HRVATSKI ZAROTNIKI OBSOJENI NA DOSMRTNO JECO "' ........ " ^l> I I | . | | , | II. .lil.!« ■ u krog Nemčije se bolj in bolj sklepa železni obroč HAUPTMMAN BO MENJAL ZAGOVORNIKA Sloviti kriminalni zago-VDrnik Leibowitz bo za-menil Fisher ja. — Sodnik Trenchard bolan. TRENTOX, X. J., 12. febr. — Bruno Richsrd Hauptmunn so jo dogovoril s svojo ženo Ano, ki jo obiskala v smrtni celici, plani. Že več dni italijanski aero-plani neprestane bombardirajo cesarjev glavni stan v Dessve in kraje proti Asangi jezeru, kjer bi so »nogol cesar nahajati. ADDIS ABABA, Abesinija, 12. febr. — Abesinska vlada naznanja, da ie poveljnik na severni frorti Ras Sevum na več krajih presekal Adowa-Makel eesto za italijansko prednjo bojno črto. Vlada obenem za-nikuje, da bi bil v nedeljo Ras Soj-um p' omairan. ko jo skušal zavzeti Makale. POVELJNIK RUSKE ARMADE SE UDELEŽUJE POGAJANJ V PARIZU PARIZ, Francija, I 2. februarja.—Vsled obiska poveljnika ruske armade in vojnega podkomisarja maršala Mihaela Tukačevskega se pričenja novo poglavje za varnost Evrope. Medtem ko se maršal Tukačevski posvetuje s političnimi in vojaškimi voditelji, razpravlja parlament o odobritvi fran-ccsko-ruske pogodbe za medsebojno varnost. Parlament bo najbrže pogodbo z veliko večino odobril. HUD MRAZ PO VSEJ AMERIKI Najhujši mraz v 100 letih. — 270 ljudi umrlo. Osrednjemu z a p a d u preti pomanjkanje. Že nad tri tedne vlada po vseh Združenih državah zelo hud mraz. Ulice New Yorka pokriva dobo1 a skorja ledu. Sneg, ki jo nakopičen ob kraju ulic, je zmrznil in ^a sekajo s cepimi in vrtajo s svedri. Nad Ko bo enkrat odobrena fran-cosko-ruska pogodba, bo sklenjena sliena pogodba med Rusijo in Ceh .slovaško ter med Rusijo in Romunsko. Vse te pejrodbo bodo tvorile železni obroč okoli nazijske Nemčije, ter bodo zvezane z Malo ant*:nto in Balkansko zvezo. Kadarkoli bi kaka teh držav napadla kako drugo državo, bost i takoj posegli vmes Francija in Rusija. Z oziroin na to se bodo v bližnji bodočnosti pričelo konferenco med generalnimi štabi osrednje in vzhodno evropskih držav. Francija ri Rusija boste jamčili za ne lotakljivost sedanjih nim državam, ki SILEN VIHAR OVIRA PROMET F0 EVROPI 30,0(>0 delavcev koplje in od vaza ledeni sneg že tri tedne,; meja proti toda delo napreduje zelo počasi, j zahtevajo, da so razveljavljeno CHICAGO, 111., 12. febr. —j one določbe mirovne pogodbe, Vsled dolgotrajnega mraza, ki> ki so začrtale sedanje r»;cje med HITLER JE RAZJEZIL INDUCE BOMBAY, Indija, 9. feb. — Pred tukajšnjim nemškim konzulatom so vprizorili Indijci velike demonstracije, ^ker je pred par dnevi izjavil nemški diktator Hitler, da mora svetu vladati belo pleme. TRUE LAŠKI ČASTNIKI OBSOJEN! GENOVA, Italija, 11. feb.— Trije častniki italijan. parni-ka "Augustus" in Vittorio Morello, ravnatelj Banca Com-merciale Italiana, so bili obsojeni danes na pet let ječe ter poslani na Liparsko otoije. — Oblasti so zaplenile pri njih akcijske certifikate, zlato in platin -v vrednosti štirih milijonov lir. Mladi Tamburaži na radio. Sior. Tamhuraski Klub r Rrtiok-lynu l»o »limul p«! v«l«lvom Mr. l»i?rjoviPa rwr točk v nedelj" meiliije. Demonstranti so hoteli | prenočiti v vseučiliškem po-, slopju ter jutri navsezgodaj začeti z demonstracijami. je najhujši v sto letih, preti mnogim krajem osrednjega za-pada pomanjkanje. Mraz že drži nad t»i tedne in je do sedaj po vsoh Združenih državah zahteval 270 človeških življenj. Največje snežne zaine.te ima država Iowa. V mnogih mestih že ves teden ni mogoče dobiti premaga, živež pa samo v majhnih količinah. Farmer.!i v Iowi in obeh Da-kotah kurijo svoje hiše, ki v mnogih sir."ajih tiče do otrehe v snegu, ; koruznimi storži. Glavno eeste je bilo sieer mogoče večinoma očistiti, toda stranske e-ste so zakopane v debelem snogu. Vlaki, imajo po 20 do 2+ ur zamudo, nekateri vlaki pa sploh ne vozijo. Mraz se razteza od Roekv Mountains do Atlantika. Iz North Dalcote poročajo 25 stopinj pod 1o. V Chicago so 4 stopinje pol ničlo. V mnogih mestih Micliigana primanjknie mleka; v Grand Rapids mleka sploh ni mogoče dobiti. V treh okrajih države Illinois je veliko pomanjkanje premoga. MACDONALDOV SIN IZVOLJEN VZORNICO DINGWALL, Škotska, 11. februarja. — Malcolm MacDo-nahl, sin Ramsava MacDonal-da, je bil pri »včerajšnjih volitvah v Ross - Cromarty izvoljen v poslansko zbornico. MacDonald je dobil kot kandidat narodne delavske stranke 8949 glasov, Hector McNeill, kandidat delavske stranke, — 5967 glasov, konservativec R. Churchill 2427 in liberalec dr. Russel Thomas 738 glasov. državami. Francosko-ruska pogodba jo bila. sklon jona v Parizu v maju lanskega leta med tedanjim ministrskim predsednikom La-valom in ruskim poslanikom Vladimirom Potemkinom. Po tej pogodVi je vsaka država obvezana priskočiti drugi na pomoč, ako l,i jo napadla kaka tret ja držsvs. Maršal Tukačovskv je prišel v Pariz iz Londona, kjer se je skupno z z-mr.iijim komisarjem Maksimom Litvinovom vdele-žil pogrnii kralja Jurija. Vojaški izvedenci označujejo maršala Tukr-čevskesra kot najboljšega strate«ra v "Evropi. Nemčija j«* zelo nervozna, ko vidi. kako se postavlja okoli nje železni obroč. Anjrloško-francoski odr-ošaji so bolj tesni kot so bili kdaj: tukaj je fran-cosko-ruskf pogodba za medsebojno polnoč, in sledilo bo se več sličnil. pojrodb. ZAGONETNA EPIDEMIJA V BRAZILIJI Hudi viharji divjajo po Angleškem. — V Jugoslaviji zapadlo mnogo snega. — Parniki imajo zamude. LONDON, Anglija, 12. febr. Po angleških otokih divjajo hudi viharji; utonilo in zmrznilo je več oseb in parobrod-stvo trpi veliko škodo. Prek-oceanski parniki prihajajo z veliko zamudo: promet po kanalu med Anglijo in Francijo je bil več ur vstavljen. Samo zračni pron.et vzdržuje vozni red. DUNAJ, Avstrija, 12. fgbr. Nenavadno milo vreme zadnjih tednov se jo nenadoma prevrglo v ostro zimo, ki je prinesla mnogo snega in oster mraz po vseh državni, osrednje Evropo. V Jugoslaviji jo zapadlo toliko snega, da je promet po železnicah hi cestah zelo oviran. Celo po Pahnaciji je zapadel sneg. Vlaki iri.aio velike zamude, telefonske- iti brzojavne žice 50 na mnogih krajih potrgane. Na Romunskem je živo srebro nenado na padlo 2ij stopinj pod ničlo. Veliki viharji divjajo po Črnem morju. Na Bolgaiskem je Dolina vrtnic, kjer v bližini Filipopoli-sa pridela.; ^io slovito olje vrtnic, pod cleLelo plastjo snega, j Mnogo vrtnic jo že nomrznilo. ISTA USODA BO ZADELA TUDI DR. PAVELIČA IN TOVARIŠE, AKO JIH BODO DOBILE OBLASTI Javni obtožitelj je zahteval za vse tri obtožence smrtno kazen. — Sozarotnico so isledili v Braziliji. — Porotniki so se le malo časa posvetovali. — Pospišil je zaklicali: —Živela svobodna Hrvatska! Živel Pavelič! V sodni dvorani je vladal mir. JEZK MU JE PRIMRZNU Springfield, Mo., 11. feb. — Enajstletni AValter Dawi>on jo že večkrat slišal, da je nevarno oblizniti mrzlo kovino, toda ni verjel. Iloteč se postaviti pred svojim tovariši, je danes obliznil železniško trač-nico. Jezik 11111 je v hipu primr-znil. A' tem položaju je bil prisiljen vztrajati pol ure, prodno so tovariši priklicali njegovo sestro, ki je z s kropom polila mrzlo železo. NEZNANA EPIDEMIJA SE NI NEHALA . RIO DE JANEIRO, Brazilija, 9. februarja. — V vasi Santa Rem, provinca Para, se je pojavila zagonetna nalezljiva bolezen, ki je zahtevala v nekaj dneh ?vec sto človeških žrtev'. Poginilo je tudi dosti živali. Bolezen je slična azijski koleri. Zdravstvene oblasti nimajo niti najmanjšega pojma, kako jo bila zanesena v Brazilijo. RIO DE JANEIRO, Brazili-|ja, 12. februarja. — Vlada je dobila poročila, da je neznana nalezljiva bolezen, ki je izbruhnila v provinci Para, po nekaterih vaseh iztrebila vse prebivalstvo. Zdravnikom se še ni posreči-j lo dognati bistva bolezni oziroma dobiti uspešno zdravilo proti nji. Naročite se na "Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik v Združenih državah. VOJNO PRAVO V MEHIKI TAMPICO, Mehika, 11/ feb. — General Juan Almazon, vrhovni poveljnik v državi Nue-vo Leon, je proglasil ar mestu Tampico vojno pravo. V delavskih nemirih, ki so se vršile v nedeljo, je bilo pet oseb nsmrčenih, dvajset pa ranje- AIX-EN-PROVENCE, Francija, 12. feb. Javni obtožitelj je zahteval smrt pod guillotino za vse tri Hrvate, ki sede na zatožni klopi zaradi svoje soudeležbe pri umoru jugoslovanskega kralja. Državni pravdnik trdi, da so vsi trije enako krivi in da so izdelali načrt za zločin, katerega žrtev sta postala kralja Aleksander in vnanji minister Louis Barthou. AIX-EN-PROVENCE, Francija, 12. feb. — Trije člani hrvatske tajne organizacije "Us tasi \ ki so bili obtoženi soudeležbe pri atentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega ministra Barthou-a, so bili spoznani krivim ter obsojeni na dosmrtno ječo. Ostanek svojega življenja bodo preživeli na Hudičevem otoku v Francoski Guiani. V odsotnosti so bili pa obsojeni na smrt pravi zasnovatelji atentata, dr. Ante Pavelič, Evgene Kvaternik in Gustav Perčec. Vsi trije se nahajajo v Italiji, ki jih noče izročiti niti francoskim niti jugoslovanskim oblastim. Porotniki so se le malo časa posvetovali. V dvoran je vladal mir. Ko je bila razglašena obsodba, so se obsojeni atentatorji, Kraj, Pospišil in Rajič, smejali. Pospišil je zaklical: — Živela svobodna Hrvatska! Živel Pavelič! Med procesom so vsi trije odločno zanikali, da so bili udeleženi pri atentatu. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 12. februarja. — Policija v Sao Paulo je po dvamesečnem iskanju :?ašla Hrvatico Katarino Schissler, ki je na sumu. da je bila v zvezi z zarotniki, ki so 9. oktobra, 1 934 umorili kralja Aleksandra in vnanjega ministra Louisa Barthoua v Marseillesu. Policija straži hišo, kjer so jo našli, ter čaka izročilnih listin, predno bo aretirana in poslana v zapor. Izročena bo francoskim oblastim, ki so naprosile brazilsko vlado za njeno aretacijo. Po zatrdilu policijskega načelnika v Sao Paulo, je ta ženska zelo bojevita in bo takoj streljala na policijo, kadar ji bo pretila aretacija. Nedavno je tudi v Nemčiji grozila policiji z revolverjem. Ženska je lase, ki so po naravi kostanjeve barve, pobarvala žolto in se različno oblači: včasi je tudi oblečena kot moški. Schisslerjeva je na sumu, da je prinesla v Pariz orožje, s katerim sta.bila ustreljena kralj Aleksander in minister Barthou, Ze pred kraljevim umorom je živela v Sao Paulo, zatem je nekaj časa izginila, kmalu po umoru pa se je pojavila v Buenoa Aires/v Argentini. Takoj po umoru je policija po vseh evropskih državah iskala žensko, ki je bila v zvezi z morilci. Francoska policija je dognala, da je pred umorom nesla skozi carinske urade štirih držav štiri kovče-ge z revolverji in bombami, ne da bi bila zasačenafi \ŠMm\ GLAS NARODA- [5Š1P Za faoMMtfvo celo lato $7.00 | f ^ , .__ . | 75,000 Reader«. — ■■■■.......mu. iiniri List slovenskih delaycev y AmerikL ...........- ^ TBLB3?ON: CHelaea 3—3878 Entered as Second Claae Matter September 21, 1903, »t the Port Office at New York, N. Y^ under Act of Congre« of Mnrr.h a, 1R7Q tkt.tsipqw- rrgei«^ 3— No. 36. — Stev. 36._„ NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 13, 1936—ČETRTEK, 13. FEBRUARJA, 1936 Volume XL1V. — Letnik XLIV. • V 'A S TJ DA " m _____New York, Thursday, February I 3, 1936 THE LMtnrST ^LOVESE DAILY IN U. S. J. t "Glas Naroda'* HI 8LOVKMIO PUBLISHING COMPANY (A Oerparatfaw) Trets. PLm of 1 tto eorpcrfttiM and of tbon New fwk Qtf. N. I. "SLABNASODA" (▼•!«» mt MM PiiiII) Day Bicept ftntoy —a Holiday h POl Ml M»MMM*«MMH* 8a Cetirt lota .........................