ftev. 32. iefto IXSV Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska nI. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. V LJubljani« 7. avgusta 1S24. Poštnina plačana v gotovini. Glasilo Udru2@vtia Jugosl. Ucitelistva - Poverieniifvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2-50 od petit vrste. Iriseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. K novi situaciji. Z osvobojenjem izpod jarma Avstrije je nastopila za slovensko napredno učiteljstvo lepa doba, namreč doba. miru in zadoščenja, izboljšanja materialnega stanja, doba zmage nacionalne ideje, za katero se je slovensko napredno učiteljstvo borilo vse veke v prvih vrstah narodnih borcev med maso. Po osvobojenju je stopilo slovensko napredno učiteljstvo na čelo nadaljnje akcije dela v svobodni državi. Svoj krog dobro preizkušenih borcev za stanovska in nacionalna prava je razširilo na vso državo, novo domovino in se je pridružilo bratskim vrstam srbskih stanovskih tovarišev, ki so prestali krvavi pot Kal-varije za naše osvobojen je in bratskim hrvatskim tovarišem, ki so pojmili veliko dobo in svojo dolžnost do velike nacionalne ideje, za katero so umirali med vojno tisoči in tisoči naših iskrenih rodoljubov in med njimi zopet v prvih vrstah naši tovariši — kot žrtve nasilja. Tudi slovensko napredno učiteljstvo je moralo prestati sila mnogo terorja za svoje napredno in nacionalno prepričanje, ne samo terorja od nemško-nacionalne strani, temveč terorja od lastnih bratov, t. j. od bratov klerikalnega rimo-katoliškega naziranja, ki so bičali slovensko napredno učiteljstvo s škorpijoni zaradi naprednega prepričanja in nacionalnega naziranja in delovanja. Po osvobojenju je bilo vse to pozabljeno. in ni se vračalo »milo za drago« in nismo smatrali za potrebno, da bi govorili o tem, a danes je prišla ura in čas, ko moramo izpregovoriti zopet jasno in odločno besedo o tem poglavju. Izpregovoriti moramo, da pokažemo iznova na nasilja, ki jih je slovenska klerikalna stranka uganjala v dobi njene absolutne vlade nad naprednim .učitelj-stvom; izpregovoriti moramo, ker se gotovi kratkovidni ljudje pripravljajo, da bi iznova odprli predale nasiljem nad našimi ljudmi; izpregovoriti moramo, da pokažemo, da danes ni več tisti čas, ko bi absolutno lahko vladala klerikalna stranka in preganjala napredno učiteljstvo in da dokažemo, da imamo zelo mnogo sredstev in mnogo zaslombe na razpolago, da se ubranimo vsakega poizkusa nasilja nad našimi ljudmi. Absolutno izključeno pa je, da bi se vrnila doba klerikalne absolutne vlade pri nas, kakor si jo nekateri zamišljajo in si jo želijo nazaj! Izpregovoriti moramo sedaj, ker jc zasedel resor ministra prosvete pristaš klerikalne stranke in ker menijo nekateri temni elementi, da ga bodo izrabili za pogrome in persekucije zoper napredne slovenske učitelje, člane Udtuže-nja Jugoslovenskega Učiteljstva. Sredstva, s katerimi se je borila klerikalna stranka v preteklosti zoper slovensko napredno učiteljstvo, so bila nemoralna, v današnji dobi absolutno nemogoča in spričo organizacije učiteljstva, ki združuje v sebi zastopnike učiteljstva iz vseh naprednih politiških skupin in vseh delov troimenega naroda v državi, absolutno izključena. V eri klerikalne absolutne vlade v Sloveniji, za časa drakonskili pogromov proti naprednemu učiteljstvu pred vojno, je imela klerikalna stranka tudi absolutno zaslombo v avstrijski nemško-nacio-nalni vladi, ki je izročila stranki absolutno avtonomijo v šolsko administrativnih vprašanjih, učiteljstvo je bilo deželno in ne državno, navezano le samo nase, brez zasiombe in vnainjih obrambnih sredstev, tako da je stranka počenjala z njim, kar je hotela. Danes ima slovensko napredno učiteljstvo močno zaslombo v srbskem in hrvatskem učiteljstvu in srbski napredni javnosti ter ima kot državno učiteljstvo tudi pravna sredstva na razpolago za obrambo proti nasiljem. Metode, ki so se jih posluževali klerikalci zoper napredno učiteljstvo, so danes nemogoče. Naj osvežimo samo nekaj sramotnih sredstev, ki se jih je posluže- val klerikalizem. da dokažemo onim, ki še vedno upajo na kak pritisk, da je danes nemogoč. Izrabljanje materialnega položaja in materialne bede učiteljstva je nemogoče, ker danes ni učiteljstvo več deželno, temveč državno, zato mu materialno klerikalna stranka ne more škodovati, kakor mu je to pred svetovno vojno. S tem je odpadel tudi oni veliki faktor, na podlagi katerega so sramotno izrabljali neznosno materialno bedo učiteljev, družinskih očetov številne družine, da so upognili in zlomili njih značaje. Da je dobil kdo dra^injsk-o doklado, je vprašala stranka prvo. kateri stranki pripada, kvalifikacija se ni merila po sposobnosti v šoli; tudi to je nemogoče danes spričo pravnega položaja, ker so draginjske doklade urejene z občo draginjsko uredbo za vso državo, in klerikalna stranka ne more izločiti slovenskega učiteljstva in ni sama odločujoča. Naša organizacija si bo znala pridobiti tudi sredstev in vpliva, da se za službena mesta ne bo treba izkazati z vstopnico »Slomškove zveze«, kakor je bilo to v eri absolutne vlade klerikalne stranke. Zaman računa tudi danes stranka na pridobivanje članstva in je bil zadevni preklic »Slomškove zveze«, da »do preklica ne sprejema novih članov«, naravnost smešen. Učiteljstvo še ni pozabilo, da se je pri absolutni vladi klerikalne stranke zaman borilo za izboljšanje sramotnega gmotnega stanja, ki se mu je izboljšalo šele ob prevratu, ko je ta stranka izgubila spričo nove državne konstelacije svojo absolutno moč; tudi