: Posojilo iz 1. 1888 v obveznicah, ki se letc za letom izirebajo in izpla- čojejo, zoaia ie 512.600 K; posojilo iz 1. 1902 v nominalni vrednoBti 1 mtlijon kron, od katerega ne je izplačalo vže 23.000 K, znaia ie 977 000 K; posojilo za nakap železniik h tkcij v now. vred- nosti 3C00OO K, od katerega so se iz- plačali že 11. in 12. obrok, znaia še pribliino 285.000 K ; izplačati ata tndi ie 2 obroka posojila za slavnotrii ). 1900 v skupnem zneaka 18 600 K; in d?a ob- roka poBojilr za zboljšanje goveje žiiine v skoprem zneska 4000 E; skapaj 1,797.200 E. Te dolgove in nič več izkaže ra- čon:ki «Wep ta 1. '908'. Isti bo tudi iz- kazal, da nepokriti znesek 186 200 E, kateri kaže proračan za 1. 1908, izgine popolnoma in da ostane še lep znesek na raipolago za 1. 1909. Vsaka aprava stati nat&dno tečje zneske v proračan, nego se saktično izdajo> posebno vsaka deielna nprava, ker se ne ve, kake za- hteve bode stavila zbornica v tem ali onem pcglavjn. Obračan za I. 1908 bo pa gotovo izkazal preostanek in ne de- ficit. Eako brezvestno hajska list avoje kaline, razvidi čitatelj tadi iz tega: List piie: rUl ICO E čistcga katastralnega dohodka se plača 62 E, OBtane torej po- sestnika Ie 30 Ru. Po konteksta bi moral vsakdo misliti, da je to zakrivila dezelna aprava in da dežela dobiva teh 62 K. In kaj je na tem resnice? Naia dežela ima najmanjše doklade na realni in 0- brtni davek, narnrec 20% na realni in 30% na obrtni. Nobena druga dežela t Avstriji nima manj doklad nego po 40% na te da\ščine. Res je p», da imajo skoro vsi drogi avtonomni zaBtopi viije doklade aego dežela. Cestni odbor za goriiko okolico ima 35 odsto, okr. iolaki svet 71 odsto, občine povprek po 80 odsto, cerkveni odbori rszlično po potrebi in case, kap- Čijska zbornica 10 odeto ; a kaj more deželna aprava za to ? — Dobi li ona te procente? Jadnaka hadobija tiöi tadi v tr- ditvi, da znaia nžitnina od vina 18 K, oziroma 13 K. Da, to je re?, toda kdo nataga in dobi to davičino? Pri «sred- njem tar fa dobi 0. pr. v mesta država 4.46 E, dežeia isto toliko, okr. šolski svet 20 odsto, moBto 180 odsto. A ha- dobnež in brezvestnež v ^Soči" bi ho- tel napititi vsa dajila deželni apravi na rame in kaže a pratoro: Glejte, kakina je ta dež. aprava in kaj vse zahteva od kmeta 1 „Soča" pa smeii sama Bebe in za- frkaje nevedč in nehotč svojega lastnika in pOBlanca A. Gabriöeka z opombo 0 400.000 E „neizplačanih podpor". Opozoril je, v kakrinam zmislu treba delovati za öasa, ko je deželni zbor odložen, ter dotaknil se homatij, ki so bile nastale v straaki. Dodal je še nekaj besed o položa^a v državi. — Drag clan vodatva je omenil kriviöno naredbo, ki prepoTedaje toöiti doto tino do novega leta, ki dela vinorejcem in pivcem, ka- kor tudi krömarjem, veliko krivico. — OdpoBlala ae je takoj nameataika brzo- javka, s katero todatvo zahteva, naj se naredba takoj prekliöe in odstavi refe- rent, ki jo je zakriril. 0 vseh toökah se je v&ela živahna debata, katere so bb ndeležili vai navzoči člani vodatva. Po daljšem vsestranakem razgovora, med katerem se je tadi izra- zila želja, naj bi se take seje veökrat Tršile, so se sprejele soglaano naslednje reaolucije : 1. Vodstvo S. L. S., zbrano t aeji dne 12. novembra, odobraje postopanje atrankinih poslancev v deželnem zbora; 2. zahteva brezpogojno enega deželnega odbornika za S. L. S.; 3. obsoja zvezo „agrarnihu in „neodvisnih" slovenskih poslancev z voditeljem slovenskih libe- ralcev And. Gabräöekom ter priporoöa njih zbližanje k naši atranki — brez And. Gab.; 4. obaoja ztezo cerkvenega dostojanatvenikc prošta Faidattija 8 bIot. klnbom, v katerem aedi in načelaje And. Gabriček ; ö. zahteva od vlade, naj pre- iäöe, kdo je zakriril in izvräil nepostav- noati, ki ao ae godile pri zadnjib dežel- nozborakih volittah v kmeökih oböinah za okolico goriiko in v peti koriji ; 6. zahteva od o. kr. nameatniitva, naj takoj prekliče prepoTed točiti novo Tino, in pozivlja deželni odbor goriäki, naj stori tudi on v dosego tega preklica potrebne korake ; 7. priporoča vaem pristaiem S. L. S., naj delojejo po svojih močeh v to, da se ohrani t atranki aloga, in da bo ji pridražijo še dragi rodoljobi, ki priznaTajo in odobrnjejo njena načela in njen program. V torek je „Soöa" pisala, da ni ilo iz „Narodnega akladau niti Tinarja t politične ali Btrankarake avrhe; dr. Toma pa je trdil v jatnem lista, da je Gabršoeku omogočil