|1» Za New York aa oalo lato f7.00 Za pel lata --------------inM |U0 Za tnoam*ra aa aria Ma f7.00 Za pol lata............. Mr M |U0 Sabacrlptioa Teorij 96.00 **Qla« Naroda" lahaja faM dan tartan« nedelj la praanlkov. Ooplftl brea podpisa la oaebnoatl am ne prtobCnJejo. Denar naj se blagovoli poMlJatt po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, proolmo, da ss ancit tndl prejinj« blTtllfe pssnant. da Hitreje najdeno naslovnika. •GLAS NARODA". 21« W. 18* Street. New lak. CHdm I—ITN H. X. 9! Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KER2E V današnjih listih čitam sledečo značilno notico: GOSPODARSKO SUŽENJSTVO Na konvenciji United Mine Workers so delegati zastopali 350,000 članov. Delegati so skoro brez izjeme odobrili politiko predsednika Johna L. Lewisa, zagovornika industrijalne linije. Poskusi predsednika Ameriške Delavske Federacije "VVilliaina Greena, da bi delegate pregovoril, so bili brez u-si)eha. Za natančneje uraevanje pretečega spora v Ameriški Delavski Federaciji je treba že vsaj v par potezah pojasniti položaj v premogovni industriji. Premog kopljejo v več nego trideset ameriških državah. Leta 1923 je obratovalo nad devet tisoč premogovnikov, leta 1D.*>3 se je pa bavilo nad šest tisoč neodvisnih družb s kopanjem premoga. To so večinoma majhne kompanje, in celo na največjo družbo, Pittsburgh Coal Company, ne odpade več kot sanjo pet odstotkov vse produkcije. I)a morejo družbe obratovati, obenem pa tudi delati dobičke. izrabljajo večji del le bogate sklade oziroma žile premoga. Xa ta način puste vnemar vsako leto več kot sto milijonov ton premoga, kar je skoro tretina produkcije leta 1933. Toliko bolj pa znajo družbe izrabljati človeški materijah Da -o ubrani družba konkurence, pokupi ali najame čim več mogoče ozemlja, in je potemtakem zemljišče, na katerem so premoga rs kc naselbine kompanijska last. Večina premogarjev je z industrijo v tako tesni zvezi, da popolnoma izgube svojo samostojnost. Doraščajoča mladina je že zaposlena v rovih ali pa vrši kakšna lažja dela ter s s tem že zgodaj navzame suženjskega duha. Premogar se vda v svojo usodo, in največkrat je vsa njegova tolažba izražena v besedah: — Ah, kaj hočemo! Pozimi je v rovu že vsaj toplo, poleti pa hladno. V West Virginiji prebiva 93 odstotkov premogarjev v naselbinah, ki imajo manj kot 2500 prebivalcev; nad 75 od stotkov jih stanuje v hišah, ki so kompanijska last. Drugod ni odstotek dosti manjši, če izvzamemo države Illinois, Indiano in Ohio, kjer prebiva 4'le" deset odstotkov premogarjev v kompanijskih hišah. Ponekod so te liiše take, da bi niti za živino ne bile primerne. Strehe puščajo, stene se rušijo in tla so le ponekod pokrita z deskami. I,eta 1923 je dognala preiskava Fnited States Coal Commission, da sta med 713 premogar-vkimi naselbinami le dve s primernim vodovodom in kanalizacijo. V teh naselbinah je strašno izrabljanje na dnevnem redu. Če se cena premoga zniža, pri striže kom pan i ja delavcem mezde, da si zajamči isti dobiček kot ga je imela prej. Ce pa mezd ni mogoče več znižati, pa poviša stanarino in cene blagu v kompanijskih Štorih. Mnogo kompanij, noče zarentati zemljišča neodvisnim kompanijam. Če hočejo premogarji kupovati blago izven naselbine, jih korapanija kmalu prisili kupovati vse potrebščine v kompanijskem štoru. Prisili jih s tem, da jim mezd ne plača v denarju, pač pa v nakaznicah, ki jih je mogoče vnovči-ti od i nolo v kompanij shem štoru. Cene v kompanijskih trgovinah so pa brez izjeme 25 do 75 odstotkov višje nego v neodvisnih trgovinah. Po-led i ca tega je, da je večina premogarjev vedno dolžnih kompanij i. Policijo oziroma stražnike v teh naseljih v mnogo slučajih najema in plačuje kompanija. Delavce, ki se zavzemajo za svoje pravice, brezobzirno poženejo iz njihovih lukenj ter jih na meji naselbine izroče njihovemu siromaštvu. Ta brezobzirnost se da tolmačiti s tem, da niti v "dobrih" letih ne manjka k-opačev premoga. Prej so kompanije importirale ljudi iz južnega dela Evrope, zdaj pa importirajo iz južnih držav zamorce, ki smatrajo dva ali tri dolarje dnev-t-e plače skoro za kraljevsko plačilo. Leta 1924 je bilo zaposlenih v premogovnikih sedemsto tisoč delavcev, dočim jih je bilo 1933 manj nego tristotisoč. Pomisliti je pa treba, da so ti delavci le del leta zaposleni, dasi morajo skoro sleherni dan v rov. V času od 1920 pa do 1932 so bili zaposleni le po 189 dni na. leto in so delali le pa 34 ur na teden. Leta 1929 je zaslužil premogar povprečno po 1253 dolarjev, leta 1933 pa le po €62 dolarjev. Ako pomislimo, da so ti delavci plačani od tone nako-panega premoga, si lahko predstavljamo, kako strašno so izkoriščam. Nadalje je treba vpoštervati, da so pri mnogih pre-luogorovih možje pri tehtnicah od kompanij najeti in plačujejo ter tehtajo nakopani premog premogarju v škodo. Siromaštvo in izrabljanje sta združila te gospodarske fiuiaje v boju za boljše življenske pogoje. To je tudi vzrok, cenam se s tako vnemo zavzemajo za industrijalno unijo, čemu so oklepajo zagovornika te unije, Johna L. Lewisa, in čemu so na konvenciji tako ostro napadli Williama Greena, zagovor-s trokoviuh organizacij. : Mr. in Mrs. James P. Gilleeuy in družina Margaret, Mary, Joan in James rabijo, da pridete in se udeležite na 45-18 Middleburgli Avenue. Suniiyside Gardens. L. I., vas prilike, ko jih bodo pometali na cesto iz njihovega duma. Šerif: William F. Brunner predstavlja governerja. Thomas I. Perkinson predstavlja Kquitable Life Assurance družlto v Združenih Državah Ameriških. (Pazite na sireno.) Tako vabilo je bilo izdano na lepem patirju in tiskano, kakor če kdo vabi na svatbo ali kako zlato poroko. Poslana so bila vabila na predsednika, governerja, na oba senatorja in druge visoke osebe. Naselbina Sunnvside je nova, ima nad tristo hiš, katere je gradila kompanija in poprodala ljudem. Kriza je pritisnila, in ljudje izgubljajo drug za drugim svoje domove. Obrnili so se že na vse mogoče strani, a od nikoder ni pomoči. Od najvišjega do najnižjega zmajujejo z ramami, rekoč: nam je prav žal, ampak tako je naša postava. Da, in taka je postava, zakon, tisti zakon, ki je bil predlagan in potrjen od bogatinov, da varje bogatine. In ne samo ta — vsi so eno ki. Revež jo revež in zanj je v zakonih samo Šiba. Dan za d;;em č i ta te po listih, naj.ljudje kupijo hiše, češ, da pojde vse gori. Človeku se mnogokrat krči pest, ko čita vesti, o katerih ve, da niso resnične. Ampak je tako: real estate plači listom toliko in toliko za reklamo in v zvezi s tem so seveda članki, katerih namen je, da se lovi .ljudi. Jaz in mm dovolj izkušenj v real ostatn "*n z mano vred mnogi naši rojak*. In če bi jaz mogel prepričati vse ljudi, ki imajo kje kako hišo ali lote, bi jim svetoval, da vsi pustimo vse skupaj, pa naj politikarji po-žro, kar je ostalo. Zakaj :em proti temu, da bi ljudje investirali svoj denar v hiše ali loto? V starem kraju so rekli: kder je "ledig in frej," temu še Bog ne more blizu. In to velja v polni meri za tiste v Ameriki, ki so v rentu. Poznam starega rojaka, ki je skoro petdeset let v Ameriki. Vprašal sem ga <>b neki priliki, če je kdaj imel svoj dom. "Ne jaz,"'* mi pravi. "In tu- di ga nečem, če mi ga kdo podaril. Spremene se lahko razmere, da moram kam drugam, zameri so mi kraj ali sosedje, postane mi lahko dom nekaj nerodnega za moj poklic — kaj ga bom djal na rame in odnesel drugam T Tako sem pa lepo prost in ce mi ni všeč tam, kjer sem. grem ob mesecu pa drugam." Vse to je res. Pred vsem je v Ameriki vse tako nestalno, da bolj r.e more biti. Zapro ali premaknejo kako tovarno, pa ne moreš nikamor, če si priklenjen no svoj dom. Baš te dni sem čital, da je TL S. Rubber kompanija kupila v okolici New Yorku neko enako tovarno, ki je poslovala nad 35 let in k9der je delalo ngd devetsto ljudi. Takoj nato jo je zaprla za vselej. Okoli te tovarne je vzrastla naselbina, ki šteje nad tri tisoč ljudi. Vsi ti ljudje so danes ob življenski zaslužek in takorekoč ob vse. Po večini ".f imajo lastne domove in kdor ga ima, se ga drži. Vsaj pomen ja dom za vsakega delavca trud mnogih let, hranjenje—mnogokrat je pri trgal sebi in družini, da je šlo tobože za domače ognjišče. Vsa industrija je danes kar se da nestalna in delavec živi od industrije. Torej ne deva j- te si verig okoli vratu in ne priklenite se na c*om. Doni v Ameriki ni kakor v stari domovini, ko je šla hiša od roda do roda. Kaj takega je bilo mogoč«; ie v krajih, koder je hišo držala kmetija. V Ameriki po mestih ni tega. Danes je lahko dobro, jutri slabo. Nestalno?! delavskega zaslužka je poglavitni vzrok, da se ne vkujete v h:šo, ali dom, tudi če vam jo kdc podari. Druga in ne manj važna stvar , je ta, da nimamo v Ameriki nobenih zakonov za varstvo malega človeka. To se pravi: če so že zakoni, je pa pot do pravice tako dolga in draga, da je delavec ne more iskati. Ce imaš iimorgeč*nisi ti gospodar, ampak oni, k« je posodil denar. To so po večini banke, zavarovalne kompanije in podobne organizacijo. (V zapadejo obresti, ker jih nisi zmogel plačati, imaš *ožbo na vratu in kmalu si na cesti. Nadalje pridejo takse, ki so danes strahovito visoke. Ne pravijo ti dobri gospodje: če nimaš danes, bonlo počakali do jutri. Če ne plačaš, kadar pride čas, to "bogato" kaznujejo in si kmalu na cesti. Politikarji lopo izračunajo vsako leto, koliko denarja s** bo rabilo, da se bo lahko "ronala" oblast, potem pa gredo — nad domove. Kaj pa je 1« ž joga, kakor taksirati dom. Tam se vzame, kjer jo. Ne vp-iša so, kako bo delavec plačal — če ni denar o pravem času tam, si kmalu ob dom. Kaksip» t»kse so danes po A-meriki, je skoro neverjetno. Jaz sem enkr.-it preračunal, da plača človek vsakih petnajst let toliko na taksah, koliko je vreden dom. V moji bližini jo postavim prazna, hiša, katera ima "tax value" dvanajst tisoč dolarjev. Dobim jo lahko vsak dan za tretjino te vrednosti, to je za $4000. Vzel bi je niti zastonj ne, zakaj takse same znašajo nad tristo na leto. Tn če bi jo malo popravil in izboljšal, ti jo eenijr takoj več. Neki moj znanec ima v okolici New Yor-ka malo hišico, od katere plačuje na leto $150 taks. Jaz no dam toliko za vso skupaj, hišo in lot. V večji ali manjši meri velja to za vs° kraje naših držav. Seveda no velja to za farme ampak govorim le za industrijalne kraje, koder prodajajo loto in hišo. Če imaš kak dom, si v večni nevarnosti, ker te ima vsak v pesti. Če si tako nesrečen, da si kje v kaki tožbi in moraš kaj plačati, ti lepo nabije jo na tvoie posestvo. Ce se kaj zgodi okoli hiše, si zopet odgovoren ti. Jaz sem imel v stanovanju neko irsko familijo in ženska je bila bolj "človek in pol." Debela in nerodna jo stopicala v šlapali in se nekdaj vjela ob neki žebelj nr. stopnicah in padla. Da ni ^ila priča slučajno meni naklonjena oseba, bi bil imel tožbo in stroške. Da bi bil obsojen, jo gotovo, ker jo gospodarjeva dolžnost, da gleda vsak dan s povečalnim steklom, če n* k j" kaj napak-Drugič sem imel sitnosti, ker je neki otrok padel in si baje pretresel možgane. Vzrok sem bil jaz, ker n!sem dovolj čisto ski-dal snega. Vidiš in tako si za vsako stvar odgovoren. Po Ameriki je povsod dovolj raznih "lo-jerčkov" ki ti napravijo iz vsako stvari t Sbo, če imajo na kaj. fV nimaš posestva, si vsega tega prost. Ce torer; slišiš zdaj vabljive glasove: kupite, kupite, zapri ušesa in beži. Namen jo pred vsem ta, da se te pripravi ob to, kar si nahranil in potoni, da so te z obligacijami obloži za bodočnost. Dokler nimaš doma, nisi direkten davkoplačevalec in se lahko ogneš stoterim ne-prilikam. Kakorliitro te vja-mejo, prideš v vrste lepo povezanih ovčie in potom si vjet. Kdor te more. to striže. Za stran svojega dom nimaš nikjer večjih pravic, na drugi strani imaš pa polno dolžnosti in odgovornosti. Plr"evati moraš takse, vodo, zavarovalnino, popravila in mnogo drugega. "NAJLEPŠI KRAJI SLOVENIJE" Vsem onim, ki so nam zadnje tri dni poslali naročnino za nove naročnike, naznanjamo, da nam je zaloga knjig, predstavi jajočili najlepše kraje Slovenije, pošla. V razmeroma kratkem času smo jih razposlali nad tristo. Naročili smo večjo zalogo, in kakorliitro jo dobimo iz domovine, bomo razposlali knjige vsem tistim, ki so jo naročili (stane $1) in oniin, ki so s tem, da so nam poslali naročnino, za novega naročnika, upravičeni do nje. Nadalje naznanjamo čitate-ljem. da nam je zaloga BLA-ZNIKOVIH PTC AT IK pošla. Uprava. Peter Zgaga Se na slabšem je, kdor kupi lot. Je tako: najprej plačuješ na lot, dokler ni plačan. Medtem pridejo razne udobnosti in plačati moriš: polovico ceste, pločnike prod hišo, vodo, kanale in drugo. (V jo bil lot samo petsto, so t<> udobnosti veljale nadaljnih tis' č. Ko to plačaš, začneš zidati hišico — majhno, samo zase, recimo za kakih pet tisoč. Porabiš ^voj denar in vzameš kje "morgeč*', da si končno pod svojo streho. No in tedaj pridejo gospodje, in pravijo: ker si bil tako priden, da si vso to zmogel, to bomo pa pritisnili kakih poldrugisto na leto na-tak.