ne bo pozabilo, da mu je UJU izvojevalo potom srbske napredne politične javnosti podržavljenje in vso sedanjo materialno pozicijo — gotovo ne v veselje kle-rikalizma. ki bi hotel učiteljstvo držati še vedno v svojem avtonomističnem su-ženstvu. Tudi ni učiteljstvo še pozabilo, da sta v deželni zbornici glasovalia proti regulaciji učiteljskih plač predsednik »Slomškove zveze« in njen odbornik, oba tedaj deželna poslanca, kar diskvalificira to »stanovsko« organizacijo v vseh naših stanovskih vrstah in krogih, tudi izven Slovenije. Na smemo pozabiti na sejo deželnega zbora kranjskega, dne 14. oktobra 1909, na kateri je ta stranka odklonila predlog, da naj se vštejejo pro-vizorna in vojaška leta v pokojnino; da naj se službena doba učiteljstva zniža od 40 na 35 službenih let; da naj se zvišajo opravi&e doklade voditeljem; da naj se izenačijo prejemki učiteljstva z onimi državnega uradništva od XI. do VIII. čin. razreda. V vseh teh ozirih ima UJU pokazati lepe uspehe, ki jih je izvojevalo s pomočjo vpliva na napredne po-iitiške stranke in je vsako upanje zabrisati to z grožnjami o zopetnem preganjanju naprednega učiteljstva — zaman. Najostudlnejše in najogabnejše poglavje klerikalne strahovlade so pa draginjske doklade. ki jih je šolska uprava v eri absolutne klerikalne vlade delila po politiški pripadnosti. Godila se je v tem Pogledu največja korupcija. Deželni odbor je razposlali na vsa županstva pozive, naj poročajo o lokalnih in individualnih razmerah učiteljstva. da se bo na podlagi tega razdeljevalo draginjske doklade. In tako so prejeli klerikalni župani vso odločilno moč nad učitelj-stvom, oni so denuncirali vse napredno učiteljstvo ter priporočali, da se jim do-klada ne da. Tako je prišlo do tega, da so doklado dobili le člani klerikalne »Slomškove zveze«, napredno učiteljstvo pa nič. Od 365 učnih oseb. je dobilo doklado 297 učiteljic in 68 učiteljev, med temi 8 frančiškanov in 6 katehetov, 145 po 10%, 85 po 20%, 8 po 15% in 127 po 10%. Katoliška klerikalna stranka je s svojim krivičnim postopanjem demoralizi-rala učiteljstvo, je vzgajala neznačajnost in korupcijo. Tudi take metode so v današnji dobi nemogoče, ker ima vsaka stranka preveč protiuteži v srbski napredni javnosti in odpora v naši organizaciji UJU. Koruptnost je pokazala stranka tudi pri pošiljanju učiteljstva v tečaj za izobrazbo učiteljstva meščanskih šol. Za tečaj se je prijavilo 70 kompetentov. Dopust za tečaj se je pa podelil povečini le Slomškarjem, katerim je šolska uprava plačala tudi suplente, medtem ko so napredni učitelji, ki so se udeležili tečaja, morali sami plačevati suplenta in se vzdrževati za časa tečaja. Tudi v tem oziru je nemogoče, da bi sedaj izvrše-. vala klerikalna stranka svojo pristra-nost. Edino poglavje, na katero lahko danes malo upajo, je premeščanje in upokojitev učiteljstva, kar pa tudi izpodbija zakon in so še druga sredstva na razpolago zoper nasilja te vrste in se bo klerikalna stranka dobro premislila, preden bo posegla po tem sredstvu. V preganjanju naprednega učiteljstva so se klerikalci izkazali v svoji dobi prave mojstre. Nobeno sredstvo jim ni bilo prenizkotno za dosego namenov. Zakon so zlorabljali, ker so imeli absolutno moč v rokah in niso imeli nobene instance nad seboj, na katero bi se učiteljstvo pritožilo ali obrnilo, da dobi zaslombo in zaščito. Anonimne ovadbe, disciplinarna preganjanja na podlagi teh ovadb, kazenska premeščenja, drugače pa premeščenja iz »službenih ozirov«, to so bila sredstva klerikalne stranke zoper napredno učiteljstvo ;za nadzornike so imenovali svoje strankarske priganjače in o d s t a v 1' j a 1 i izvrstne in izkušene pedagoške strokovnjake, zaradi tega. ker so bili naprednega mišljenja. Zavladale so korumpirane brezpravne razmere, na katere se je spomnil mar sikdo. ko je čital, da je zasedel resor ministrstva prosvete pristaš klerikalne SLS, to je stranke istega imena, ki jo ima učiteljstvo zaradi koruptnega postopanja v tako slabem spominu. Toda danes so tudi v tem oziru druge razmere in imamo garancije in sredstva na razpolago za odpomoč. da ne bo moglo priti do preganjanja naprednega učiteljstva, kakor si ga nekateri zamišljajo. Predvsem je treba pomniti, da minister prosvete ni slovenski minister prosvete, temveč jugoslovenski minister prosvete, s čemer je tudi rečeno vse. Učiteljstvo je danes državno in bodo slabe metode in pritisk nad slovenskim učiteljstvom izzvale odpor tudi v hrvatskem in posebno v srbskem delu učiteljstva. za kar bo še posebej poskrbela naša organizacija. Naša organizacija je organizacija kulturnega in prosvetnega dela, a bo postala tudi močna in disciplinirana obrambna organizacija, če se jo bo izzvalo k temu. Naj pomnijo oni, ki hočejo izrabiti položaj ministra prosvete za obnovljenje krivic proti slovenskemu naprednemu učiteljstvu. da dr. Korošcu ne bo vseeno, kako bo sodila srbska po* litična javnost, ki sedaj soodločuje z njim na vladi, ako bo čula, da porablja svoj položaj ministra prosvete proti slovenskemu delu v UJU organiziranega učiteljstva. Preganjanje je pa tudi s pravnega stališča nemogoče. Po čienu 2 2 4. in 7 1. uradniškega zakona je učiteljstvu zajamčena stalnost in nepremestnost ter se ne more premeščati učiteljstva brez njegove volje na željo duhovščine. kakor je bilo nekdaj. Discipliniranemu preganjanju in krivicam je postavljena zavora z X. poglavjem uradniškega zakona, po katerem pridejo disciplinarni slučaji pred upravno sodišče. Upokojitev se ne more izvršiti brez pravne podlage, t. j. brez privoljenja