I. 1907. njegov politiöni boj edino [le „Narodni Bklad" in da je ta aklad plaöal lahko vae stroike za mnogo- brojne abode ter obilo poplačal vae čaa- nikarake in agitatorne etroike sploh. Mi verujemo v tern pogledn veö dr. Tumi, kakor „Soft"; Turn a je bil pod- predsednik društva „Nar. aklad* in pozna gotovo razmere, „Soöau pa itak laže da se tee kadi. Mi amo zahtevali jaten račan o porabi denarja, ki ga je darovala goriška Ijndtka poaojilnica in trg. obrtna za- drnga „Narodnema aklada". Nameato ra- čana je prinesla „Soöa" predrzno opazko, da kavce niö ne briga, kako gospodarijo „naprednjaki" b svojim denarjem. V tem bo gospodje jako motijo ! Tistih 15000 K, ki so romale iz denamih zavodov v „Narodni sklad", ni njihov denar, marveö ta svota je denar ölanov gor. lj. po* aojilnice in trg. obrtne zadrnge. Zato pa kličemo zopet: Ven z računi! O nemščini v c. kr. uradili. 0 nemikem nradovanjn c. kr. aradoT v naii deželi smo že veökrat pisali. Kdaj pridemo do nam zajamčenih pravic, ne vemo. A za daneB pnstimo viije urad- siike in se omejimo le na nižje. Tndi od teb zahtevajo, da morajo znati nemiki! Ali ni to največja, ne rečemo zagrizenoat, ampak prava oslarija, za- htevati n. pr. od davönega ekaekatorja, da mora znati pravilno nemiki pisati in bratil Kdo ma je pa dal priložnoat, obiskoTati arednje iole, da se privadi nemšoini? In ali treba srednjih sol, da po8tane n. pr. c. kr. davčni ekse- k n t o r ? 1 To je neznosno ! Ni cud a, da podaja potem tak nižji nradnik svojema arada tako le poroöilo: —--------weil derselbe Gest orb en ist, ferbli- bene Eltern sind sehr im Ar- men zustande. Brezvestno liujskaiije. - Zne- verjetno predrznostjo je pred k r a t k i m p r i o b č e v a 1 a „S o č aM dolge članke in račune, na pod- lagi katerih je dokazovala ne- izogibni finančni polom naše dežele. Govoričila je o preko- račbi proračuna, o dolgovih, o velikanskih stroških, kate- rih uimogočepokriti itd. ter s tem na brezvesten nacin raz- burjala in hujska'la naše ljud- stvo proti dosedanjim dežel- nim p o s 1 a n c em in od born i ko m. Cele kope „Soč" so romale v razne kraje, kjer naj bi priprav- ljale teren zabodoče volitve, in žalibog so tudi agrarni po- slanci šli „Soei" na lima nice ter so se pri svojih shodih posluževali tega nečednega agitaeijskega sredstva. In k a j je resnica? , G o r i c a" od torka je pri- nesla o tem v p r a š a n j u uradne, popolnoma z a n e s 1 j i v e p'o d a t k e, 0 katerih resničnosti se lahko vsakdoprepriča, dokazala je n a t e m e 1 j u t e h r e s n i č n i li u r a d - n i h podatkov, da je i i n a n- čno stanje naše dežele prav itf/oiino, ter je na ta način po- s t a v i 1 a „S o č o" in „N a š Glas", kistaotej zadevi pis ala, do- c e 1 a na lax Č u j t e, ljudje božji, č u j t e v o 1 i 1 c i! Jj(t{/a la, nesramno je 1 a gala „Soča", ko je pis aril a o f i n a n č ii e m polomu n a š e de- žele; hotel a je levas pridobiti n a svojo strati, da bi pomagali Gabrščekudo svetlih kronic. Iz tega slučaja zopet lahko jasno vidite, da se „Soči" ne mow nič verovati, kadar zasle- dujevpolitiki svojenamene. Mi poznamo Gabrščeka že zdavna, in vemo, kak mojster je v računstvu, zato mu nismo in mu nič ne verujemo, j kadar priobčuje v „Soči" tiste strašne račune; navadno je ravno nasprotno od tega, kar „Sofa" trdi, resnica. Računi o užitnini, o „Krojaški zadrugi' in sedaj o linanČMiem polomu dežele naše trditve pač zadostno dokazujejo. Čitatelji, bodite previdni in ne verujte „Soci", ki je že neštetokrat nesramno 1 u g a 1 a! Cudno razinere v (»radežu. — Zaano je, da mesto Gradež je ena naj- boljiih trdnjar dr. FAidattijeve stranke. 0 priliki zadnjib deželnozborskih Tolite? ao bili akoraj aoglaBno Toljeni kandidati Faidottijeve stranke. Faidutti ae je kazal kot neomejen goapodar Gradeža in vae ae je moralo zgoditi po njegovi volji. Nobeden ma ni smel t ciöem3r ago- Tarjati ali pa svetorati, da bi bila ta ali ona naprara boljia in koristnejia, kot pa ona, za katero bi Be Fjidatti po- tegoTdl. Obveljiti je moralo Tedno nje- gOTo mnenje. Nekaj podobneg* se je hotelo zgo- diti tadi te dni. V Gradeža je namreč sedaj izprpznjeno mesto žapnika, ker je prejinji žapnik stopil ˇ pokoj. Žapnika za mesto Gradež ima pratico imenovati gradežki meatni s\ret, t katerem ima dr. Fdidotti velik tpliv. Dr. Fdidutti je hotel na taak način imeti dr. M e i z 1 i k a, ki je tadi farlanski