-e. Tn človeku vza me največkrat celo življenje in vse delavni moči, da plača vse. Tn ko plač-! vse. pride že on vrag, kri na v t; ali oni dobi, da si nazadnje se ob tisto, kar si mislil, da jo tvoje. Če kupiš postavim zase hišo, ki velja pot tisoč dolarjev, moraš računati tako: pet procent-no obrest« od petih tisoč J o $250. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO T ITALIJO Za $ 2.75__________________»in. 10§ Za $ 9.25------------- Ur l«t f 5.15_____Din. 200 $ 18-20___________Lir 200 f 7.25__________Din. 300 9 44.00 ----------lir 500 SI 1.75______Din. 500 $ »7-50--------------Lir 1000 $23.50 ________Din. 1000 $174.00 -------------- Lir 2000 $47.00 _______Din. 2000 $200.00 -------------- Lir 300» EER 8E CENE 8ŠDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PBEMEMBJ GORI ALI DOLI ca tspLattJo večjih nettor kot sgoroj navedeno. bodUl ▼ dUurJUi *U urmb dovoljujemo ie bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLAftJIB trn liflaMU $ «— nmite »Mlati..........$ 1.71 ni- " " ..........$ioji $10.— ** * .......... 110*— W.— " •* $2L— (41JQ[ M— " " ..........$91 JO Prejemnik dobi ▼ starem kraju izplačili t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $lv— SLOVENIC PUBLISHING COMPTERY "Glas Naroda" >10 WfcST 1Mb STREET NEW YORK, N. I. Nadaljnih pet procentov moraš odbijati vsako leto za porabo hiše. Torej je tukaj drugih $250. Xadaljnih dve sto dolarjev so takso, voda in dru^o s popravili. Torej te velja rent na leto najmanj $700, ali skoro po $60 na mesec. Mi vsi vemo, da jo malo delavcev. ki ni moirli plačevati tu k rent. Mogoče jih bo še manj v bodoče. Polnili štiri petine vsesra nn^oda zasluži danes komaj toliko, da zmore rent od $15 do $25 m mesec. Torej no smeš in no moreš pričakovati, da bi ti moi^e] svojo hišo oddati za več, kakoi kakih $H0 na mesec, ali p* bo prazna. Tn če t<- vse to ne prepriča, da je najbolj neumno, dajati se priveza** in vkovati, pa misli še malo na bodočnost. Kdor trdi, da se bu vse obrnilo na boljšo, ima prav, ker tako je bilo od rselei na svetil. Co bi se n'* bilo obrnilo za človeka vselej na brljše, bi d;nt<-s no l>i-lo nas. Vprašanje pa j": kdaj. Xe motimo se. da stojimo v sredi kr"i7i- rued zelo resno bodočnostjo. Štiri petine ljudi jo. ki nimajo, ena petina ima vse. Kaj mislite, da bo dala tista petina kaj sama od sob«1? Jaz ne verjamem. Vsaj zgodovina je do dai.es še vselej pokazala tako, da ni te pravične podlage, na kateri bo začela rasti nova doba za človeka. Tn v takih časih bo vsak gledal na to, da obdrži vsaj sobe in svoje pri življenju. Malo je ljudi, ki bi zmogli za svoj dom. Seveda jih, bodo lovili z vada-mi: toliko na mesec — pa bo skoro cenej«*, kakor rent. Ampak ne vorienii jim toga. Drži v sedanjih časih zlato prostost in neodvistnost, zakaj vjameš se lahko vsak dan, kadar si pa enkrat v jarmu, se ga težko i znebi 5. SLUŽBO DOBI — mlada Slovenka, vajena hišnih del in ki zna nekoliko kuhati, pri majhni družini (l otrok. 4 leta star). Vprašajte na naslovu: 1 I'nversit.v Place. Apartment ISC- New York City. — Plača $45.00 mesečno. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga Koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. PA SE ČUDIJO. . . Konci meseca januarja je stopil v uredništvo visok 1110- § žak, ki se mu je koj poznalo, da ni iz New Yorka. Finejše kretnje je imel in drugačno govorico. Znan se mi je zdel, pa ^a trenutno nisem mogel postaviti v določen čas moje preteklosti. Niti potem ne, ko je po naše spregovoril. Iz zadrege mi je izvlekel šele, ko se je predstavil: — Dr. Kern iz Cleveland a. Devetnajst let se nisva videla. To je dolga doba, v kateri leta svoje s progo v ore in vtisnejo vsakovrstna znamenja. Jaz sem se ]Jostaral, 011 je pa šp vedno čil in mladosten. O11, kot zdravnik, pač višje ceni vrednost zdravja in življenja, nego jo cenimo mi — navadni ljudje. Povedal nam jox da je v Clevelandu vse ponavadi in da so bo šel s svojo soprogo nekoliko razvedrit na Jvubo, kjer pihajo zdaj sredi zime milejšo sape kakor na Zapadu. — Sinoči sem bil pa v Radio City, — je kar mimogrede omeliil, me ostro pogledal in liu vsekal z vprašanjem: — No, Zgaga, ali si že bil tam? Malo sram me je bilo, ker so me pa učili, da je grdo lagati, sem popravici povedal, da š:? nisem bil. Hotel sem dostaviti, da bom koj prihodnji teflon ogledoval to svetovno čudo, pa nisem utegnil, kajti Heveland->kl obiskovalec, me je vnovič dregnil: — Ali si že opazoval z vrha Empire State poslopja prostrani New York.' Sklonil sem glavo in rekel, da 110. Še nekaj je hotel vprašati, pa sem mu v sveti jezi prostri-gel besedo, da v vseh dolgih petindvajsetih letih nisem bil šiv nikdar 11a Coney Islandu, da nisem še nikdar šaril po notranjščini boginje Svobode, da bi zaradi mene lahko faliraln v.-a newyor^ka gledališča in vsi kinematografi, da me le redkokdaj zanese pot na Peto avenue, da se nisem še nikdar peljal preko AVashingtonovo-ga mostu 111 da Xew York zame sploh nima nobenih zanimivosti. Niti zame niti za druge Newyoreane. Vse, kar je v New Yorku, se nam zdi nekaj tako samoumevnega, tako preprostega in vsakdanjega, da ne vzbuja v nas niti najmanjšega zanimanja. Ob vse. kar smatra tujec za znamenitost (in v New Yorku so res znamenitosti, da sličnih vos ostali svet ne premore) ob vse to se mi Newyorčaui niti ne obregnemo, še manj pa, da bi občudovali.Z veličino in vse-stranostjo New Yorka smo pač tako sjH>jeni, da jo smatramo za nekaj tako brezpomembnega, kakor smatra za brezpomembno pomorščak mor j e, gorjan planine ali vatikanski iiiežnar notranjščino Petrove katedralo. Za dobro mero jm še en primer. Živo srebro je ena naj- • žlahtnejših kovin. Kaj je pa Idrijčanu živo srebro? Nič, še dosti manj kot nič. Pred tridesetimi leti so se bile po Idriji strašno razpasle stenice. Nikakor jih ni bilo mogoče pregnati. Slednjič je pa neki učenjak pogruntal, da je zoper stenice najbolje sredstvo zmes žiVega srebra in masti. Rudniška uprava je dala vsa-kemu knapu pol kile živega srebra in kilo špeha ter jim povedala, kako je treba napraviti msžo. Pol kile živega srebra je že precej denarja, drugod bi so pulil zanj, no pa v Idriji. Knapje so tudi poslej zatirali stenice s kropom in smr-dljivcem, speli so pojedli, živo srebro -so pa zlili v kanal. i"r. ' . . '* . »-wi^f . -i " GLA8 N A RT) DA19 New York, Thursday, February 13, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. rI. Iz Slovenije» SKALA GA JE DOMALA UBILA LITIJA, 29. jan. — V Pod-kraju pri Litiji razstreljujejo v kamnolomu skale za delo ob Savi. En stre1 pa je odgnal precej veliko skelo, proti hiši pekovskega mojstra Potokarja. S silnim trušeem je razbila okno in stranico postelje, na kateri je sladko — po nočnem delu — užival spanie pekovski pomočnik Janez Potočnik. Postelja se je udrla. Potočnika so šele domači prebudili in mu dopo-vedali, da jo v spanju bila smrt že tik ob njem. Skalo sta dva delavca lic maj odnesla iz sobe. Detonacija je razbila na pekovi hiši 19 sip. SMRTNA KOSA LJUBLJAN A. 28. jan. — U-mrl je 27. t. m. v Ljubljani u-gledni trgovec in narodnjak Janko Popov i č, rojen leta 1873 v Skemljevcu okraj Metlika. Že kot mladenič je vstopil v službo pri znani tvrdki P redo v ič v Ljubljajr. Kmalu se j<* osamosvojil in ustanovil svojo izvozno firmo za živino. Delovanje tvrdke je bila razširjeno po vsej Sloveniji in vseh delih Hrvatske in Vojvodine. Njegova firma ni uživala slovesa le v mejah slov. države, temveč tudi daleč preko njenih meja. V Sloveniji je tvrdka izvažala največ iz Dolenjske ŠTIRI 2RTVE PRETE-PA5KE BITKE KH M, 2*. jan. — Pri posestniku Levičniku Ivanu na Most-nem vrhu v nedeljo zvečer v«««' deklnt in fantov pomagalo lu>čiti bni'nice. Ko so okoli 22. delo končali, ie gospodar prinesel vina in jim še zagodel na harmonike., da so se fantje in dekleta zasukali. Pozneje se jim je pridružila še skupina fantov iz bl-žnje vasi. med kateri mi jo bil hlnjioe Strmsek Vinko iz Jan« /ovce v. Obe dražbi sta se kmalu začeli irled il* pisano in že je posadil kočarjev sin Adolf Pavko z Mestnega vrha Stnnška pod kap. Za njim je odšla tudi njegova družba in se čez nekaj ča- sa vrnila oborožena s koli. Ker pa so našli vrata zaklenjena, so jih vrgli iz tečajev in navalili s koli na družbo. Pavko videč nevarnost je pograbil v veži sekiro in udaril s topim koncem St rmška po glavi, da je obležal v nezavesti. Strcnškovi fantje so nato napadli Pavka. Eden ga je ustrelil v pleča, drugi pa ga je še udaril z motiko po glavi. da se je zgrudil na tla. Oba nevarno poškodovana fanta so prepeljali v bolnišnico, dva ranjenca pa sta ostala v domači oskrbi. ZAGONETNA SMRT LJUBLJANA, 27. jan. — O-rožniška postaja na Igu je v soboto obvestila državno tožilstvo v Ljubl jani o smrti 28- letnega posesetnikovega sina Petra Smoleta v "Brestu, občina To-mišelj. Dotrači so ga pogrešali že od pretekle srede, ko je Peter krenil v krimske gozdove nabirat oi»vdje, a se ni več vrnil. V četrtek so ga domači in sosedje iskali po vseh gozdovih v strahu. d*i ^-c r.i Petru zgodilo kaj zlega. £>e le v petek so ga našli mrtvega pod visoko smreko v tako :mf-norancm Starem borštu. Spočetka so menili, da je bil Peter pri ob I ranili omelja padel s smreke in so ubil. Bivši župan Modie iz Presta pa je naprosil ižanske orožnike, da naj truplo v njih navzočnosti pregleda zdravnik. To so jo tudi zgodilo in zdravnik jo ugotovil, da je bil Peter nstrei jen z lovsko puško Naši v Ameriki Nedavno j" zmrznil a* Eve-leth. Minn., Martin Centa, doma nekje od Roba v Sloveniji. Tr. Calnin^t višje šole so prra-duirali sled"*i slovenski fantič in dekleta: Lawrence Ornkovič, Francis Oasnarich, Margarete Hribljan. Therrse Jemich. Marca rot Kobe, Mamie Lonarsicji, Prang Ro«r:na, John Sedak. Joseph Shelf z. Mary Staudohar in Edward Siiglicli. PROBLEMI PRISELJENCA Naturalizacija soproga ameriške državljanke. VPRAŠANJE: Moja žena je postala ameriška državljanka 1. 1932. Pcioč:la sva se 1. 1928. Ali je res, da v takem slučaju more mož zaprositi za "drugi papir,'* ne da mu je treba imeti 1' prvega ?'