prizadetega, dokler nima polnih službenih let ali če ni nastopila obolelost; prisilni slučaji so le mogoči s 60 do 65 starostnimi leti in z disciplinarno ali sodno obsodbo. S tem je nastal ves drug položaj in je možna učiteljstvu v slučaju kršitve zakona pravica pritožbe na Državni svet, na katerega strankarska strast in pristranost nima vpliva. Položaj je za člane UJU vsekakor drugačen nego so si ga na prvii hip nekateri predstavljali. Članstvo UJU ima v svoji organizaciji močno zaslombo, ker za organizacijo ne stoji le napredna javnost v Sloveniji, temveč poleg hrvatskega in srbskega učiteljstva tudi napredna hrvatska in srbska politična javnost, ki je prav v teh dneh dokazala, da ji ni vseeno, kdo zasede resor ministrstva prosvete in je prav k zadnji izpremembi dvignila glasen protest, ki je tem značilnejši. ker prihaja celo iz najbližjih naprednih krogov sedanje vlade. Ob taki situaciji bo vsako nasilje zoper slovensko napredno učiteljstvo, ki ga bomo točno registrirali, le težak račun za bodočnost. Zaključujemo z besedami našega dičnega predsednika UJU tov. Stanko-viča. ki v »Narodni Prosveti« označuje stališče do nove izpremembe sledeče: »Dolga leta. decenije smo se že v predvojni Srbiji borili -za to, da ne bo učiteljstvo igračka strankarskih ljudi in da bodo njegova prava zaščitena z zakonom od vsekake samovolje. V tem pogledu tudi od novega režima pričakujemo popolno spoštovanje tega pravca. Mi pričakujemo službo občim, a nikakor separatnim ciljem poedinih strankarskih grup in od delovanja, kakršno bo v tem pravcu, zavisi tudi naše zadržanje proti faktorjem, ki vodijo upravo.« Izjava novega ministra prosvete dr. Korošca napram predsedniku UJU g. Stankoviču. Prosveta« poroča o tem »Narodna sledeče: Da bi mogli obavestiti učiteljstvo o programu prosvetnog rada nove vlade, i specijalno o namerama novog ministra prosvete g. dr. Korošca, urednik našeg lista posetio je 30. pr. meseca g. ministra i zamolio ga za obaveštenje o njegovim namerama u pogledu rada na pitanjima osnovne nastave. Razlog ovoj poseti bio je i taj, da se sazna: mišii li g. ministar vršiti kakve lične promene naročito u Sloveniji, gde se forsira mišljenje da če od-mah biti izvršena promena svih sadašnjih školskih nadzornika i drugih uglednih prosvetnih radnika na važnim položajima. Kazujuči cilj svojoj poseti, naš je urednik ukratko izložio i sva pitanja osnovne nastave. koja su na dnevnom redu, kao i glavne zahteve i očekivanja učiteljstva, pominjuči u isto vreme, da slovenačko učiteljstvo, koje je u našoj organizaciji, ima velikih zasluga za našu opštu prosvetnu i nacionalnu stvar, te da nas zato specijalno interesuje, sve što se odnosi na eventualnu promenu prosvetnog režima u Sloveniji. Gosp. ministar je u glavnome kazao ovo: Prvi i glavni moj zadatak biče da sa ostalim svojim kolegama radim na uspo-stavljanju bratskih odnosa izmedu Srba, Hrvata i Slovenaca, a specijalno u politi ci svog resor a, da radim samo i jedino po zakonu isključujuči svako partizan-stvo i ne rukovodeči sa nikakvim separatnim ciljevima. Prema tome bojazan, koju mi pominijete, neopravdana je. Ja sam ranije bio ministar saobračaja i mislim. da niko ne može reči, da sam bio partizan. Još manje to mislim biti sada u prosveti. Sve pretpostavke o tome su neosnovane. Naša partija jedino što želi, to je — poštovanje verskih oseča-nja. Katolička crkva u toku vekova je evoluirana i mi smo daleko i od pomisli, da se danas vračamo u srednji vek, da tražimo neki izuzetan položaj crkve, njeno tutorstvo nad školom i t. d. — Mislite li g. fninistre uzeti inici-jativu u donošenju prosvetnih zakona. ako pariamenat bude radio? — Da, ja mislim uzeti inicijativu u tome. I prvi saradnici u tome poslu imaju biti učitelji. Prvi, čije mišljenje treba uzeti u obzir, to ste vi učitelji; i, čim počne rad na tome, ja ču vaše Udruženje pozvati na saradriju u tome pravcu. J a sam daieko od namera, da preduzimam ma šta protivu slovenačkog učiteljstva koje ne pripada mojoj partiji. Sukobi, o kojima ste vi slušali postoje usled drukčijeg men-taliteta našeg sveta; drukčiji je mentali-. tet vašeg seijaka, a drukčiji slovenačkog; ali ono o čemu se mora voditi računa to je —i poštovanje svačijeg ube-denja. U toku daljeg razgovora, prešlo je se na najdelikatnije a i najkomplikovanije pitanje, koje je u vezi i sa novim zakonom o nar. školama, to je: pitanje odnosa crkve prema školi, upravo pitanje ko če predavati religisku nastavu omladini. Kao što je poznato, ovo pitanje iza-zvano je pokretom u krugovima pravo-slavnog svešteništva, koje je po ugledu na stanje u novim krajevima države, tra-žilo, da i u nas reiligiska nastava u narodnim školama ostane u rukama svešteni-ka. Učiteljstvo je povodom ovoga stalo na stanovište, da školu treba emancipo-vati od svih nenadležnih faktora, da ovo pitanje treba jednoobrazno zakonom rešiti u celoj zemlji i da u nacionalnom interesu omladinu treba vaspitavati u duhu verske tolerancije, izbegavajuči dre-suru dečjih duša u verskom fanatizmu u čemu najviše i leži uzrok naše narodne razjedinjenosti. Zato su učitelji stali na stanovište, da religiska nastava u školi treba da ostane u rukama učitelja i sa tih razloga je na sve ovogodišnje uči- »Narodni Dnevnik«. 