deželni poslanec, za gradežkega žapnika. Gradežani so se potegovali pa za njih rojaka in domaöina don T o g n o n a, ki elužbaje sedaj kot Tikaiij T Foljann. Nastali sta torej dve atranki. Z% minulo soboto je imela biti na- povedana Beja meatnega Bieta, v kateri bi se to iraenoTanje moralo izvršiti. Ljadstvo v Gradeža je po reliki reöini za don Togaona, t meBtnem sTeta bi imel večino pa dr. Meizlik. Eako torej reiiti to preporno točko. Ker ao pristaii don T o g n o n a bili gotoTi, da zmagijo Faiduttijevc pri glaaovanju, in ker ao ae zavedali, da imajo večino gradežkega ljaiatva za seboj, so, da prepreöijo M e i z 1 i k o t o imsnOTanje, demisijonirali. De- miBijoniralo je 0 (d e t e t) b t a- reiin — in 5 (pet) namestnikoY ssemeniikiflQ proseaorjem dr. Tariao n« öelu. Tako so preprečili MeizlekoTO imenoranje. Faidatti- jetci so bili a tem korakom presene- čeni in Bedaj ae nahajajo pred gradežkim ljudstvom v hndih ikripcih, poaebno ie zaradi tega, ker je semeniiki profesor dr. Tarlao podal gradežkemu žopana piBmo, T katerem je receno, da so de- misijonirali tadi zaradi tega, ker sedan ji mestni B?et nima sraisla za porzdigo tako slovečega mesta kot je GrAdež, da je T Gradežn mnogo zaoemarjenega. Dalje pravi .ˇ pisma, da oni (Tarlova atraoka) nc cejo priti t kotli kt 8 sTOJimi Tolilci, ki ho jih poslali t mestni stet za to, da restno zastopajo njih koriati, ia ker jim je to t scdanjib razmerah nemogoče, zato da odstopijo. Kaj bo sedaj, Be ne tp, Meizlik ni bil imenoran za žapnika, Tog no n tadi ne. Kako ae atrar kon<5a, bomo po- ročali. Vaekako ao pa te rezmere karakte- ristične. SlepVjenje. — „Naš Gas" piie o mogočnosti jedinsttenega klaba alov. de- želnih poslance?. Člankar dr. Franko bi moral že bolje poinati razmere vdezdli, posebno arojega zafe«nika Aad. G&br- ščeka bi lahko bolje pomal, in potem bi paö ne mogel Terorati, da bi bil sedaj jedinstren klab z Gab-idek m iredmogoč. Gabršček je delal prepir povsod, kjer je bil: ˇ Kobaridu, ˇ Bjrca in t Gorici. Znezasliiano predrrnostjo in domišljaTOstjo jenastopal po- sebno ? Gorici proti ? sema in Tsakema, ki se mo ni brezpo- gojno uklonil. GospodoTati je skuial tako Bamoo blast no in brezoiirno, kakor bi imel te celo deželo in vse njene p r e- b i T a T c e t žepa. Mlatiljezro- bitim cepcem nadesno in lero pOT8eh, po dubofnikih in dr»a- gih poštenih, nesebičnih ro- doljobih, f. ko niao trobili t njegov rog: napaial, zasmeh^Tal in črnil jih je ter jim skaial tnko ali tako ikodorati. „MeBaril je z velikim mesar- Bkim nožem", kakor je earn potriil (n. pr. „Krojaško zadrago"), oesramno napadal rsako draitTO in kor- poracijo, itd. kjer ni imel on glarne besede (a. pr. „Čitalnico", „Oirednji odbor za GregoičtčeT spome- nik" itd.) No, in ljudje so paö le ljudje in ne angeljci; prar nobeno čuio ni, ft k o Be je And. Gabriček mnogim Bodeielanom, ki ga dobro po- znajo, kot politična oseba tako pristudil, da ne marajo imeti ž njim nikakega ožjega stika reč. la teh sodeielanoY je jako mnogo T mesta samem in na deželi; mnogo jih je, ki bo toliko možati, samostojni in ne- odriBni, da to jarno tadi priznavajo, ako je potreba ; mnogim je pa G ibršček t area silno zoperna politična pri- kazen, a iz raznih rsrokov si ie ne upajo tega pred TBakim in jarno poka- zati. Dr. Franko bi vae to Uhko vedel in potem bi tadi lahko earn priznal d a je akapni klab deželnih bIot. pO8lancev le brez Gabr šč ek a m o g o ö. Mi smo že pred Tolitvami preroko- Tali, da zopet ne bo edinosti med del. poslanci, ako bo Gabriček izToljen, in nismo se prav niö motili. Slovenaki trgi so napravili sebi in deželi slabo uslugo B tem, da bo izvolili t dež. zbor za sto- jega zastopnika Gabričeka. P o s 1 e d i c a te izrolite je nealožnost poalan- cev, obstrakcija in zopetne to- litte! — Eoliko brez po t reb nih stroikoT zaradi And. Gabrščeka! Spoštujmo svoj jezik! — Popust- ljivejšega naroda v narodnem oziru imenda ne dob mo kot je slovenski narod. Na ljubo kakemu Lahu ali Nemcu, ki se nahaja slučajno v slovenski družbi, cela družba govori italijansko ali nem- ško. Tako se godi tudi pri naši inteli- genci. Slučajev je nešteto. Nobeni nem- ški ali laški družbi ne pade v glavo, da bi zaradi enega Slovenca, wi bi bil slu- čajno v njih družbi, govorila slovensko. To bi bi!o seveda od nernške ali laške družbe naravnost neumno. Nobena nem- ška družba ni v tem oziru gotovo še