? ODGOVOR: Vsak soprog ameriško državljanke uživa to olajšavo, ako se je poroka sklenila dne 2-4. maja 1934 ali kasneje oziroma ako je žena postala državljanka po tem dnevu. Kar ste so Vi poročili poprej in ker je Vaša žena postala državljanka piod navedenim dnem, morate ravnati sc po starem postopanju, t. j. morate najprej dobiti "pr%i papir" in dve leti kasneje morete zaprositi za naturalizacijo. Razporoka ne vpliva na državljanstvo. VPRAŠANJE: Prišla sem v Združene dižave 1. 1919 in leta 1921 poročila sem se z natura-liziranim ameriškim državljanom. Lani me je moj mož tožil za razporeko in ta je bila sod-nijsko dovoljena. Ali sem za to zgubila svoje ameriško državljanstvo, ki sem ga pridobila vsled poroke z ameriškim državljanom pred 1. 1922? Ako je to tako, kako naj zopet pridobim državl janstvo? Pred vsem: Ali morem dobiti ameriški potni list za potovanje v inozemstvo ? ODGOVOR: Ženska, ki je postala ameriška državljanka vsled poroke z ameriškim državljanom i kar je bilo mogoče pred dnom 22. septembra 1922), ni izgubila toga državljanstvo vsled razf»o,*oko. Zato Vi sto šo vedno ameriška državljanka in ste vpravičena do ameriškega pa športa. prej zaposlen, mu je zasigurala delo in je pripravljena podati tozadevno pismeno izjavo. Ali ni to proti Contract Labor določbi ? ODGOVOR: V splošnem je res, da bi se to protivilo proti zakonu, ki prepoveduje priseljevanje ljudi, ki so se vnaprej pogodili z:i delo. Ali v slučaju inozemca, ki je bil nezakonito v tej deželi in je odšel v inozemstvo v svrho, da dobi imi-gracijsko vizo od ameriškega konzula je Department of Labor nedavno obrodilo, da tak ino-zemec sine z resign rati si delo pred svojim legalnim povrat-kom, ako ima tukaj ženo ali otroka in se k njim zopet povrne. Kakor rečeno to velja le za človeka, k: ima tukaj ženo, soproga ali otroka. V OBLAKIH MED MASAUO IN ASMARO Vi **Najbolj nora zračna prometna proga na svetu, je nedvomno proga Ala Littoria, ki veže Massauo z Asniaro," pravi ameriški vojni poročevalec v Eritreji Revntilds Packard. Ta proga vodi gotovo nad najbolj divjim, najbolj raztrganim ozemljem v Vzhodni Afriki. Nevarni zračni toki se dvigajo ob gorskih pobočjih in stresajo letala. Nedogledne oblačne odeje pokrivajo često vse ozemlje med obema mestoma in napravijajo vtis, da so voziš nad snežni mi poljanami Al jaške. Packard je na tej progi potoval dvakrat. Vsakokrat je prisegel, d:> tega ne bo več storil, a člov-k podleže vedno znova skušnjavi, kajti to zračno potovanje nudi senzacije kakršnih na tem svetu drugje ni zlepa najti. Ob koncu dmgejra potovanja so so dvignili spontano vsi potniki « svojih sedežev in priredili pilotu ovr.cije. Nihče ni bil več upal. da so vrne živ in zdrav na zemljo. Ze ko so v letalskem Tin riti v Massaui ča-kali na avto, ki naj bi jih popeljal do letni'šra, so lahko okusili malo t-gn. kar jih jo čakalo. Avto se jo zikasuil za poldrutro uro in je prinesel s seboj potnike. ki jih ni bilo treba šele spodbujati, da bi poročali o svojih doživljajih. Povedali so. da jo bilo tokrat vso tako oblačno. da jo stroj letel že daleč nad oceanom, preden so orn-zili. da =o Massauo zgrešili. Pilot jo moral krožiti ver nego uro nad oblačnim morjem, da jo našel luknjo, ki mu jo omogočila orientacijo. Ko se jo Packard s sopotniki pripeljal n- letališče, so pilot še vedno ni bil odločil, da bi tvegal polet, kajti vreme ni kazalo dobro. Med tem so stroj za vsak primer založili z bencinom in ol jem in scer za 10 ur. čeprav trrja polet povprečno 20 minut. Od Massauo do As-mare je 'JO km zračne črte. Končno so dali le znak za start. Deset mož jo stopilo v letalo. Pretežno so bili to italijanski trgovci. Vzlet je bil gladek. krožili so nad mestom in so obrnili vvoti odprtemu mo- I rju, da bi «c lahko dvignili dovolj visoko, da bi jim noben gorski vrh med Massauo in Asmaro ne postal nevaren. Poročevalec j. v nekem trenutku pogledal invzdol in so mu je zazdelo, kakor da bi mimo aparata letale kope iz milnice. Postalo je mahoma temno, tako temno kakor v kakšnem zakajenem železniškem predoru. Takoj nato so jc razsvetilo, kajti letalo je predrlo oblake, ki so se širili sedaj pod njim v belih valovih, žarečih od sonca. Tal ni J>ilo nikjer videti. Od časa do časa so bili oblaki tik pod njimi in je bilo videti, kakor da hočejo letelo požreti, kadar ga jo zagrabil zračni tok. Pilot in mehanik sta so pogovarjala živahno v svojem prostoru in majala z irlnvo, stroj jo divje nihal, oblaki so udarjali ob krila in zatemnjevali sonce. V nekom trenutku je pilot potegnil za r'ko vzvode, letalo se je streslo in je potom začelo padati kakor izrabljena raketa proti tlom. Packard jo nehote pomislil na ostre gorsko vrhove, ki jih je l.il videl na prvem pole! u. Bill so morali nekje spo- Nenadoma so jo odprla spet luknja v nedosledni beli plan lavi in v njej jo ležala Asmara kakor kup belih sladkornih kock. L' t;do jo padalo kakor izstrelek, potem so jc- silno nasniilo in že so zaurlodnli eo=to in hišo prav razločno. So proden so se zavfdli. so kolesa poskakovala nn tleh in potniki so si oddahnil:. Poleta jo bilo konec. 70-LETEN STAREC OBŠOJEN <~ArAK. 21. jan. — V Tačku je stal rued velikim senatom 7n-b>fni Rr.dovan Turkič, ki je ubil 40-letno ^osedo Radoslavo, ji odsekal * bo nozri in jo zakopal za svojo hišo. Že dvakrat je bila razprave, odgodena, da bi psihiatri ugotovili starčevo duš sevno stanie. Res so takoj spoznali da 1> leha na neozdravljivi bolezni fraku) kar pa no vpliva na niegovo normalno du-šovnost. $*aroc jo obsodbo sprejel. ALI STE ZAVAROVANI ZA SLCČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO SE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačnje NAJBOLJ. LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro t vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,OOO.ftO__Za vstanoviiev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GIAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA Iz Jugoslavije, GROFA SO OBSODILI NOVIGRAD, 20. jan. — No-vogradsko knsacijsko sodišče je izreklo končno obsodbo v sporu liievi znanim veleposestnikom grofom Frrnjo Schoembor-nim iz Fu+oga, ki ira je tožila grofica Tel:n pl. Radonv za 250,000 D'm v obrestmi. Grofica jo bila na Dunaju omožena z nekim «'a>t ni kom, od katerega so je ]ia potom živela s Scboembornom v svoji palači. Pred štirim* l«*ti sta so razšla in grofica je trdila, da je potrošila zanj okrog 2.10,000 Din. Grof Sclioemborn je napisal o-poroko, v kateri zapušča grofici pol ni'iiiona, ona jo pa zahtevala takoj 250,000 Din, in so-diščo ji jo neodilo. Obenem dobi š«> 00.000 Din obresti. V SAMOOBRAMBI SISK. 2«), jan. — V nedeljo zvečer jo carinski zvaničnik Josip "Pa vi "tie v Siskn v samoobrambi razpmai s kuhinjskim nožem trebuh delavcu Jovu AFi-šičn, da nm izstopila črova in želodec, ('reva mu j«' prere-zal na sadnih krajih, tak«> da je malo ;i|tania, da bi ostal živ. Mišič znan pijanec in razirra-jač. Pavi. tiča >o izročili so-di.-cti. ZLOČIN IZSILJEVANJA SARAJEVO, 24. jan. — Senator Alibeicovič v Sarajevu je dobil pr-MI dnevi s strojom pisano irro*^; i -i!> pi.-nio, v katerem so ziditevali neznani izsiljevalci, da mora ki Novi jo organizirala lov na volkove na svo jem področju (nvaji in tudi vašča-ni so v nadnjein času opažali štiri volkove, ki so se priblizavali tudi hišam. Po dobri organizaciji jo imel lov tolik u-spoh, da so od štirih zveri ubili H, četudi so lova udeležili samo 4 lovci in 12 gonjačev. OBSODBA BLAGAJ-NIKA ZAGREB, 24. jan. — Pred okrožnim sodiščem v Zagrebu je bi! obsojf n r.a 14 mesecev ro-bije občinski blagajnik Nikola Golešič iz Ozija, ki j«- bil obtožen zaradi poneverbo občinskega denarja. Po navedbi obtožnico ^ » z«ičel»* manjšo ]v>-novorbo ol»činske«ra d*-narja vm j poleti 19.^. odkrila pa jih je j lani konti obi srr sk»»ira načelst-I va v Karlovcu. Pre i-kava je j ugotovila da si je blagajnik pri-držal blizu 72.(>Of) Din. Za manjše zneska jo oškodoval tudi razna društvi:. NOŽ V SRCE ZARADI MATERE BIH Ar. 27. jan. — V Bihačn s»* je zaboticl v ponedolj»'k popoldne v srce 21 letni tipograf Ivica Struminskv. Zjutraj bi se bil moral f»eli;.ii v Boko Kotor-sko k vojakom. Na kolodvor ga je spreni'Ia mati, da jr prekorači! doimsr in bala seje. da ga bo zadela stroga kazen. Domov irrede je vsa potrta skočila v reko Uno, da bi si končala življenje. Slučr.jnc jo pa prišel mimo nekdo, ki jo skočil za njo in rešil, rini i" sin zvedel, da si je hotela njeirova mati končati življenje, se je zabodel v srce in obležal mrtev. HUDA NESREČA SARAJEVO, 21. jan. — Kakor znano, gradijo zapadno od Sarajeva novo železniško progo od Ust i pm če proti Goraždam. Danes so jo pri gradnji nove proge pripetila huda nesreča. Sodem delavcev je dopoldne vleklo voz gradiva preko nekega potoka. Za most je služila ponton ska ladja. Ko so bili delavci z vr.zom sredi ladje, se je ta prevrnila in pokopala pod seboj voz in vseh 7 delavcev. Njihovi trvnriši so jih takoj rešili iz vode, vsi pa so bili ranjeni. Trije med njimi so imeli hude poškodbe in so jih zato takoj odposlali v sarajevsko bolnišnico. Ostali štirje so bili le lažje ranjeni. Ali ste že naročili Slove nsko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. ana - - r -r -f GLAS NARODA New York, Thursday, February 13, 1936. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X E^illilililillillli^llillilH^ POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAŠ NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ZEMLJEVIDI MOLITVENKI : IGRE : S ....................................................................ihiikmmi......jjjjjjjjMgajl.............................................................iiiii^U/aiiiiiiimiiiMMiiiifrU/amiiiiiiiiiim^^........mmwBMainn..................... Romani... ANA KARENINA. roman spinal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo Vdana, 1078 strani ........$6.50 "Ana Kareuina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dolu iu j* eno najpomembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral Citati vsak Slovenec. ANDREJ TERNOVC, . reliefna karikatura iz minulosti .......................................... -3® BEAT1N DNEVNIK, spisala Lnlza Pesjakov«. — 164 strani. Cena ........................................... W Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska. ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski knji- > ževnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MAM JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena .................................60 Kratke povesti is življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskesa ro- • manopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena .......................-.......................... 46 llomau je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do kon kilo j>ozna Itolenjce in njihovo dušo, jih poznM Pugelj. Njegove spise čita v.-ak z največjim ulitkom. ČRTICI; IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andre; r ko v Jožr. 52 strani. Cena ................ -35 IN nI j >evd« niniou» "Andrcjčkov Jože" s»* j«; skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanjn njegovih povesti se vsak uebote spotrni na staro domovino DALMATINSKE POVESTI. spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ........................................................ -35 Te sil poviti, vz<-te iz življenja naših I>al-matiudan! in ima človek meni branjem vtis. dn imsatnezne oseb,- sedijo kraj nje^a iu kramljajo v. njim. DON KIHOT spisal Miguel Cervantes. 