22. julija 1924.: Zlasti pa bi še povdarili na prosvetno ministrstvo, kjer je sprememba režima najbolj ostra. Tu bo imel dr. Korošec dovolj prilike, da pokaže, če je v njem državnik ali strankar moarejši. Mnogi naprednjaki se boje, da bo pomenila prisotnost klerikalcev v vladi težko preganjanje naprednjakov. Mi te skrbi ne delimo, temveč kot naprednjaki samo želimo, da bi nova vlada zagrešila to napako, ker bi se potem za vednc diskreditirala. Naprednjakom samim ma- lo opozicije ne more škodovati in mogoče bo storila klerikalna vlada za združitev naprednjakov več, ko pa so dose-daj storili naprednjaki sami. Ne bo prav nobena škoda, če postanejo naprednjaki jeklo. »J utro«, 2 9. julija 1 924.: Svetozar Pribičevič o novi vladi: Kar se tiče osebne sestave vlade, je treba reči. da je vzbudilo največje nezadovoljstvo dejstvo, da je dobil prosvetno ministrstvo klerikalec, promet profesor Sušnik, finance dr. Spa-ho in pravosodje dr. Hrasnica. Pričakujem, da se bodo napredni in narodni učitelji organizirali proti klerikalnemu napadu na šolo. Sedanja vlada bo le malo časa na krmilu, ker ne veže vladnih skupin nobena skupna misel, do-čim je opozicija po načelih homogena, obenem pa narodna in državotvorna ter taktično bolj vešča in sposobna. Heteto-geni vladni blok, ki je odvisen od Radi-čevih boljševikov, se ne bo mogel dolgo zoperstavljati opoziciji. »Slov. Narod«, 2 9. julija 1 9 24.: Kaj misli storiti dr. Korošec s prosvetnim ministrstvom? Dr. Korošec si je zasigurai prosvetno ministrstvo, da tamkaj provede svoje poglede na jugoslb-vensko prosveto in šolo. Mi smo na te njegove poglede ,zelo radovedni. Da nam olajša razumevanje, ga opozarjamo, da je Pribičevičeva prosvetna linija bila povsem jasna in nacionalna in da je nacionalizem smatral v sedanjem trenotku kot prvobitno nalogo prosvetne konsolidacije našega naroda. Že v narodni šoli je treba ljudstvu predočiti Veličino iin lepoto nove jugoslovenske države ter s pomočjo nacionalnega idealizma buditi v narodu zmisel za človeško etiko in z,a žrtvovanje napram višji nacionalni enoti človeškega življenja. Ali bo torej dr. Korošec pojmoval svoje delovanje v prosvetnem ministrstvu po tem primeru in torej nadaljeval započeto delo. ali pa se bo postavil na razorno stališče, ki bo ubijalo v narodu vsak zmisel za patriotizem in etični nacionalizem? Ali bo dr. Korošec pojmoval prosvetno ministrstvo kot orodje strankarskih operacij v po-edinih oddelkih prosvetnega ministrstva ter kot organ, ki naj premešča in nastavlja klerikalne zastopnike za vsa odločujoča službena mesta v Sloveniji? Sedaj gre za to. da se prosvetno ministrstvo upravlja po nacionalni politiki, ali pa po teljske skupštine i stavljena na dnevni red tema: Religiska nastava u osnov-noj školi. Kako je se gosp. ministar interesovao radom naše skupštine, naš urednik ga je upoznao sa dnevnim redom Glavne Učiteljske Skupštine ističuči, da učitelji shvataju svu delikatnost ovog pitanja i da im je glavni cilj vaspitanje omiadine u duhu verske tolerancije i načela. Brat je mio, koje vere bio. — Ja potpuno prihvatam, rekao je g. ministar, taj princip verske tolerancije i milo mi je što če učiteljstvo, stoječi na tome principu uči u raspravu ovog pitanja. Mene interesuje vaš rad i gotov sam, da poštujem svako ubedenje, koje se kloni opštem dobru. Na ponovno pitanje misli li preduzi-mati smenu školskih nadzornika u Slovenji, kao i drugih ljudi, koji su sada na važnijim položajima u tamošnjoj prosvet-noj upravi, g. ministar je odgovorio, da nema tu nameru. — Jedino, rekao je, što mi ne može valjda niko prebaciti to je, da u Ljubljani imam u prosvetnoj upravi bar jednog svog pouzdanika. Bez toga je svakom ministru nemoguče raditi. Dalje od toga ja ne mislim vršiti nikakve lične promene. Odnosno poslova u prosvetnoj centrali meni je za sad nemoguče ma šta dalje reči, jer nišam još u te poslove ušao. Mogu vam još reči da ču predstavnike učiteljstva uvek rado primati i da ču gotov biti da željama njihovim izadem na susret u koliko je god to u mojoj vlasti. To su eto prve reči novog ministra prosvete o pitanjima osnovne nastave. Mi ih saopštavamo verno učiteljstvu oče-kujuči iza njih dela, koja su najmerodav-nija za ocenu svačijeg rada. vidikih klerikalnega partizanstva in kle-rikalizma? Radovedni smo na odgovore, ki jih bo dajal dr. Korošec s svojimi ministrskimi ukrepi! Po teh odgovorih ga bomo sodili. »Narodna P r o s v e t a«, 31. julija 1 924.: Mi očekujemo rad na jedinstvu prosvetnih zakona, reformi osnovne nastave i emancipovanju iste od svih nepoznanih faktora. Smatrali smo, a i danas to smatramo kao najhitnije i najvažnije državno pitanje. Pored toga mi očekujemo punu potporu države u nacionalnom radu na-preanog učiteljstva i naše jedinstvene organizacije koja u tome pravcu radi. Godinama, pa i decenijama, mi smo se još u predratnoj Srbiji borili da učiteljstvo ne bude igračka par-tiskih ljudi i da njegova prava budu zakonom zaštičena od svačije samovolje. U tome pogledu mi i od novog režima očekujemo puno poštovanje tih prava. Mi očekujemo službu opštim, a nikako separatnim ciljevima pojedinih partiskih grupa, i od rada kakav če biti u tome pravcu zavi-siče i naše držanje prema faktorima koji upravljaju. U ovo! milici m! najviše mislimo na napredno učiteljstvo u Sloveniji koje je do danas ostavilo svetao trag svog rada po narod i otadžbinu. Mi znamo zaoštre-nosti koje tamo postoje: ali naša organizacija i u ovoj prilici ostače na straži op-štih narodnih interesa i prava onih koji tim interesima služe. Mi nigda ne može-mo zaboraviti ni izneveriti one, koji su prvi poveli kolo učiteljsko g jedinstva i prvi p r i h v a -tili rad za državnu ideju. Zato i očekujemo da nikakva politička pro-mena ne može doneti negiranje tog rada, a još manje lične nepravde, promene i progonjenja iz ma kakvih separatnih