nikoli grešila. Mi drugorodcem ne za- merimo, pač pa jih postavljamo v vzgled našim Slovencem. Od njih učimo se. Nemec tudi če je slovenščine zmožen, ne bo slovensko govoril, in se naraveost čudi, ako pride v kak slovenski kraj, kjer ne znajo uemščine. Kjer nastopa, kamor pride, povsod pokaže, da je Nemec. Mi Slovenci smo ponižni, skromni; ako pa pridemo v kako drugorodno družbo, v kak urad, se koj pokažemo, da znamo nernški, laški. S tem sami. podimo slovenščino iz raznih uradov, in tudi vlada se potem ob raznih prilikah izgovarja, da saj ni treba, da znajo uradniki v tern in onem kraju sloven- ščino, saj ljudsvo govori v uradu nem- ško, laško itd. To je bridka resnica. Slo- venci sami preganjamo slovenščino. Za- tajujemo jo ob neštetih prilikah, Nemški in laški uradniki ter vlada se nam v pest smejejo. Prav imajo! Mi ne znamo spos'ovati svojega jezika. Ako inteligenca tako postopa, kaj naj zahtevamo od na- šega kmečkega ljudstva? Ali smemo za- htevati od njega več kot od inteligence? — Priliko smo imeli slišati, kako je neki goriški Slovenec, ki se šteje med naj- zavednejše slovenske rodoljube, govoril na pošti v Gosposki uiici z uradnico nemški. L'radnica se gotovo ne bo si- lila s'ovensko govoriti. Takih slučajev je nešteto. Potem ni nobeno čudo, če naša slovenščina ni upoštevana tako, kot bi morala biti. Sami smo krivi! Z dežja pod ktp. S tako nailor- Ijeno notico smo dali izraza svojim in občnim slatnjam, da krene „Pev. in gl. draitro" pod novim prediednikom ie bolj na liberalno strankarako pot, ter da Be bode slovenaka pesem, ki je po- sTečana celema naroda, še bolj zlorab- Ijala v bojne svrha proti enema dela tega naroda. „S3ČV ni naila vredno, da bi se bila postavila proti tem slatnjam — Tsaj z besedo, vemo da bi dejanj, kt bi nasprotno dokazala, Ž9 itak zastonj pričakovali. Vsa znamenja kažejo torej, da se bode v pevskem draätva odslej po liberalnem takta ne le pelo, ampak tadi rcgDvililo. To dajemo na znanje taii „Glaeb. Matioi", katere merodajni go- spodje imajo navado tako toplo pripo- roöati, naj se politiki v pev. draštva za- pirajo vrata in okna. Pri tej priliki se vračamo zopet k notici v „S!ov. Naroda". Tam je bilo ke- čeno, da se je dr. Tama odpovedal pred- sedništru z nimenom, „da bi draätvo vsled njegove spremembe v politiönem naziranja ne trpelo škode". — Aha! In. kaj se to pravi? Menda toiiko kot: „Dr. Tama ni veö liberalec, vsled tega ne more več draštra koristiti, ker mora kot neliberalec (socialni demokrat) delati proti liberalizma. S tem pa, da delaje proti liberalizma, delaje tadi proti dra- štvom, ki slažijo liberalizma. la ker je per. in g\ draltvo v prri vrati liberalno, bi ma predsednik, ki ni veö liberalec, le škodoval. Ta razlaga „Narodove" notice kale prejasno, kako hudo je bila v obras resnici znana izjava pev. in gl. draitva v „Soöi", da je draitvo le kaltarno in niö dragega. Prosimo, kaki kaltari naj pa slaži draitvo, ki menja Bvojega usta- novitelja in požrtrovalnega predaednika le zato, ker je meajal svoje politiöno naziranje 1! Ali je politika liberalne in- teligente že tako prešinila, da ne morejo brez nje niti veö peti 1 Zdrava pamef Že zahteva, da bodi predsednik pevskega draštva, öe ne glas- benik, vBaj peveo, a zdaj so ei zbralt predsednika, ki niti pevec ni in ki se razarae na glaabo nič veö in niö manj kot zajec na boben. Ali mož je velik in strasten v liberalnih zdražbah in poleg tega ie desna roka Andreja Gabrščeka, kateri pevajoöim inteligentom s samo- zavestjo prav lahko zdaj kliöe : „Tiöki, odslej boste ivižgali prav tako, kakor Če je res, kar Hit trdi, kako to, da ne prihijtjo aredniitra pritoibe o neizplaöanih podporah? Kako to, da se prosilci ne pritoiajejo pri poilanoa A. GnbriČeka? Ztkaj ne priropota on, ka- terema ne manjka „korajže", t deželno hiio ter zlasa odbor, ki noče izplaöevati doToljenih podpor, kakor njegOT list trdi? Je-li moža zRpastil pogam? Prej ee je izgovarjal, da nima besede ˇ de- želni hiii; a sedaj je on gospodar tana kot vsak drngi poslanec, in deželni od- bor mcra pač isvriiti to, ktr dež. zbor določi. Poslanec pk ima dolžnost zahte- Tftti od odbora, da to izrrši. Ztkaj molči on, in zakaj ropotä list? — No, odgc- vor je labek, namreo zato, ker ae od zabavljanjr ne plaöajejo še doklade. Inače bi bil navedeni list previdaejši. Tu smo pojasnili in starili na pravo mesto nekatere točke pogrete „rihte" o