138 str. Cena To je klasično delo slavnega Špan-kega pisatelja. To je satira na vilestvo, ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, (la že nmira. "Don Kihot" spada meti mojstrovine svetovno literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Mesko. 103 strani. Cena Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko savrSeni, kot jih more završiti edlnole naš nežno-čuteči Meško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ Kdor ne iwizna dijaškega življenja, naj prečita tn roman. Ob čitanju se mu l>o odprl povsem nov svet, jwln neslntenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hanson.. 2*> strani. Cena Itoman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMCRSAK1 Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je i»esein ljubezni In zvestobe. GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyboe. — 129 strank Cena --------------------------------— To Je letalski roman, poln dejanja In najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v v tračnih višavah. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) ...... JO GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 ln 136 strani. Cena ............................ Spisi Karla Maja so znani naSiro starejšim d tate! jem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padlšahovi senci", 4 'Vinetov", " Žnt" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrfil na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 K, Cena .10 HADŽ1 MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 7» strani. Cena -------------------------------------------- « To znano delo slavnega ruskega pisatelja Je prevedel ▼ slovenščino Vladimir Ijevstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HELENA. *-«man. spisala Marija Kmetova. 134 strani. Cena ................................................. tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—dufievno o-samljene žene v obliki, ki čiovekn seže globoko v dušo ln mu ostane neltr!a"o v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUdE, spisal Fran« E letela. M strani. Cena ------------------------- .15 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje Je povzeto iz naSega domaČega Sivi jen j*. in druge povesti, spisal Frane i Lrjnvec. 7f strani. Cena ......................... J4ai »zboren pripovednik In poxnavateij na-jrave nudi čttateiju lepoto naSih krstev ln na3ik UndL IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Itoman vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strank Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletka ri. doživlja in pozablja, toda strast do Igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI, dr. Ilinka Dolenca, 145 strank Cena ,60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraSkega življenja. Menda nI še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega Jezera kakor Dolenc. IZBKANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strank Cena .......-.............................-L50 Janes Meuciger se i>o pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V fcujlgl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STO-LETJE, spisal Čeeh Svatopluk. 246 strani. Cena L20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega I'raza na gospoda Broučka v dobo strrffine-ga in slavnega liusitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. I AG NJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez......45 trdo vezano ...................................-...................35 V knjigi je i»oleg naslovne šc j>ovest "Starček z gore". ot»e sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je zjiani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena ................................................ .50 Knjiga vsebuje i»oleg naslovne i»ovestl znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih člo*ek čita. J CAN Ml SERI A, spisal IL L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nt-dolžnem obsojenega Juana M i serije. V o-sei»! brezvestnega Loi«ezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje bfez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Ceaa vsem devetim knjigam je -.............................A— Jurčič ne potrebuje nikakega i »osebnega pri-Iioročlla. Jurčičeve knjige so napripravnej-Se Čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtipni Krjavelj. skrivnostna jtojava desetega brata in cela vrsta drugih njego-\ih nejKtzabnih obrazov Imdo večno Eivell JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je (»osvečena oniiu, ki so Sli skozi Ik>1 in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jules Verne. 6.1 strani. Cena .........................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je imel Frtucoz Jules Verno. In knr je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresuičlle. Pred dolgimi desetletji je nai»ovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 stram. Cena .75 Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega najHildivjega plemena, ki je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno iivlje-nje na ruskih steiiah. Napeta laivest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Al* sever. TRI knjige po 150, 180 in 114 strad. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije.------1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo iu življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-Si i »osi ali v Sole, kjer se je vzdrževal * lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Solo do Sole ter si slednjič priboril v Življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitaniu se bo moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa .....75 Zgodovina natega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčaki. — "Zadnji kmečki pun t" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita«. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena..JO Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga i« svetovno znano deio. LISTKI, (Ks. Meško*, 144 strmnl............ .11 LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwaod. 104 strank Ceaa M Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga a velikim zanimanjem prečita do konca. de 1» Hire, 2» strank Fantastičen roman ▼ Šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisatelj Ivi damlfilji- MALI LORD. spisala Frances Hsdgmon Harnett. 193 strank Cena_________________ M Globoko zasnovana povest o otfoku, Id gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. • MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 12t strank Cen* M Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATOBINA ŽRTEV. 24« strank Cms----------- M Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADASJI IN 23MKAVNIKK Spisal Janko Kič. 119 strank Cena ....... M MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips OppriiPwim ft strank Cms ............... 75 Do skrajnosti napet roman Iz modernega življenja. Oppenhelm je znani angleHd ro-anopiaec poznan po celem svetu. MIMC ŽIVLJENJA, spisal Iran Cankar. 230 str. Cena M MLADA LETA. (Jan. sL »»'rek), 188 str....... .60 MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .50 lK?janje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjani povišani zaradi svojega jiumštvu v plemiški stan. .75 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opLi njibovCi značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson flogh. 20» strani. CenaLSO Zanimivo delo. ki bo ugajaio vsakemu čitatelj u. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ......... .35 Junaki tega romana blodijo ln tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi I>ota omagajo. NA KRVAVIH FOUANAH, Mati««, s slikami Cena L50 NAŠA VAS. sp««al Anten Nevatan. 224 strank — Cena L— V zvezku je devet Črtic i»ovečinl iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju zns^ajev. , NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena rez. ____________ .70 Brei. ........— M Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je i>oznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .41 Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .................................. Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodil« v človeku v prvih letih svetovne vojne*- PASTI IN ZANKE, spkoai L S. Orek 231 strank Cena JU Kriminalni roman iz i»olprctekle dobe. Neltl slovenski kritik je nekoč pisak da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga imajo- Spisi... PESMI V PROZI, spisa« Cbas. Baudelaire. 112 strani. Cena ...................................................... «80 Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanf. PING VINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ....................— ____________________________ .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren v svoji zabavljici. PLAT X% ONA, spisal Leenid Andrejev, 131 str. Cena M Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, ns^rač "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 118 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) _______ 1*5 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. »5 strani. Cena .60 V tej knjigi je sbrat znani slovenski pisatelj Pugelj deset &tic Iz naš**** domačega Življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Kaaver MeSke. — 7» strank Cena ------------------------------ w Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog Je hfrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. j PRAVICA KLADIVA, spisal Vladiarfr Levstik. 144 strank Cena----------------- -S* Povest is vojne dobe, ko se je v srcih vseh nagih razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj viflsk. L Tnrgenjev. M str. Cena JS Mojstersko delo slavnega iiMtigs pisatella. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detefak 117 strani Ceea M Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz nnžega pristnega domačega življenja. IU atnuri........ M UfcaviC. 160 str. Cena M Kdor hoče vedeti, kaj počno fkStstl z našim ubogim Jjudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKH, Rahmii snst Tagcre. Trda ves. M Mi sni Cena_______________________ .7* Prgeovort eseji ln misli stavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran-. Cena.... Ji Posebno sanlamnje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebink ki rasmotriva pereča moderne pr offltms in ponega ▼ dnsaen delu v volno ln povojno doba RDEČA MEGLA, spisal Kari FIgor. 192 strani. Cena .70 V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora Čitatelj nehote t. napetim pričakovanjem čitati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 239 ct7. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariSke družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ........................................................... -1® ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena ------------------------------------------ -60 S ANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena----L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem In na Nemškem konfisciran, slika aa realističen način ruskega intellgenta, - malomeSčana, oficirja, študenta, žida, žensko ▼ okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kart May. 160 strank Cena ------------------------------------------ -30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem ZapadiH Pestre slike iz indijanskega ln pl-jonirske~a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-plsati kot marsikdo, ki Je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strank Cena................................................. -50 To je po nafie prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. nudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča ln zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ............................................... & .60 .60 .50 .50 LUCIFER, spisal SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1-20 To je eden najbolj znsčilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični 7sebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCL spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, L i v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena... Osetn povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Finigar. 80 strani. Cena Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pk Suttner. 228 strani. Cena ........................................— To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to kujlfcP, kajti to je izt>oved žene in matere, ki je Izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena........................ 1.20 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana JO TARZAN, SIN OPICE. 30J strani. broširana .99 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov. kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, »5 «a tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellennann. 295 str. Cena 1.20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela »Joti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allans ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. UGRABLJENI MILiJONL spisal Seliger Brak 291 strank Cen------------------------------------ t» Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo preči tal to delo, bo neho te vzkliknil : "Da, Ivan Belič je bil pa res duhovitejši nege vsi detektivi sveta!** VEČERNA PISMA, aptsam Marija Emetm Ms ves. 51 strani. Cam-----------------— Knjiga vsebuje petnajst pisem, U jih preveva iskrene občutje. Piana govore o sanjan *fnffk°ga srca, o ljubezni, o sorodnC* dušah. VERA. spisala Oiga Waldeva. 154 strank Cena ,4» Roman je poln lepih prisorov. opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nem-Ske in ruske aristokracije in kaže, da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. .39 Eden najboljših spisov francoskega Mojstra, is našega kmetskega življenja. INKVHOCUE, spisal MieM 401 strank Ceaa_______________L39 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi s neštetimi sapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja. ki ga vzame t roko. DETEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena..--------..L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala t fcaMro dušo. Usode petero žensk rasnega tipa la značaja se križajo v metežu življenja. Is katerega Izidejo vsaka na svoj način. PHD NEVIHTO, PRI STRICU, PRODANE DUŠE, V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ............................................. A9 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, po- VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mirn» modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJN I MI K. spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .33 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft DVA DELA. 482 strani. Cena............ 1.60 Vseskoz nai*?t roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najn-?verietnejših dogodivščin ln za-pletljajev. V ROBSTVU. spisal Ivan Mattel*. 255 strani. Trda vez. Cena ...............................-............... Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zauikernežev lastni Ji^ljenje- plsi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. šenoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena .......................................75 Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien- kieviez. 683 strani. Cena ............................. 3-— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJICO- ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 213 strani. Cena ................................................... — "Zločin v Ordvalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nain predo^uje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom I^e Cf>qut-om. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEL >tra:ii. II. DEL IVI str. 2.— Veliki Dostojevski je i>odal v tem svetov-noznaneui romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgali. utrjenih jetni-Skib talK»rlh v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Matov ašič. 136 straiA, Cena .60 Poučna in kratkočasila povest iz kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. I »V A ZVEZKA. Skupaj strani. Cena ..!.*"> Najslavnejše delo slavnega ruskega misleea. Nihče ni Tiiko opisal duševnost! zločin«-a k<>t ga je opisal v tem romanu I »ostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA -H C ZA RJA. spisal Conan Doyle. 382 strani. Trdu vez. Cena ... Broširana............ Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko «it « ]M>glavja: Kako je izgubil Napoleonov hnzar uho: Kako je zavzel Saragitsso: Kako je n-bil '•brata'"; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (U. zvezek). Cena 2-10 V tem zvezku so zbrani spisi nagega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega, ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač t»a Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ...............-................ 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska i»ovest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic teiau pa lahko racnniljiv tudi preprostemu čltatelju. .Rf> .00 .59 ZA KRUHOM, spisal H. Sienkiewiez. 122 strani. Cena Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nam jamči, da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Toarit. 229 strani. Cena .............................................. Roman iz knave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ............................................... Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle, 141 shrank Cena ................................................. Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katereoc Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... .75 .50 .60 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotoviniy Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. * .. .. ......... .. i k ■ j..'ijjti j-j GLAS V A BO D A 99 New York, Thursday, February 13, 1936 TUB LARGEST SLOVENE DAILY IN U. B. 'A. 8 I KRATKA DNEVNA ZGODBAJ|^ E. ZOLLfiRDER: Vsako sredo smo se zbirali pri tir. Prancottu, kvartali, se pogovarjali o znanosti in včasih pripovedovali strašne zgodbe. To sredo je bil na vrsti gospodar silni. Poročnik Black-well, naš toča j je napolnil kozarec iu dejal. — Poslušamo vas, dragi doktor! Dr. Francotte, slak, z dolgimi, vedno razmršenimi sivimi lasmi. za»v.di katerih je bil podoben znanstvenika ali umetniku, je pričel s tihim, nekoliko utrujenim glasom povest: — <'as in kraj moje zgodbe sta brez pomena .. . Neki večer so me poklk-ali k telefonu. Zvonec je drdra! tako dolgo iu trdovratno, kakor nikoli poprej. To je bilo že ob 11.32 min. ponoči ko »em bolel 'ti spat. Vzel sem tdušalo, a neki nagon mi je narekoval. na.; ^a ne dvignem k ušesu. Zvonec je obmolknil. — Ali še sni te! ali še vedno s-pite? — Neki vi«ok glas jo obupno z**tegnjeno ponavljal vedno isto vprašanje. Ne vem zakaj nisem odgovoril. Zdelo se mi je, da moram tako storiti. — Ali še niste vstali? — se je zopet zaslišalo iz aparata. V tem hipu je na mojo največje začudenje zletel iz slušala droben, kovinski, plav predmet, lesketajoča ra kroglica v velikosti navadno bucike, in se skotalila po preprogi. Glas iz telefonu .'o tenko, razločno nadaljeval : — Avto pričakuje prod vašo hišo. Tm::t« samo pet minut ča*a Morate takoj na pot. Vzemite plevo kroglico. Tzro-, čite jo šoferij. Nesmete mu, staviti nobenega vprašanja. Zadeva je preveč resna, velja življenju in smrti. Prejjoveda-na vivis'4:ciji. Zločinska vi višek . . . Glas v telefonu je nenadno obmolknil. Zagledal -em v ogledalu svoj obraz in se zdrznil. Oči so bile široko odurte od groze, in ustnice so neslišno šepetale: — Vivisekcija. Še pet minut — pet minut. Neštevilo ugibanj je preletelo moje možgane med tem, ko sem se pripogibal, da bi pobral plavo kroglico na tleh. A se ni razpočila in se mi je zdela celo nekam mehka. " Na čuden način sem so popolnoma pomiril, ko sem to ugotovil. Šele s kroglico v roki sem pričel mirno in jasno misliti, kaj vse moram storit«. Pet mi:mf pozneje sem bil že oblečen. Vtaknil sem električno svetil jko v levi in samokre? v desni že n širokega športnega površnika in zapustil stanovanje. Kroirilco sem tiščal v.roki. Pred hišo som obstal. Tema je bilo kakor v rogu. Moja vila je stala na robu mesta, in se jo dvigal takoj za njo z gozdom poraščen klanec sredi mestnega parka. A s rop rezke luči je nenadno razpršil temo. Zagledal sem krasen avtomobil, poleg katerega je stal bled šofer. Pokazal sem ran kroglico, in mi je prikimal. — Le noter, prosim. Treba bo hiteti. Ali ste vzeli samokres? Ali imate šest strelov? Pritrdil sem. — Kmaln jih boste potrebovali. Pot pelje okoli malega jezera. Seveda moram ugasniti luči. — A z.**ki»i? Katera pot ob jezeru je to* Ne poznam nobe-nejra jezera v bližini. Šofer ni odgovoril. T1 i m sem vstopil, je že sprožil motor. Ko sem se ozrl. sem zagledal na sedežu nekaj belega. To je bilo pismo. OdnrI sem ga, prižgal žepac svetil jko in prečital te-lc ali ,i*,••"•• > 'rnnJi:, ari' ■■■ .- * Dopisu Sew York, S. I*. Iver se ravno nahajamo v predpustnem ča?u, smo new-\ orška dekleta sklenila, da priredimo veliko pustno veselico v priti naši Sloveli-ki cerkvi, k» je zelo v veliki potrebi. Druga leta je bila namreč navada, da smo imeli ob tem času cerkveni bazar. Ker pa bazarja letds ne bo. se bo morala cerkev z veselico zadovoljiti. Zato naj pa vsak faran oziroma |\ >ak Slovenec prispeva s tem, j da poseti in se udeleži te velike prireditve, ua kateri bodo i vsakovrstne stvari, kakor po-j tiče, krofi in druge dobrine, i Da na žejna grla ne bomo po-| zabile, to se samo ve. j Toiraj Vas še enkrat prav ■ le|>o vabimo na našo veselico, jd.i s tem malo pomagamo cer-! kvi. | Za veliko udeležbo se pri po-j [ročajo Newyorška dekleta. S pota. j Na Gilbert, Minn., kjer zi-j mu jem, večkrat gledam ubog«' ptice, kako se vse p rem ra že ne tepejo za živež, ki ga jim tro- ■ sini. Včasi kaže toplomer do petdeset stopinj mraza. Rojaki se pripravljajo na igro Mrak", čije snov je vze-; ta iz medvojnega časa. Predstavlja pohabljenega vojaka, j ki se je nenadoma vrnil domov j ter zalotil svojo ženo V objemu svojega očima. Kaj se je po-1 tem zgodilo, bodo videli in slišali vsi oni, ki bodo dne 1. mar-ea ob |>ol osmih zvečer v veliki in moderni dvorani višje šole na Gilbert. Poleg igre bo še kratka burka, predstavljajoča pečlarja ter staro zvito vdovo; med dejanji pa razno petje in dekla-rru.eije turojene mladine. Za obiskovalcev iz drugih naselbin bodo preskrbljeni avtomobili. Torej vsak dobrodošel k i-gri "Mrak" dne 1. marca. Pozdrav! Matija Pogorele. Val /t'Or, Qnr., ('a it ari a. Iz teli divjih severnih pustinj pošiljam pozdrave vsem 'rojakom po širnem svetu, kar j jih doseže naš cenj. list Glas Naroda. V tej pokrajini obratuje •_) manjših zlatih rudnikov, v katerih je zaposlenih tudi nekaj Sio vencev ter