cilje va. U šefu prosvete, mi nigda nismo gledali predstavnika partije no predstavnika države i reprezentanta državne ideje. Mi to črnimo i u ovoj prilici želeči, da ne nastupi ništa što bi nas u tom razočaralo. M. Stankovič. »Vreme«, 3 0. jula 1 9 24.: Što se tiče prosvetne politike dr. Korošec če poništiti ukaze svih školskih nadzornika, koji su došli na dužnost .za vreme vlade samostalnih demokrata. Na njihova mesta doči če po-novo penzionisani odnosno otpušteni stari nadzornici. Sem toga opet če se uvesti u život oblasni, okružni i sreski školski saveti, u kojima su i dečji roditelji uče-stvovali. Naročitu pažnju posvetiče dr. Korošec ljubljanskom universitetu i uva-žiti neke njegove molbe, kojima stara vlada nije htela izači u susret. »Politika«, 3 0. jula 1 9 24.: Ali se sastavu vlade moraju učiniti ipak izvesne zamerke. Dobro je što je g. Korošec u vladi, ali nije dobro što je ministar prosvete. Ako ikad g. Korošec iz-vojuje Slovenačkoj onakvu autonomiju i s onakvom nadležnošču, kakvu je tražio njegov organ, i on sam, u partiskoj borbi, on če moči sprovoditi svoju prosvetnu politiku, ali i onda samo u Slovenačkoj. On je danas državni ministar prosvete cele zemlje, ne ministar za Slovenačku, i prema tome ona prosvetna politika koja je, po njegovom shvatanju, dobra za Slovenačku, rdava je za zemlju, i ova je zemlja neče primiti. Ako iko, to je g. Da-vidovič morao znati. Ako je ovo naročiti ustupak koji je g. Korošec tražio a g. Da-vidovič morao dati, rdavo je učinio, a' ako nije, valja ovu pogrešku ispraviti. Ova zemlja pati od današnjih generacija. Ona ne sme patiti od budučih. A te bu-duče generacije dače škola, ali, neka nam oprosti g. Korošec, ne njegova. Trgovsko-oortno in kmetijsko šolstvo. —t Sklep 52. šolskega leta na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Dvoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru je zaključila 30. julija t. 1. 52. leto svojega delovanja. Ob sklepu šolskega leta je imela 29 drugoletnikov absolventov, 16 prvoletnikov, ki prestopijo z novim šolskim letom v drugi razred in 6 prak-tikantov, koji vstopijo v prihodnjem šolskem letu, ki pričenja 15. septembra t. 1., v prvi razred, skupno tedaj 51 gojencev. V zavodu (internatu) je prostora za približno ravno toliko učencev. 49 gojencev je bilo katoliške, 1 gojenec je bil pravoslavne, 1 gojenec pa protestantske vere. Iz Slovenije jih je bilo 44, iz Hrvatske 2, iz Srbije 1 in s Primorskega 4. Po maternem jeziku je bilo 46 Slovencev. 3 Hrvati, 1 S rb in 1 Nemec. Za drugoletnike je nad vse častno, da so strok, šolo vsi uspešno končali, dobra četrtina absolventov z odličnim uspehom; pa tudi prvoletniki so v splošnem razveseljivo tekmovali in so vsi brez izjeme prvi razred izdelali, približno ena petina celo odlično. Važno je, da se tudi letos vseh 29 absolventov vrača na svoje domove, na kmetijska gospodarstva svojih roditeljev. Tako doseza vinarska in sadjarska šola v polni meri svoj najlepši in najvišji cilj. ki je: odgoja dobrega kme-tiškega naraščaja. Kmetovalci nekaterih okrajev, n. pr. mariborskega, ptujskega, ljutomerskega, ormoškega, pošiljajo razmeroma prav pridno svoje sinove v kmetijska izobraževališča; uprav tamkaj je opažati tudi največ lepega gospodarskega napredka, dočim izvestni drugi kraji za njimi zelo zaostajajo, ker zanemarjajo strokovno izobrazbo. Skrb našega izobraženstva na kmetih kakor časnikarstva bodi, cia o vsaki dani priliki opozarja kmetovalce na naše kmetijske šole. V Sloveniji imamo samo tri kmetijske šole (v Mariboru. Št. Juriju ob j. ž. in na Grmu v Novem mestu), ki niso ravno prenapolnjene, gotovo pa ne z najboljšim materialom: a moralo bi biti nabito polnih slovenskih kmetijskh šol preko 20, da bi bili glede kmetijskega šolstva vsaj približno na višku, kot je že davno Češka, dasi je manj agrarna dežela. kot je naša. V doglednem času naj bi se število kmetijskih šol pri nas vsaj podvojilo, kakor nujno zahtevajo dejanske prilike naše mlade, od narave tako bogate kmetijske države. Nekateri kmetje naravnost razkošno trošijo denar za drugačno šolsko izobrazbo svojih otrok v raznih mestnih učili-ščih, škoda se jim pa zdi razmeroma zelo neznatnih stroškov za prevažno kmetijsko izobrazbo — iz nevednosti. Tu manjka smotrnega pouka kmetijskega prebivalstva. Pomanjkljiva šolska pred-izobrazba poedinih gojencev zelo ovira uspešno napredovanje v šoli osobito v početku. V kmetijsko šolo naj bi se pošiljali le marljivi, dovolj nadarjeni in bolj izobraženi mladeniči, ki jim ne manjka resnega, pravega zanimanja za prelepi kmetijski poklic. Naše številne meščanske šole, ki jih je samo v Sloveniji že nad 30, so dostopne najširšim slojem k m e t i š k e g a prebivalstva in so najboljša pripravljal niča za kmetijsko šolo. Ljudske in meščanske šole naj bi se za to važno vprašanje nekoliko bolj zanimale. Mesečna oskrbnina v internatu vinarske in sadjarske šole v Mariboru je znašala doslej 240 dinarjev, za prihodnje šolsko leto se je pa znižala do preklica na samo 75 dinarjev. Učenci ubožnejših kmetovalcev ne plačujejo oskrbnine ter se imenujejo državni gojenci (štipendisti), dočim se plačujoči učenci imenujejo privatni gojenci. Danes so pogoji za sprejem tako ugodni, da lahko rečemo, da so vrata vsem pravim zanimancem za vstop v kmetijska izobraževališča na stežaj odprta. Napredni kmetovalci naj bi se te ugodne prilike pridno posluževali. Po- drobni pogoji za sprejem so razvidni iz prospekta (uredbe s programom), ki stane 5 dinarjev in gfa pošilja direkcija vinarske in sadjarske šole v Mariboru vsem zanimancem proti prejšnjemu plačilu navedenega zneska v gotovini. — Direktor Andrej Ž m a v c. Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. —r Učiteljski socialni tečaj. Pri Sv. Luciji se je vršni od 21. do 27. pret. meseca socialni tečaj slovenskega učiteljstva. Udeležilo se ga je okoli 130 učiteljev in učiteljic. Vršila so se predavanja po večini pedagoškega značaja. Zadnji dan je predaval znani italijanski novinar Mario Nordio o zgodovini, razvoju in modernem ustroju časnikarstva. —r O učiteljskem koncertu v Tolminu, ki se je vršil 27. pret. meseca pod vodstvom g. Srečka Kumarja poročajo, da je uspel v vsakem oziru sijajno. Udeležba je bila ogromna. Solisti gdč. Čo-kova, g. Josip Bratuž in ga. Marija Bra-tuževa so želi splošno pohvalo. —r Šolska prireditev prekinjena. V Istri uganjajo neverjetnosti z našim ljudstvom razni komisarji in orožniki. V Slunu je bila dovoljena in priporočena šolska prireditev. Povsem nepričakovano pa je občinski komisar dr. Capreta prepovedal prireditev, katero je poprej brez vsakega pomisleka dovolil. Pozneje sta učitelju dva orožnika dovolila veselico, ako nima nič proti temu občinski delegat. Nato se je prireditev pričela. Med igro »Ne kliči vraga!« pa se je pojavil: orožniški brigadir, ki je zapovedal, učitelju, da mora takoj ustaviti prireditev. Brigadir je pobral nabrano vstopnino in odšel v Buzet. Tako barbarsko delajo Italijani v Istri proti kulturnim prireditvam med našim ljudstvom. Splošne vesti« — Glavna skupščina v Dubrovniku. 1. Vsak udeleženec skupščine naj javi najkasneje do 10. avgusta t. 1. UJU poverjeništvu Ljubljana: ime. službeni kraj — Po kateri progi namerava potovati v Dubrovnik: po kopnem čez Brod-Sarajevo-Gruž ali čez Sušak po morju v Gruž. Pripominjamo, da je četrtinska voznina veljavna za prvo in drue<~> progo in je tudi povratek poljuben po eni ali drugi progi. 2. Četrtinska voznina po kombinirani vožnji po železnici III. razreda potniškega vlaka in na parniku II. razreda s prenočiščem v kabini velja za vso vožnjo tja in nazaj okroglo 300 Din. 3. Glede prehrane ne moremo dati nikakih podatkov, vsekakor je računati s tem. da je spodaj prehrana nekaj dražja. 4. Po sedanjih dispozicijah odpotuje vodstvo našega poverjeništva na skupščino v četrtek 21. t. m. o b 6.5 zjutraj preko Novega mesta. Kariovca na Sušak, kamor dospe ob 7.12 zvečer in se takoj vkrca na parnik, ki odplove ob 8. uri zvečer in dospe v Gruž (Dubrovnik) v soboto zjutraj ob 6. uri. — Kdor se hoče priključiti tej skupini, naj navede v prijavi. — Vrača se ta skupina preko Mostara in Sarajeva. 5. Kdor potuje na glavno skupščino po železnici čez Brod-Sarajevo-Mostar-Gruž, naj si sestavi sam potni načrt na podlagi voznega reda na bližnji železniški postaji oziroma na podlagi knjižice »Vozni red — Ekspres«. ki ga bo itak vsak potreboval in se naroča za ceno 10 Din (brez poštnine) v Učiteljski knjigarni — Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Tukaj ne moremo sestavljati podrobnega potnega načrta, kajti nekateri bodo potovali iz mariborske oblasti preko Zidanega mosta, drugi z Dolenjskega zopet preko Kariovca in Zagreba. Nekateri bodo potovali z brzim. drugi s potniškim vlakom. Zato je nemogoče upoštevati vse te eventualnosti s sestavo enotnega potnega načrta in naj se vsak informira v zgoraj navedenem zmislu. 6. Potovanje na glavno skupščino s povratkom in bivanje na glavni skupščini je računati 8—9 dni. 7. Ker poročajo iz Dubrovnika, da je tamkaj veliko pomanjkanje prenočišč, naj se udeleženci s prijavo požurijo. Računati je tudi na skupna prenočišča, zato naj si vzamejo seboi za vsako eventual-nost kako rjuho. Vsakdo naj javi, kako prenočišče želi: v hotelu, privatno, skupno. Seveda se bo tem željam ustreglo po možnosti in glede na razpoložljiva sredstva. 8. Vsak udeleženec skupščine mora imeti člansko karto, ki jo dobi pri svojem okrajnem društvu in velja za dostop Glasovi časopisja o novem ministru prosvete. k zborovanjem, nadalje mora imeti u v e-renje (tiskovino centrale), ki velja kot izkaznica za četrtinsko voznino na železnici in na parniku. Ta uverenja nam je centrala že doposlala in naJ predsednici društev takoj javijo, koliko število jih želijo, da se doposljejo. Lahko se tudi dvignejo osebno v pisarni strokovnega tajništva. 9. Delegati, predsedniki, člani ožjega sosveta in nadzorstva morajo imen posebne izkaznice poverjenistva, ki jih upravičujejo do glasovalne pravice na glavni skupščini. Ker jih je nemogoče razpošiljati posameznikom in je to zvezano s precejšnjimi poštnimi stroški, bo razdelil strokovni tajnik te izkaznice deloma že med vožnjo, deloma v Dubrovniku pred skupščino. 10. Dobro bi bilo sestaviti že na potovanju ad hoc pevski zbor in opozarjamo zlasti tovariše, pevce-tenoriste, da se prijavijo. * Opozarjamo ponovno na takojšnjo prijavo, zadostuje po dopisnici. Pojaviti se mora vsakdo, tudi oni. ki so se ustno priglasili in to ne direktno v Dubrovnik, temveč na naše poverjeništvo. ki bo potem poslalo skupni seznam pripravljalnemu odboru v Dubrovnik. U.