slabem gospodarstva ˇ deželni hiši. O noriinici smo molčali namenoma. Tadi o tem dobe hnjskaöi na nasprotni strani BVOjčaB 8voj odgOTor, kakor so ga dobili za hujskanje in trditev, da je dobil dež. odbor 140.000 K za nabavo sena, ter da je delil seno ˇ Farlaniji zastonj, o čemor bo še govor. A Tie iz tega razvidijo naii pri- jatelji, kolike rrednosti je zabafljanje o slabem deželnem goapodarstva r „Soöi" in koliko so ?redne trditre, ki se izva- jajo iz tega. Razslave goveje živine. V B o v c u. Dne 9. t. m. se je vršila razstava goveje živine v Bovcu. Vreme je bilo za ta namen zelo neugodno. V nedeljo je začelo pošteno snežiti tako, da je bila bela snežna plahta do pondeljka 20 cm visoka. Bati se je bilo, da pade razstava v vodo; bati se je bilo tudi, da neka- teri člani razstavne komisije ne bodo mogli priti v Bc-vec. Do 10. ure ni bilo tudi na razstavišču med Dvorom in Bov- cem nobene živali. Kmalu potem se je vreme razjasnilo, živinorejci iz bližine se pričeli priganiati živino na prostor, ki je bil v ta namen določen, in nabralo se je na mah na razstavišču okolu 40 glav goveje živine. Takoj zatem so pri- šli tudi člani komisije iz Tolmina. Napovedano je bilo za razstavo mnogo več glav živine ; ni čuda, če niso mogli oddaljeni ugoditi dani besedi in in prignati živino na trg. Toda že ona živina, ki je bila raz- stavljena, je pokazala, da Bovško lepo napreduje. V tem okraju je bila razstav- ljena živina vedno lepa, a letos se je pokazal vesel nepredek na tem polju. Ob sebi se razume, da je bila razstav- Ijena živina brez izjeme vsa belanskega plemena, kar zagotavlja temu okraju še velike vspehe na polju živinoreje. Toliko komisija kakor tudi strokovnjaki, ki so si razstavo ogledali, so bili zelo zada- ! voljni in so se prav laskavo izrazili o i razstavi. Bikov je bilo na razstavi 9, med temi nekateri prav lepi. Prvo darilo v znesku 40 K je dobil Srečko Kavs iz Čez-Sože hšt. 25; drugo Fran Kenda iz Dvora (30 K.) in tretje (20 K) Anton Kavs Plužne. Nagrado 10 K je dobil Andrej Mrakič iz Dvora hšt. 12. Krav je bilo na razstavi 16 in so dobili darila : 1. Za dve najlepši kravi Izidor Os- tar iz Bovca (40 K); 2. Anton Kavs iz Pluženj (30 K) in 3. Andrej Hosner iz Bovca (20 K). Nagrade po 10 K sta dobila: Fran Mišic — Dvor 46 in Jožef Šuler — -ČezSoča 35. Junic ie bilo 15, prvo darilo je dobil Andrej Hosner iz Bovca list. 137 (30 K); drugo Jožefa Zornik iz Bovca list. 334 (25 K); tretje Katarina Kravanja iz Bovca hSt. 92 (20 K) in četrto An- drej SJtočir iz Čez-Soče hšt. 21 (15 K). V Kobaridu. Najlepši vspehi med vsemi razsta- vami v gorah pokazali so se na razstavi v Kobaridu, ki se je vršila dne 10. t. m. Prva lazstava pred dvemi leti je kazala tudi najboljše vspehe, lani se je zdelo, da okraj nazaduje, a letos je vse po- pravil. Prignane živine je bilo radi sla- bega vremena le 63 glav, a ta živhia je bila vobče zelo lepa. Toliko komisija, kakor tudi drugi prijatelji živinorejcev so se veselili nad lepim vspehom te raz- stave ter so priznali, da je v gorah naj- lepša. Pohvala pritiče v prvi vrsti živi- nerejcem z Livka, ki so odnesli tudi naj- več daril z razsiave. Anton Hrast iz Livka je n. pr. dobil 100 K, in sicer 60 K kot prvo darilo za bika in 40 K kot tretje darilo za kravo. Sploh kobariški okraj napreduje zelo v živinoreji in je le želeti, da koraka na tej poti vedno naprej. Bikov je bilo na razstavi 15. Prvo darilo za bike se je priznalo Antonu Hrast z Livka 13 (60 K); drugo v zne- sku 40 K Alojziju Miklavicu iz Idrskega 13; tretje (30 K) Antonu Kranjcu iz Sužida 37; četrto (20 K) Francu Pon- tar-ju iz Kobarida 98. Častna diploma se je priznala Antonu Juretič-u iz Ko- barida. Za krave so dobili darila: 1. Miha Perat — Perati (60 K); 2. Andrej Menič — Borjana (50 K); 3. Anton Hrast z Livka (40 K); 4. Andrej Kranjc — Svino 11 (30 K) in 5. Fran Šterman iz Kobarida (20 K). Nagrado 10 K je dobil Andrej Ku- rinčič iz Idrskega 24. Za junice so bili obdarovani: Ivan Drešček — Livek 2 (40 K); Andrej Uršič - Sužid 36 (35 K); Anton Faletič — Ravne 100 (30 K); Anton Je- retič — Kobarid (20 K) in Jožef Mašera z Livka (20 K). — Vrh tega se je dalo oddaljenim, ki so imeli lepo živino, še nekaj potnin po 5 K.