kopljemo to dragoceno kovino, samo žali-bog za drugega, zelo malo za sebe. Pokrajina je sedaj še zelo pusta, pa izgleda, da bo nekoč tukaj živahno mesto. Zi- Imo imamo jako hudo in dolge zimske večere. Zelo nam bi bil dobrodošel Peter Zgaga, da bi nas vedril s svojim humorjem. Tudi za njega bi bilo pametno, da se umakne iz New Yor-ka, ker tam je v večni nevarnosti, da ga povozi kakšna kara. Tukaj bi bil varen radi te ga, kvečjemu bi se moral spretno ogibati pasji vpregi, ker ž njo vzdržujemo promet v zimski sezoni. Tudi naš kuhar bi ga bil vesel. Vedno bi j mu podtaknil kaj boljšega. Če : bi ga kdo vprašal, koliko fantov imaš na hrani, bi gotovo odgovoril: — 25 fantov in enega Petra Zgago. Torej |>ridi, Peter. Ne svidenje! Jurij Mihelič od Kolpe. ZAROČENCA MILANSKA ZGGDB/ 17. oT O LETJ A Spisal: ALESSANDRO MAN ZONI 140 Lucija j«» nekaj dni po Renzovem obisku zapustila z dobro vdovo lazaret, da sta zaukazano splošno kvaranteno prebili vkup, zaprti v vdovini hiši, da sta nekaj časa porabili za pripravljanje Lucij i ne lmlo, katere se je po kratkem obotavljanju lotila tudi mladenka sama, in j da je vdova na koncu kvaranteno izročila trge- -vino in hišo onemu svojemu bratu komisarju ter se pripravila na pot. 1 i Nekega večera zasliši Neža voz, ki se ustavi ^ pred vrati. — Gotovo je ona! — In bila je re> ona in dobra vdova z njo. Medsebojne sprejeme naj si bravce sam predstavlja. J Naslednjo jutro zgodaj pride slučajno Ren- j zo, ki ne ve še ničesar. in bi le rad dal pri Neži ] malo duška >voji nevolji, ker Lueije tako dolgo ni. Kaj je počel in kaj je rekel, ko jo je zagledal pred seboj — tudi to prepuščamo bra v če, i domišljiji. Lueijino vedenje pa jo bil tako, da •ra lahko z malo besedami opišemo. "Pozdravljam vas. Kako >o imate?" je rekla s povešen:-mi očmi iti brez zadrege. In ne mislite, da se jo Renzu zdelo tako vedenje preveč suho in ji ga je zameril. Prijel je stvar čisto od pravega konca in kakor znajo dobro vzgojeni ljudje «>dšte-1 ti odbitek od poklonov, tako je on dobro vedel, da t«' besede ne izražajo vsega, kar so vrši v Lucijineui srcu. Sicer pa je bil lahko opaziti, da ima dva načina za izgovarjanje takih besed: — enega za Renza in drugega za vse ostale ljudi. : kar jih je poznala. "Imam se dobro, kadar vas vidim," je odgo i voril mladenič s staro rečenieo, ki pa bi jo biti drugače on iznašel v tistem hipu. "Ubogi naš oče ('ristoforo.. . !" j«' rekla Lu- j oija. "Molite za njegovo dušo; dasi smo lahko gotovi, da zdaj že moli on za nas tam gori." "Bi! sem žal na to pripravljen," je dejal j Renzo. Tn to ni bila edina žalostna struna, ki j so so je dotaknili v tem pogovoru. Toda kaj bi : ?;aj so govorili o čemerkoli, pogovor mu je b»! i vedno prava slast. Cas j<> bil zanj kakor tisti i svojeglavni konji, ki se upirajo. >e postavijo, j dvignejo zdaj eno nogo, zdaj drugo, udarijo v. njo .••pet na isto mesto, delajo tisočero ceremo- . ni j, preden napravijo en korak, nato pa so ne- j liadoma zaženejo in zletijo, kakor bi jih veter nosil; tako so >o prej minute zdele Renzu ure. nato pa >o >e mu ure zdele minute. Vdova ne le da ni kvarila družbe, temveč j-' prav dobro sodila i vanjo: ko ji> je Renzo videl prej v oni mali postelji, ^i gotovo ne bi mogel predstavljati, da je tako družabne in dobrovol j-ne narave. Toda lazaret in življenje ua kmetih, smrt in poroka niso ista stvar. Z Nežo je brž sklenila prijateljstvo; pravo veselje pa je bilo videti, ko je bila z Lucijo obenem nežna in -a-{j!va, kako jo j« vljudno zbadala, ne da bi pretiravala. ji dva kolikor je bilo treba, da jo je prisilila pokazati v*i» radost ki ji je polnila srce. Renzo je končno dejal, da gre k d on Abbo:i-diju in se domeni radi poroke. Sel je res in začel takole napol šaljivo, napol spoštljivo: — **Go-pod knral, ali vas je-že minila tista bolečina v glavi, rad* krtere >te mi dejali, da naju ne morete poročiti? Zdaj imamo čas; nevc>tn je tu; prišel sem, la«"iIo za vaše življenje. 10,000 funtov! Ti nezuanei ti rano cenili moje življenje! A kaj je pomenila ta neumna ^ala ? Med t<'iu je šofer nenadno za-j *"p«-tal, ne d:i hi se ozr!- — Kaj počenjate? Uirasnite \endar lue, ee vam je življenje! Ira^ro! Km/lu bova na cilju. \li y.c v i < I i!» jezero* Re?.. nrej sem začutil kakor T*ajfledal erno vcnlno gladino, ker sem zaslišal enakomerno nljuskanje valo^. Samo včasih se je tema za spoznanje razmaknila, in so švigale nad vo-lo neke sinjkaste sence. Avtomobil jr nenadno obsi-il sredi iste neprodirne noei. Šofer je odprl vratca. — 1st opite. — jo rekel hri-navo. — Saj mi ^'endar morate povedati. kaj naj tu počnem? — To bo^le zvedeli prav kmalu točno opolnoči. Vse je itak odvisno samo od vaše spretnosti. Mnr niste dr. Francotte iz Scotland Yarda ? A jaz moram ta*:oj nazaj. Zbogom. Obrnil jo avto in takoj izginil, kakor da bi se pogreznil v zemljo. Sfejrnil sem v temi roko in zdelo se mi je, da me o-pazuje tisoče nevidnih, sovražnih oči. Nisem vedel, kod in kam. To jo bilo prav mueno. A napel sem vso mori, da ne bi za klical in ostal nepremičen. Ali ne bi bilo preveč neprevidno priznati svetiljko in pogledati, kolII*.' je ura ? Ali ne bi kazalo odkorakati naprej? Ta vprašanja so me mučila vedno bolj. A nenadno sem nekaj o-pazil. V daljavi kakih r>0 metrov sem razločil senco nizke hiše. Stala .je ?red* parka. Okna v pritličju so nenadno zažarela v električni iuči. Rahla svetloba je švignila skozi debla, pričarala iz mraka senco grmovja in*tropskih palm. Notri so morali biti ijudie, ker so se premikale on.tt'-an oken neke nejasne sonce. fV so mi telefonirali iz tega skrivnostnega poslopja, jo morala biti vsa zadeva več ali manj resnična! Polagoma sem se ponpri1. i^ sklenil, da na noben način ne smem podleči razburjenim /ivcem ter pobegniti domov. Izkoristil sem vsako krit jo in se počasi približal hiši. Moje noge so neslišno drsele po travi. Z desnico sem otipaval pripravljeni samokres. nabojev! Šest nabojev!" sem venomer mislil. "Kaj pomeni to! Zakaj jih mora biti prav šest?" Ali so se polastili vile neki norci ali pa jaz sam nisem bil pri zdravi pameti? A okno v pritličju se je sunk on, a odprlo in ven je pogledalo točno šest glav. Vse so se nor<» grohotale. Ta smeh je bil tako pošasten, da me je polila kuvja polt. — Torej bo to vendar resnica! — sem pomislil. — Zdaj vem, zakaj moram imeti šest nabojev . . . ; Glave so zopet izginile. Pri-; kradel sem se pod okno in videl. ; da kroži p-> sobi šest v dolge belo obleke zavitih postav. Videti so bile kakor zdravniki J pri operacijski mizi. Minuto ali dve poze nje so obstale v kro-gu. (>kn«. je ostalo odprto. Obupen !:r«k je prerezal nočno tišino. — \a hitro, le hitro, dokler š<- ni prepozno! — sem pomislil, rkinil po travi naprej in pričel iskati oprijema, da bi zlezel skozi okno v notranjost hiše. A ovijalke ob oknu so bilo prešibke, da bi držale mo-I jo težo. — Zakaj n" bi poskusil vdreti skozi vrata? — sem v in;»glici nomislil in stekel okoli I hiše. človeški možgani neverjetno naglo delujejo v slie-nill trenotkih. Kmalu sem našel vrata, plani! noter in skoro pa-1 del. ker sp'rb niso bila zaprta. Kakor burja sem zlet«*l po stopnicah navzgor. Debela preproga jo zaghišiln moje korake, in soloh je vladalo v hiši popolna [tišina. Šel" zgoraj sem zagle-j dal dolg hodnik in žarek luči, i ki je - prihajala skozi zaprta vrata v glob mi hodnika. Zopet se je razlfgel isti pošastni krik, in so in so pretresel, j Zločinska vivisekcija! Na po-I moč! 10,000 fnntov kot cena krvi. V en"m trenutku sem zgrabil za kljuko. A preden sem utegnil odpreti vrata, mi je zopet zadenelt naproti isto pošastno, laježu lačnih šakalov slično rergotanje. Šestero spa-čenih obrazov jo pogledalo iz sobe in šesi krvavih kazalcev mi je kimal" v zraku. — Roke kvišku, če vam je življenje dra-I go! Vrata so so nenadno za-lo))utnila za mojim hrbtom in sem slišal, kako jo nekdo na hodniku ol i nil ključ v ključavnici. Našlo*.il som se na zid. da ne bi ine kdo napadel od zadaj, ter zagleda1 sredi sobe belo o-peracijsko mizo. Zopet je zapel zvonček, ki je bil čudno sli-čen glasu mojega telefona. Šest belo oblečenih postav se jo priklonilo in som začni glas: — Gospod doktor, k telefonu vas kličejo! Ali ne čujete? Nadaljevanje na 6. strani. BLAB V A M) D A* New York, Thursday, February 13, 1936* Tm LARGEST SZmreNI ffJILT TWV.W.7L PRODANE DUSE 35 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 14Na vsak način." 44Takoj bom poizvedel za prvi vlak, ker se mi zdi, da se mudi." "Tega ni treba, peljcva se z mojim avtomobilom. Takoj greva — delovanje teh trgovcev z dekleti mora biti s koreninami izruvano. Ju v to bom zastavila svoj vpliv. V Buenos Aires me dovolj poznajo — tam imam zveze z oblastmi in jih bom sedaj izkoristila. Pojdiva, gospod doktor. Najprej me sprejmite k ravnatelju Hartmanu, ker imam ž njim še nekaj važnega govoriti. O vaši iznajdbi bomo govorili, kadar se vrnemo.*' 44To sedaj ni važno. Mudilo se mi jc semo zato, ker sem upal, da bi se mogel z Kozo tesnejše zvezati in čim prej priti do svojega cilja. Sedaj pa je njena varnost i važnejša stvar,'1 pravi imglo. Lahen nasmeh se razlije čez ustnice gospe Worth. V takem slučaju bi bil njen Johan rekel i>to. Kako zelo jo je Vendel spominjal na njenega dragega pokojnega moža. Srečka Koza — pri vsem tem! Tako ljubljena je malokatera žena. Naglo zapustita Vendelovo pisarno »n hitita k ravnatelju Hartmanu. Brez odlašanja mu izroči p.Miio. "Saj dovolite, gospod doktor? Gospctl ravnatelj* prosim, preberite to pismo; res je od nečakinje Josipine ^Vortli." Kavnatelj vprašujoče pogleda gosjK) Worth in nato bere pismo, ki ga zelo gane. Medtem gospa Worth telefonira svoji sobarici in ji naroči, laj takoj pripravi njen kovčeg za nekaj dni in naj pove šoferju, da >e naj takoj pripravi za pot v Bu »r.:>s Aires. V pol ure hoče odftotovali. 44Ali greste v Buenos Aires, gospa Worth?" 44To boste i»o tem pismu razumeli -- gospod dr. Vendel me bo spremljjal. Dragi gospod doktor, prosim pripravite -:e na pot; v |k»1 ure pridem po vas." Vendel st* poslovi in z naglimi koraKi odide proti inži-liirski hi>. Ko j«- gospa Worth sama z ravnateljem, mu pravi: 41 Kaj pravite na to pismo?** 4'Veseli me, da imate tako junaško nečakinjo — in — nečakinjo, ki tako občuti. Toda, kako je prišlo, da je šla v Argentino?" Naglo mu vse pove. 44Kri vaše krvi, gospa Worth, to me veseli zaradi vas. To-da dr. Vendelu niste povedali, da ste Josipi na Worth?" 4*Ne, najprej sem ga nalagala, da sem Julija Worth, ker je nezaupljivost strašila v meni in nato — nato pa sem se sramovala priznati mu svoj dvom. To bom še nekoliko odložila, saj ne mor«* škodovati. Sedaj hočem z dr. Vendelom naglo i- Burno- Aires, da svojo nečakinjo vzam«u.-» pod s voje varstvo. Torej na svidenje, gospod ravnatelj." "Srečno pot. gospa Worth in se zope" vrnite zdravi!" Sežeta si v roke in gospa \Vort'# š*igl<» odide. 