|U ooverjeništvo Ljubljana. — Kot podfajnike za prosvetno ministrstvo so imenovani: učitelj - narodni poslanik Svetozar Dordevič za osnovno nastavo in Vidakovič. — Kakor javljajo listi, je Svetozar Dordevič svoje imenovanje odklonil. — Izplačilo uradniških razlik. »Narodni Dnevnik« poroča:' Kakor dozna-vajo vladni krogi, je odredil minister financ, da se mora pričeti z nabavo de narnih vsot za izplačevanje pripadajočih razlik uradnikom od 1. oktobra prejšnjega leta do 30. aprila t. 1. — Polovična vožnja z rečnimi paro-brodJ za skupščino v Dubrovniku. Brodarski sindikat S. H. S. rešenjem svojim Br. 688 od 23. o. m. odobrio je podvoz u pola cene svima članovima Udruženja, koji žele učestvovati na IV. Glavnoj Skup-štini koja če se održati 24., 25. i 26. avgusta u Dubrovniku. Učasnici skupštine kupice na polaznoj stanici cele karte koje če im važiti i za povratak, ako uve-renjem skupštine dokažu da su bili na istoj. Ova povlastica važi od 18. avgusta do 3. septembra t. g. zaključno. — N. P. — Koliko je učiteljstva brez stalnega mesta: V Beogradu 29, Valjevu, 4, Vranji 1. Kragujevcu 4, Negotinu 2, Kruševcu 3, Čupriji 1, Nišu 4, Čačku 3, Pirotu 1, Po-žarevcu 4, Gornjem Milanovcu 2, Sme-derevu 1, Zaječaru 1, i Užicu 1. — Revizija uradniškega zakona. »Narodni Dnevnik« poroča: Vlada je pričela z delom glede revizije uradniškega zakona. Za to je bil izvoljen v ministrstvu pravde odbor za revizijo uradniškega zakona. V odbor so vstopili: Srun-džalič, Vasa Lazar e vi č, in Vlada Petrovič. V vladnih krogih računajo, da bo mogoče do meseca oktobra predložiti že zakonski načrt za revizijo uradniškega zakona. —' Himen. V četrtek, dne 24. julija se je poročil v Mariboru tovariš Drago Jakopec, šolski upravitelj pri Mariji Snežni z gospodično Frančiško Boletovo iz Črnomlja. Bilo srečno! — Industrijsko - obrtna razstava v Mariboru od 15. do 28. avgusta 1924. Letošnji razstavni prostori obsegajo Dekl. mešč. šolo in dvorišče, poslopje, vrt dnevnega zavetišča, vrt Dijaškega doma in Prešernovo ulico. Vse informacije daje radevolje pisarna razstave v Cankarjevi ulici št. 5 (šola) pritličje. — Italijanski šolski vodje na slovenskih šolah. Te dni so bili imenovani šolski vodje za Gradiško ob Soči, Krmin, Kcjsko, Miren, Rihemberg. Sv. Lucijo, Postojno in Sempas. Med vsemi je le en Slovenec:- nadučitelj Zorn, ki je imenovan za Sempas; razume se ob sebi, da je Zorn narodni odpadnik. — Pozor javni in drugi nameščenci! Vsem je dobrodošla otvoritev novega podjetja Davorin Johan in drugovi v Mariboru, trgovina z leseni, ogljem, dr vrni in .premogom s skladiščem v Vojaški ulici št. 2 ter trgovina z bogato zalogo manufakturnega in konfekcijskega blaga s priključeno moderno krojač-nico za moške in damske obleke ter uniforme v Gregorčičevi ulici št. 1. Kurivo, blago, kakor tudi po meri izgotov-Ijene obleke dobe člani nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Mariboru na obroke na podlagi kreditnih nakaznic, ki jih izstavi zadruga, ostali nameščenci pa proti kreditnim nakaznicam, ki jih izdajo in potrdijo službena mesta. Ugodni prodajni odnosno nakupni pogoji podjetja omogočajo vsakemu nameščencu takojšnjo nabavo najpotrebnejših živ-Ijenskih potrebščin. Glavno pri tem pa je. da oddaja tvrdka vse predmete tudi na obroke po konkurenčnih cenah. Ker je podjetje edino te vrste v Sloveniji ter v strogo narodnih rokah, se ga najtople-je priporoča. — Česar ne veš, vprašaj Univerzalni informativni biro »Argus«, Knez Mihaj-lova ul. 35. Tel. 6-25. Beograd. (Pasaš Akademije Nauka.) — Ročni zemljevid mariborskega okrožja I. Pohorje-Kozjak, II. Slovenske gorice, Ptu sko-Dravsko polje, risal Sla-voj Dimnik, založilo društvo »Učiteljski dom« v Mariboru, tisk in biografija Mariborske tiskarne. Navedeni zemljevid v merilu: 150.00 v pripravni ročni obliki, izvršen v osmerobarvnem tisku, je lično in temeljito izdelan in je bil zelo nujno potreben. Razvidni so vsi kraji z ljudsko šolo, župnije, poštni uradi, gradovi, razvaline. industrijske naprave, ceste in železnice. električni daljnovodi in centrale, rudniki, kopališča itd. Zemljevid je pregleden, ne preobložen ter bo dobrodošel vsakomur, zlasti šolski mladini in tujskemu življu. Zemljevid toplo priporočamo. Cena 10 Din. Kakor smo doznali, sta v pripravi enaka zemljevida Prek-murja z Medžimurjem in Celjskega okoliša. — Abiturijenti ljubljanskega učiteljišča iz leta 1899. Na sestanku dne 2. t. m. smo se dogovorili, da praznujemo 25-letnico v soboto, dne 23. avgusta t. 1. v Ljubljani. Sestanek ob 10. uri dopoldne v kavarni »Zvezda«. — A. Nova k. — Maturanti ljubljanskega učiteljišča iz leta 1889. obhajajo dne 19. avgusta t. 1. v Ljubljani 35-letnico. Na predvečer 18. avgusta sestanek »pri Ber-gantu«, 19. avgusta skupen obed »Pri Majarončku«, popoldne poset velesejma. Prijave za skupni obed prosimo na naslov: Ed. Bohinec, Ljubljana, Dunajska cesta 21. — Šolsko leto 1924./25. prične 13. septembra, kakor poročajo iz Beograda. Maša gospodarska organizacija. —g Učiteljska samopomoč. Izredn; občni zbor U. S. se je vršil dne 9. julija 1924 v poslopju osnovne šole v Krškem. Udeležba je bila povoljna. debate živahne in temeljite, uspehi popolni. Ob 8. uri otvori predsednik tov. Iv. Kocijančič občni zbor, ugotovi sklepčnost in pozdravi navzoče. Nato poda letno poročilo o delu in uspehih v društvu v pretečenem poslovnem letu. (Poročilo na drugem mestu). Podpredsednik Jak. Dimnik prebere poročilo računskih pregledovalcev za 1. 1923. Denarnega prometa je bilo 21.717 Din 50 p. Društvena imovina dne 31. de- cembra 1923 Din 11.358.73 — v 1. 1923. Din 2011.59 prirastka; ob sklepu leta 574 članov. Račune in blagajniške knjige sta pregledala računska pregledovatca 22. februarja 1924. — V smislu naročila občnega zbora z dne 8. julija 1923 v Ptuju je razmišljal društveni odbor v dveh sejah o premembi društvenih pravil. Soglasno je sklenil predlagati občnemu zboru k § 7. b) sledečo izpremembo: »V društvo U. S. vstopajo lahko tudi oni, ki so stari nad 45 let, če plačajo pristojbine kot 45-letniki in pa za toliko let, kolikor imajo nad 45 let, tudi vse zaostale pristojbine, to je: smrtne slučaje, letnino in upnavnino. Velja pa za aktivne in upokojence. Ta izprememba društvenih pravil naj bi bila le . začasno v veljavi eno leto. V tem času bi bila dana prilika vsem, ki so stari nad 45 let, da vstopijo v naše društvo.