- V T o 1 m i n u. Na razstavo v Tolminu je bilo pri- gnanih na sv. Martina dan 77 glav go- veje živine. To je sicer lepo in zadostno število za tako okrajno razstavo; a z ozirom na velik okraj in veliko število goveje živine v tem okraju, je bilo pri- čakovati več. Ni dvoma, da bi bili prig- nali živinorejci še toliko glav, da ni bilo vreme zelo neugodno. Splošna želja je toliko v Bovcu kakor tudi v Kobaridu in Tolminü, da bi se vršile razstave za naprej vsaj mesec dni poprej. Bovčani in Kobaridčani zahtevajo to odločno; če bi Tolmincem bolj ugajal sv. Martin, ker irnajo mnogo živine na planinah, se jim tudi lahko ugodi. Razstava je pokazala na prvi po- gled, da tolminski okraj naglo napre- daje na tem polju. Sedaj razstavljena ži- vina se ne da skoraj primerjati z ono, ki je bila na prvi razstavi. Nad tem vspehom so se veselili komisija, Tolminci in vsi oni, ki so raz- stavo obiskali. Vsi Jso bili uverjeni, da denar, izdan od dež. odbora v ta namen, ni zavržen denar. Bikov je bilo 15 in so dobili da- rila za bike: Franc Šorli — Loje 43 (60 K); Franc Koder - Bača-Podbrdo 4 (50 K); Anton Pitamic — Voice 107 (40 K); Andrej Kavčič — Čiginj 7 (30 K) in Ivan Rutar — Voice 102 (20 K). Za krave so dobili darila: Jožef Leban — Zatomin 1 (60 K); Jožef Lipuščik — Zatomin 41 (50 K); Anton Maligoj — Voice (40 K); Franc Leban — Zabče 3 (35 K); Andrej Ipavec — Voice 15 (30 K); Neža Rejc — Kneža 24 (25 K); Franc Dobravec — Te- mljine (20 K); Stefan Bukovec — Voice 25 (20 K). Za junice: Franc Fortunat — Voice 75 (60 K); Jožef Kogoj — Temljine (50 K); Franc Podreka — Voice 115 (40 K); Peter Kragelj — Voice 35 (25 K) in Franc Sovdat — Gabrije 10 (25 K). S tem je za letos razstav goveje živine konec. Dopisi. Iz St. Andreža. — Pri nas bliska, grmi, Btrele irigajo na deano, na levo, hnda nevihta je. Po nevihti navadno pridejo krasni in prijetni dnevi; jutranji solnčni žarki se kot krisial blišoijo in razlivajo pri tem btojo blagodejno gor- koto na nas zemljane, ki amo pred ča- BOno trepetaje oböatili moö zraönih ele- 1 mentov. Dan jasen, dan krasen. Saj je praT, da zagrmi par strel ; nad mračnim ozračjem štandrežkim. In glejte, zagrmelo je in pokazalo se je, da neke črne daie se strel bojijo. Črna | doša, ki je obdolžila g. dr. z mirenske ceate, da pise on dopise za „Gorico", | ni hotel» zaslnžiti lepih deaarca* in ni hotela dokazati, da je to resnica. Züo se tej črni daii blesti na [öelu sramotni pečat podlega lažnika in grdega obrekovalca. To naj bo za enkrat pribito I Ilimo dalje. Z obönim zborom „Tauib. druiUa" so si t „Soci" belili glare. ReTÖki, kajf ras lo briga, vale glejte, da ne crkne, saj pravijo, da je gnilo kot tabla nad druitr. sobo. Njih draitro se dteje liberalno, t resnici pa je 8ociali8tično, Tei Lojze, socialistiöno je troje draitro. Kaj si pa prat za prav ti? Eikrat nisi nič, enkrat agrarec, en- krat liberalec, enkrat socialist; naj bolj pa te označimo, ako ti rečemo, da si fik-fak, kameleon ; nai Lojze se od re- selja zjoče, ko ga „Soöa" röasih nateg&e z zafrkacijo: „znani ljndski gorornik". Jej, kako je nad Lijze srečen takrat! Rarček, kaj se hoče, melagomariij a ga mori. Torej za občni zbor naiega draitra je imela „Soča" skoraj dre koloni pro- stora ; za SaroikoT liberalni shod pa le 3 Trste. Kaj to pomeni ? Na občni zbor „Tamb. draitrau so se Ttihotapili tadi nekateri nasprotniki društva in so zičeli zabavljati čez dra- itTO, da je do grla t dolgotih in da bodo mo: ali oovi člani plačerati te dol- gove. — Na njih reliko jezo poremo, da so se rodoljabi zložili, ki bodo plačali stari dolg in noti ölani ne bodo niö pri tem prizadeti. Li naj bodo brez Bkrbi in naj se Tpisajejo t prenofljeno draitro. Ako bi hoteli tako beračiti. kakor ste beraöili fi skoraj od hiie do hiäe za Taš tariki polamesec, bi bili že zdarnaj plačani dolgovi. Le ne si beliti glare s tem. Ni res, da je naš g. župnik na tihem sklical shod (ki pa ni bii uhod, ampak občni zbor „Tamb. draštra", h katerema bi imeli pristop samo člani), ampak res je, da so vedeli Tsi ölani drultva, da se bo omenjeno nedeljo vr- iilo zborovanje. Šele vsled netaktnega po8topanja nekaterih sarorin se je pri- stop doTolil Tsem. Zborofanje je otroril nai g. žopnik, ki je bil izroljen taii za predsednika. V svojem nagDvora nam je pojasnil na- men na noTO premtrojenega društva. Za besedo se je oglasil „zoani kmeöki go- TornikM Lojze in prati, da novega dru- itfa in novih telovadce? ni treba, ker te ˇ Št. Andrežu že imamo. 