1936 SLOVENSKO-AMER1KANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREIjNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. « Slovenic Publishing Company New York. N. Y 216 West 18th Street 14. februarja: Berengaria t J Cherbourg 15. februarja: Cbaiu plain v Havre 19. februarja: Europa * Bremen I'J. februarja: Europa v Bremen JO. februarja: Majestic v Cherbourg JI. februarja: He Jc France r IliTre i(i. feiiruarja: Manhattan v Have Aquitania ▼ Cherbourg .S), februarja : Conte Ui Savoia v Genoa 4 «i:ir«-a : Bt-r«*iiKJ«riii v ("lierltnur^ Bremen v Bremen 7. marca : Cbainplaiu v Havre 11. marca: Aquitania v Cherbourg Washington v Havre »4. marca: He tie France v Havre 18. marca: Kuropa v Bremen Berctigaria v Cherbourg -*). ma mi: Manhattan v Havre ■JT. mami : Aquitania v ClierlMiurg iS marca: Con te «li Savoia v Cenoa Chaniplaiii v Havre l. aprila: Norma m lic v tla v re aprila : Bremen v Bremen PLAVA KROGLICA Nadaljevanje s 5. strani. Nemški konzul je takoj, ko ste odšli Koza in Marta, na-i pravil vse korake, da so senhora Morbida iu njeni pomagači: t:m prej naznanjeni in da oblasti zasledujejo Petrija in njegove tovariš,- v Santa F«*. Toda sonhora Morbida je bila po-varjena. Ko j»» bil beg obeli mladih deklet odkrit, ju je naj-! prej >kušula prijeti in prepeljati nazaj. Toda nikjer ju nil bilo mogoče najti. Senhora Morbida je bila v velikih skrbeli,! da bi ji mogla ta zadeva zlomiti vrat, kajti dobro ji* vedela.' da ima že mnogo na svoji vesti. Ostalo .ji je še mahjno upa-] nje, da bi .se mogočo dekleti zglasili na pn i policijski stražni-t ei. Kajti Bessie Ilollwoood ji ni izdala, da je Kozo in Marto preti tem ]K>svarila. Ko >o jo odvezali in izvlekli robec iz ust, je rekla, da jo je Koza nenadoma ne padla, jo zvezala in ji zamašila usta in da ji je vzela ročaj do vrat. Da je pa ž njo izginila tudi Marta, je bila tudi Bessie začudena, toda znotraj s«' je ravno tako vselila, kot nad posrečenim Kozinim begom in uboga nesreči^ Bessie je hodila okoli z občutkom, da je njeno dobro delo izbrisalo del njenih grehov ki pa so bili pravzaprav samo grehi onih, ki so jo proti njeni volji držali v grehu. Senhora je neprestano tarnala, koliko denarja je izgubila, ker ste dekleti pobegnili. Dolžni ste ji o-tali denar za vožnjo Su za lepo zidano obleko, ki ste jo raztrgali. Da omami j i vo vino, ki ga je tako skrbno pripravila, ni učinkovalo, ni mogla razumeti. Toda noben sum ni padel na Be«sie. Senhora se je hudovala na obe polegli dekleti, ker sto njeno služkinjo napadli iu jo zvezali, toda zaklela se je, da jih bo dobila nazaj in tedaj boste občutili vso njeno jezo. fn tako poteka vse dalje in vedno slabše, ne tla bi njej udani policisti pripeljali dekleti nazaj. Iu senhora Morbida je proti dekletoma sestavila celo vrsto obdolžb in gre naslednje jutro na policijo, da naznani beg obeh deklet. Bila je v zelo slabi volji, kajti njeni gostje so sinoči med kletvami zapustili njeno hišo, ko so slišali, da so naznanjena dekleta pobegt.ili. Bali so se, da bi policija vdrla v hišo senhore Morbida in niso hoteli, da bi jih tam našli. To pa senhore niveč jezilo iu tudi sama ni bila pri najboljši volji. Vedela je, da jo more rešiti le velika drznost. Ko pride senhora na policijo, tam o begu obeh deklet s:« niso vedeli ničesar. In senhora je temeijito skrbela za t'\ da je bilo policijsko poročilo sestavljeno v njenem smislu. Vložila je naznanilo, da ste dve zlečinki napadli njeno služkinjo, da ste jo zvezali in pobegnili z velikim dolgom — na ta račun je senhora Morbida napisala tudi podkupnino za policiste. I Dalje prihodnjih PRIKRIVAJTE KAŠELJ IN KIH 3. aprila: [ jTI 1 Berengaria ▼ Cherbourg 8. aprila: Washington v Havre 10. aprila: He de France v Havre 11. aprila: Hex v CSenoa 14. aprila: Europa v Bremen 15. aprila : Aquitania v Cherbourg 18. aprila : - Lafayette v Havre 21. aprila : Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 'S\. aprila : Bremen v Bremen 'Si. aprila: Conte tli Savoia v Genoa Cliamplain v Havre "-2K aprila: Normantlie v Havre maja: Kuropa v Bremen Vuleania v Trst (i. maja : Washington v Havre 8. maja: Bi-rengaria v Cherbourg !». maja : Bremen v Bremen Lafayette v Havre Rex v Genoa 13. maja: Normandie v Havre 1!». aprila: Kuri »pa v Bremen •_•<». aprila: Manhattan v Havre 21. aprila: Aiiuitaiiia v Cherbourg 'Si. aprila: j Cliamplain v Havre 1 t'onte di Savoia v Genoa 127. maja: Normandie v Havre •JS. maja : Berengaria v Cherbourg -K). maja: Itex v Genoa Bremen v Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Ku roj>a v Bremen 6. junija: J^ifayette v Havre Saturnia v Trst 11. junija : lie de France v Havre Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Coute di Savoia v Genoa 17. junija : Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vuleania v 1*rst Cliamplain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: I,afayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v CherlMmrg SLOVENIC PUBLISHING CO TEAVEL BUREAF sit wbst tat« srKEiT itn Teta m t nftrr* kam za orni vozhub uuxji u eervacuo kabin, nt pojasnila za po 1C9AWI nin ali izkihujrmo v zrak. Zato, ako že morate kaši jati ali ki-hati, pokrijte si usta ali nos z žepno ruto. Morda nekega dne se bomo v-i naučili imeti obzir na zdravje drugih, da se bo kaznoval'- one, ki s kihom ali kaši jem razširjajo klice po zraku. Ako imate prehlad, pojdite takoj v posteljo in pokličite zdravnika. Držite so proč otl drugih članov družine, zlasti otl otrok. Popolni počitek, zlasti v postelji, s pomočjo zdravniške oskrbe, razrešuje prehlad navadno v nar dneh. Izolacija 'preprečuje razširjanje infekci-! je na drug* člane družine, zla-jsti na dojenčke. Kajti pri njih , je prehlad vedno nevaren. Prehlad je resna stvar. Xavad t.i prehlad je mnogo bolj resna bolezen, nego si j ljudje večinoma predstavljajo. I Pustiti. da ourg Washington r Havre Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Ako bi vsakdo, ko kašlja ali kilia, prikiival usta ali nos, bi [ bilo bržkone manj navadnih prehladov in manj ljudi bi zbo-t I lelo oziroma umrlo za pljučni-J ■ eo. Dokazano je, tla v mnogih j J slučajih U.kozvani "prehlad", i je bolezen, ki jo nosi zrak. in se j je nalezenip vsled nemarnosti ; in sebičnosti ljudi, ki otvoreno I kašljajo in k:hajo v pouličnih. [kanih, v gledališčih in drugih ijrvnih lokalih. Zdrav človek! . . „ . . i j vdihu je ekužujoče klice in za i»ar dni leži v postelji s prehladom. Ne razširjajte klic. Ako bi zares znali, kaka klica provzročo je prehlad in bi se ta mogla zoHrati in rediti v laboratori.'u kakor drage klice, bi zdravniška znanost bržkone j znala preprečevati to sitno in {dostikrat nevirr.o težavo potom i kake vrste cepljenja. Žal bog klica ni bila še iznajdena in za to preprečevan je ni š«« mogoče. Med tem pa «e moramo prizadevati. da ne razširjamo klice, zlasti s tem jih ne izkašljuje- nepotrebnem prestrašile. A prisegam vam, tla nikoli poprej nisem ničesar slišal o operacijski mizi v vili. Otl kod neki vse to? Večteden-ska živčna napetost je morala poostriti moje duševno delovanje, ki je postalo skoro preroško. Zato sera razločno sanjal o podrobnostih, ki sem jih doživel šele eno uro pozneje. Sanje so se m o "ale pričeti v trenutku, ko jc p**vič zapel telefonski zvonec. Vsa pošastna zgodba je trajala samo dve minuti, i To je seveda jako malo za do . godek, ki so potem trajali vso i noč do sv-ta. i Tako je zaključil dokto** i Francotte, "aynatel j v Scotland > Yardu svojo zgodbo, in se n» i upal nihče od nas dvomith da - nam ni povedal samo popolne > gole resnice. HITRA DIREKTNA SLUŽBA PO MILI JUŽNI PROGI NA SLAVNIH LADJAH ITALIAN LINE Poskusite to privlatno pot. ki je ixrt-dno mirna in prijetna va« leto. Pa tu«li poceni. Vpra&ajte svojega potniškegu agenta in se sami prepričajte. Ixboma k'jbinja z obilico vina pri jedi. potujte na teh modernih ladjah, ki so med najhitrejšimi in najbolj modernimi r.j. svetu. Hitre telezniike »veze naravnost iz Genove in Trsta z vafio domovino. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO VULCANIA--i 3. FEBR. — 21. MARCA ------»X3jhitrejfia motorna ladja n« svetuj preko genove — 15 ur do jugoslavije C. di SAVOIA--FEB.—28. MAR.—25. APR. ------(Edino g v ro-stabilizira na ladja sveta) R E X— —n. APRILA — 9. MAJA (XaJliitrejSa ladja na Južni Progi) Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta Sil na 624 Fifth Ave.. (Rockefeller Center), N. T. C. ITALIAN LINE — Morilci! — sem zagrmel. t rasa ig"a je izgubljena! Kdo t je vaša žrtev na kirurgični miši ? Odkl -nka'o vam je! To vam < pravim j*iz, doktor Francotte. I ?>aj ste kaj čiiii o meni! t — Kaj vi ste, doktor Fran- < pot te, Haliaha! ... Ta je pa,1 rlohro! Mar ne vidite, tla ste 1 £e zvezani in boste zdaj operi- j rani f Mar n:* čujete, tla vas kli- 1 r-e zvone'* ? 11 Ifotel s'*m dvigniti roko in seji v obupu fnričal, da je bilo že prepozno. Nekdo me je stiskal kakor v kleščah. Tema mi je zastrla oči. i'i smrtne srage so mi oblile č do . . . Dr. Francotte je nenadoma obmolknil. A "si skupaj smo ga pričeli presiti, tla bi nadaljeval: zanimivo povest. j — Takoj, takoj, — je odgovoril. — Saj nadaljujem. V istem trenutku, ko me je prijela neka neusmiljena roka za vrat, sem se nepiič-ikovano zbudil. V sobi je zavladal dokaj mučen molk. Vsi navzoči so bili nedvomno nekoliko užaljeni, da jih je gospedar tako potegnil. — Le mirne kri, gospoda! Le malo potrpi te! Moja povest še ni končana, temveč se bo zdaj šele pričela. . i — Kaj? — je zadonelo otl vseh strani. — Da, zbudil sem se v svoji postelji, l:akr r sem vam pravkar povedal. V sobi je bilo že dokaj svetle. Sluga je stal poleg postelje in me vlekel za rokav. — Gospod doktor! K telefonu vas kličejo. Stvar je nujna. Ali ne čujete? Res je zvonil telefon kakor blazen. — Telefcn se je oglasil že tretjič — j j odgovoril sluga. — Prižcal s m lestenec, ker sem( mislil, da vas bo luč" najprej predramil?. Zbudil s. m se ves potem, popolnoma ont mogel. Ura je kazala točno 11.34. To me je začudilo, k-?r som vedel, da sem bil dve m:nn4i poprej ob 11.32 o/lrinil n* mojo ponočno vožnjo. Zoo^t sem stopil v pižami k telefonu, zopet opazil svoj obraz v ogledalu in kakor prvič dvignil slušalo. Ista plava kroglica jo iz cevi zletela na tla. Hripav glas jo govoril iz telefona: — Ali st° že vstali, gospod ;loktor.' Že tretjič vas kličem. . Pohitite, pio>ini, gospod doktor. Xad?«ornik French vodi obleganje .... Zločinci nam ne bodo ušli nocoj. Odrinili bomo , takoj v smer- pridi jezeru. Sestali se h«, no v bližini vile. Avto bo čakal na vas v petih mi-1 nutah. Urc/ vas ne bomo pri-' čeli. — T«, je l il glas ravna-j telja Geoiyvjn. j lil potem <»» j«» ponovilo vse. i kar sem sanjal poprej. Nikar j ne mislit", da j=* to samo pote-, gavščina. Pripomniti moram.' tla sem bi! v leni ča>u zajx>5leni z ie»ko rxxebiio zadevo. Tolpa' brezvestni!- viočincev je u.arrabi-la več ndedih tla m iz najboli-šili krogov. Pisma t>bupanih jetnic, ki so zahtevale večje tlenarne zn< >ke, st» kazala na navadno izseljevanje, a mislil sem, poslužujejo razbojniki nekih nt navadnih groženj. Vsi smo delali noč in dan. Po pravici povedano, malokdaj se mmoge! spati. Nadzornik j French je naposled ugotovil! skrivališče tolpe. — No, in kaj je bilo s kroglico? S plavo kroglico? — Takoj, takoj! To je najbolj čudna podrobnost. Ta večer me .p obiskala, preti en sem šel spat. moja sestra s sinčkom. Mali Mike je pri meni vedno dobival sladkorčke. Moral je izkoristil trenotek zmečkal plavi stanjM in vtaknil kroglico v telefon. Padla je odtod, ko sem s^cl slu šal o. V avtomobilu sem res našel kratko službeno iioroeilo ravnatelja Gregorija. Seveda se bile moje sanje dokaj zmedene a v splošnem so čn-iovito točno napovedale resn* "#ne dogodke. Na o-» bali sem srečal Georgija. Stražniki so obkolili vilo. Park, lega hiše m vat — vse je odgovarjalo resnici. Naposled smo reš zaprli šest izsiljevalcev. Grozili so n-rrabljenih igralkam in hčerkam bogatih staršev, d« jim bodo na kirurgični mizi razmesari j obraze, če ne bodo ' pristale na odkupnino. Seveda I je bilo vse skupaj samo grož-I nja, in so se ujetnice samo po