6. žnpnik ga je krapko zatrnil in rekel, da t ta- kem draitvu, kakoršno je liberalno-aocia- listiöno, ni prostora za mladeniöe, ki se hoöejo ogniti Bfobodi, kakoräno oni iz- Tajajo. Lojze je ngovarjal. G. žnpnik ma je rekel, d& kaže jasno njih prapor, na katerem ni znamenja križa, k&kien ve- ter teje ˇ tem drusWu. Lojze v dražbi z nekim Rajotom je kričal, da njih pra- por ima jagosiovanski znak. G. žapnik ga je Tpraial, zakaj nima prapor križa? Lojze je rekel, da potem bi moral biti prapor blagoslovljen. „Sweda, in ratno blagosloTa in kriia Be ti bojite in zato ker tega ne marate, moramo skrbeti za boljše drašt?o",je rekel župnik. Lojze ]e krifial, da ni liberalec, da je agrarec. Dr. Srebrniö ga *praäa, naj pojaani, kaj je liberalizem. Ubogi Lojze je OBtal T žakljn, ni yedel odgOTora. Vse Be je smejalo „ljudskemu gotorniku" j Lojzeta Krohota ni bilo ne konci ne kraja. Lojze, k plaga pojdi, politiko past!, skrbi za dom, „ljudsko govornisWo" pa- sti, ako nočeš, da boi v zabsro dragim. — To je resnica o Lojzetotem nastopa. Nadalje je dr. Pavlin pojasnje- ˇal potrebo novega draitra, poBebno pa povdarjal potrebo telovadnega odseka. Pred8edoik je koneöno navzoöe pozval, naj rzdignejo roke tisti, ki so za to, da senatanovi noTO draitro. Večiaa je vzdignila roke. — Dopisnik MSoče" laže, ko piie, da je kakih 10 moL bilo *i je prizadejal pri padeu hude telesne poäkodbe. Pripeljali bo ga v bolniinico aßmiljenih bratov v Gorico. — Sola za slikarje otrori v Go- rici zavod za ponpeievanje male obrti ie to letc. Imel bo tri oddelke. — Oko izbili so te dni nekateri Prvaökovci nekema Dornberžann, ko je slednji peljal vino. Na ceati so se zbe- sedli, nastal je pretep in v pretepn so sinn izbili oko, oöeta pa hndo poiko- dovali. — Žeusko mrtvo in sicer v sami snjci, so naäli v četrtek zjntraj na Tabra pri Dornberga v jarkn pod oknom neke hiäe. Glavo je imela razbito. O tem se govori m&rsikaj. DoBedaj ni še dognano, ali se je izvršil samoamor, ali pa kaj drngega. Ddnes ae je podala sodniJBka komieija na lice mesta. ' — Ittrtvega 3-mesecnega otroka so naäli te dni v Renčab. Pravijo, da je bil otrok zadnäen. Sodnijska komisija je bila včeraj ˇ Renčah. — Prijet begunec. Dragonec Josip DentBchman, ki je 30. avgnsta pobegnil iz Gorica in k&terega obleko, so naili v nekem gozdičn pri Š*. Petra je bil prijet minole dni v Deutachlaodsborga na Šta- •jerakem ter izrcö^n garnizijskemu so- dišču T Graden, — Gr. Logar, knjigotržec v Š3lski nlici, nam je poalal latinski in griki prevod Gregorčičeve ode „Sači". Cena tej velezanimivi pnblikaciji je 60 vin. — Pet krojaških pomočnikov rabi vojaäko o&irbovališče pešpolka št. 47. v Gorici. Ti krojaiki pomočniki bi delaii sredDJe fiae obleke za podčastnike, ki slažijo dalje. Slnžbo naBtopijo 16. no- vembra 1.1. in bo trajala do 24. decembra t. I. PlaČa po dogOTora. Krojaški pc- močniki se morajo obvezati, da bodo stanovali znnaj vojainice, a delati bodo morali v za to odločnem pro&tora v vo- jainici. Prosilcl ae lahko oglaBijo v ne- deljo 15. t. m. med 10. in 12. nro predp. v račnnBki pisarni pešpolka št. 47, II. nadstr. vrata it. 88 v vojainici na Trav- niku, kjer dobijo tndi drnga podrobnejia pojasnila. — Štrajk v Tržiču je oa novo bnknil. Delavci zahtevajo skrajianje de- lavnega časa in sicer pol are zjntraj in pa hočejo imeti ob aobotah popoludne prosto. — Mrtvo dete je porodila avstrij- ska prestolonaslednica, kneginja Hohen- burg, soproga preatolonasledaika Franca Ftrdinanda. Vzrok je najbrže bada itllaenc». Kneginja se počnti dobro. — Dva duhovuika se zadušila. V danaJBkem katoliikem druitvu roka- delskih pomočnikov na Gnmependorfaki cesti sta prenoöila ö. t. m. dva ptnja dnhovnika. Eo jn je klical 6. t. m. vratar, ma je ndaril v nos had smrad. Dahovnika Eta pa bila mrtva in zaduiena. Dognali so, da je bila plinova peč slabo zaprta in je \hajal plin, ki je reveža zadašil. Eden ptajih dohovnikov, Raisbacher, je botel v Gorico, drngi, čegar ime ni znano, pa v Švico. Dvorana „Central"____ Veliki električni BIOSKOP ^w hiternacijonalno gleclišče, živečih, govorcčih, po- joßih in igrajočih podob. Umetnisko in tehniöno vodstvo: Arhitekt A. Tscherne. I. Lago di Como. (Krasno po na- ravi^ _ Ljubezen in dolžnost. (Žalo- igra 20 oddelkih). — Jaz sem zgubil enega zamorca. (Podobe za smejati). — Nepozabljiva prizibelna pesem. (Po- vest iz življena v mnogih zanimljivih podobah). — II. Mazilo za lase. (Smešne slike). — Dirka z automobili. (Edino originalno povzetje iz leta 1908. — Gledališki ravnatelj v sili. (Komičiii prizori). — Vesela rokodelska učenca. (Več podob zelo ze smejati.) itd. itd. Predstave ob doliwnikih 2 veliki predstayi ob V87» in 8- ml zveccr. Ob ncdeljah in praznikih ob '/..4, 5, V47. in 8. uri. Ob sredah in sobotah ob 5." uri prodstava s posobnim programom za otroke in dijakc, kjer plača vsak otrok Ic 20 vin. — Vsaka predstava traja čez 1 uro. Cene: Samo sedoži: Sodož v loži 1 K- "T I prostor 80 vin. — II. proslor 60 vin. — H.l« prosLor 40 vin. — IV. prostor 20 vin. Vojaki in otroci v vseh prostorih polovico. Hojflhi! liupujte narodni holefc Jolskega Qonto". Slavbena Ivrdka Zuiiliimr I Slepanw Gorica Tržaška ulica številka 29. e priporoča si. obcinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje naČTtov ter statienih računov. Za ob\\a naročila se toplo priporočata Ziillllalblu & ulu|lalluib Lepa hiša v solčncin Uraju z dvorisčom in vrtom, 18 minul od frrdi^čn nu^la, pri kateri ni nobenega lokodclca ali posl.ilničarji», so prodd pod ugodnimi | pogoji. — Hiša stoji v Via Scuola Agraria št. 20. Več se zvo pri našem uredništvu. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstv 1 v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/, kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Znideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vseblago prve vrste. = Izgotovljeno pohištvo = lastnega izdelka priprosto = in fino se dobi pri —- fl. Černigoj-Gorica. = Tržaška ulica 18. = Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. isi 3 p O c - ¦ : Gorška zveza , gospodarskih zadrug in društev v Gorici I registrovana zadruga z neoiuojeno zavezo 1 posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri I prodaji kmetijskih pr.delkov. I V xalogi inia: modro galico, žveplo, razna ) umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živin- »sko sol, oirobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga mo- ) rajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h | kateri pripadajo. ) Zaloga je v nisi „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, ) bivši „Hotel Central'. k. ^^^h. .^^k. .^^k. .^^k. .^m^. .^tm^. —^ -^h^ .^^^. j^^^ .^^^ .^^b. .^B^. .^^. ^bl. .^^k. ^m^ ^m^. -*¦*"» Štev. 3103 Razglas. Naznanja se, da zastQui! 111. [ßtrtleto, t. j. meseceu javna dražba jnnija, aviut in septemlira 19B7, začne v pondeijeh, 7. deeembra 1908, ter se bo nadaljevaia naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Od ravnateljslua zastavljalnice. V Gorici, 3. nojen.bra 1908. Izvrstno pecivo priporoöa spoštovanim meačanom in okoliüanom pckovski mojstor 3ÜK0B BRUTUS v Gorici Šolnka ulica St. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega mlina. čevljar v Semen ški ulici 1. v tjiorici priporoča se za raznovrstna naročla pa meri za gospe in gospode. Naročila se izvrsuje hitro. Rihard in = = Pelix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 er ami liferanti kupujejo in prodajajo seno," slaino, re- zanieo in krompir vsake vrste pod Dajiigodnejšimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. JMa^uanilo.' ,,'Centralna posojilnica registrovana zadruga z oniejeno /avezo" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pricensi s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4l2"o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5' ;°0 (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po ()°0 (sest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. Kranjske klobase!! najboljso vrste in sicer male po 20 viu. > komad. — velike vrste po 40 viu. komad, 1 za trgovee 10°|0 popusta. kakor tudi fini, , sveži špeh od pitanih prešičev kg po K 1*44, • razpošilja / Anton Anžic, mesarija • Ljubljana. CENJ. PAME IN (SOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljsi. Original-üictoria stroji deiap še po io letni uporabi brezšumno. Original-Uictarifl stroji so ^eprekosijm za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so r^^^^n za umetno vezenje<|rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago, strankarn učiteljico, ki poučuje brezplačno. Orinip.ul-Oictoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. ' t Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Vfctoria" strojev in drugih šivalnih strojev, (Wokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerevani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo] št. 9.