« Utemeljevanje: lzpre-rnernba začasna, samo za 1 leto; korist ima društvo, ker se pomnoži rezervni zaklad; število društvenikov bo večje, zato se zviša posmrtnina; društvo ima človekoljuben namen; odprimo vrata v naše društvo vsem. ki hočejo sebi dobro. Največje pristojbine — Din 319 — bi pla-čar tovariš(-ica), ki je danes prekoračil 45 leto za 26 let; dobi pa čez Din 1200 posmrtnine. — Po daljši temeljiti in stvarni debati je bil odborov predlog v celoti soglasno sprejet. Gospod, odsek UJU je glede Fr. Skuljeve Socijalne ustanove učiteljstva Slovenije (Suus) izročil našemu društvu sledeči sklep: »Učiteljstvo pozdravlja ta socialni pokret v dobrobit našega stanu. Uvideva pa, da je ta ustanova v okviru predloženih statutov neizvedljiva. Odsek, ki je deloval na teh statutih, naj zadevo v okviru in sporazumu z odborom »Učit. samopomoči« znova prouči in najde pot za izvedbo in uresničenje te prepotrebne ustanove z reorganizacijo Učit. samopomoči v smeri, da nudi svojim članom pomoč tudi v slučaju bolezni.« — Več članov je govorilo za reorganizacijo U. S. — posebno glede podpore v bolezni — a povdarjalo previdnost pri izpremembi. V ta namen se je pooblastil odbor, da sme pozvati v odsek za izpremembo pravil nekaj članov iz Ljubljane. — Predsednik je še odgovarjal na stavljena vprašanja glede agitacije. vplačil za nad 45-letnike in razmerja do društva »Selbsthilfe«. — Po iz-črpanem dnevnem redu je ob 9. uri zaključil dobro uspeli občni zbor. LISTEK. REGINA GOBEC: t BARICI KLAMPFERJEVI. Zakaj tudi njej ne par vrstic? Navajeni srno, da posvečamo pozornost njim. ki so z več ali manj vidnimi uspehi hodili po tem božjem svetu, a mislim, da kotiček v podlistku je name- njen vsem, ki jih smrt pokliče iz naših vrst. Tudi mlajšim! In Barica je bila ena najmlajših. Dve leti je šele bila med svetom kot bojevnica na ljudskovzgojnem in prosvetnem polju. »Mlado revolucionarno-hrepenečo dušo« jo nazivlje tovariš v pismu, ki mi ga je pisal po njeni smrti. In prav taka je biia. Kdo bi mislil, da se za tako nežnim, vedno smehljajočim obrazom in tem milim, modrim pogledom skriva tako im-puizivna, ob danih slučajih razburkana duša, in da bi bilo v njenem šibkem telesu toliko trdne, odločne in vztrajne volje! Da je njeno stremljenje bilo lepo in vzvišeno, to nam je razodevala vsaka njena beseda in vse njeno početje! Vse te dične vrline so ji pač položile rojenice že v zibelki v njeno dušo, a ena je bila med njimi, ki je ob prvem vekanju otrokovem kanila skrivaj v njegova usta otrovno kapljo — kal' bolezni, ter ji s tem usodila prerano smrt. — Barica ni napravila ono običajno študijsko pot kakor mi drugi, ki smo leto za letom napredovali brez večjega truda. V lični, skromni sobici je sedela dan za dnem in šivala. Bila je sirota po starših in imetju. Dobra teta in babica sta ji dajale ljubezni in oskrbo, tako so ji dokaj lepo in brezskrbno potekla detinska leta. Potem se je pri teti izučila za šiviljo, dasi ni imela veselja do tega posla. Tudi zame je šivala in jaz sem v početku imela komaj pogled za njo. — Bilo je pred vojno. Nekateri starši so me prosili, naj privatno poučujem njih otroke v predmetih meščanske šole. K temu sem pritegnila tudi Barico. v kateri sem do tistega časa odkrila veliko nadarjenost in zanimanje za znanstvo. Z lahkoto je razumevala — saj je bila takrat že 16 let stara — in odlično polagala izpite. Dopoldne je bila poleg tete šivilja, popoldne učenka. Po poldrugem letu je izvršila 3 razrede meščanske šole in nato je šla kot praktikantinja na pOšto v domačem kraju — Sv. Lovrencu na Pohorju. Nekoč mi je rekfa: »Nimam sedaj dosti posla na pošti, vedno imam knjige s seboj, da čitam. ali pa ročno delo!« Prespala sem učinek teh besed in ob prihodnjem srečanju sem ji predlagala: »Če imaš res toliko časa in se rada učiš. skušaj se polagoma učiti naprej. Ako imaš eden ali dva letnika, dobiš službo tudi v mestu.« Ni ji bilo treba dvakrat reči. Igrala se je z učenjem. In ko je prišel čas, da sem sama šla na študij, sva bili približno s snovjo dveh letnikov gotovi. Prigovarjala sem ji sedaj, naj se javi k izpitu in zaprosi v Maribor, kamor si je želela. ■ ■•■IIIIIIIMtllltltlUlIMIIIIIIHI 111*11 IIIIIIIIIIIIIIIIHIKNIHIIIIHniNIIIHnnH V novi namreč v rjavo-modro-beli etiketi Je sedaf v prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi : FRANCKOV : kavni pridatek« v zafaojčJdk — V varstvo proti ponaredbam se na tej a dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k 1. zvezku »Šol. odra« 3 Din. E. Tiran: Čudežne gosli. Pripovedka s ple» som in petjem v 3 dejanjih. U glasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama* tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—. Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. Sol.) Broš. Din 8 —, vez. Din 12 —. Poučne ia znanstvene knjige. Pro?. «Sr. V.Br ežircik: Fj-čmiosk©- slo;».:nsfeo-nemSka konvmacita v piaino vei.Sspnii k.-jiga Dšn 35-—. Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kunaver: Na planine! Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—. Mencej: Kratka srbska gramatika in ČU tanka. Broš. Din 5.—. Ivo Tejkal: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—. Veber: Etika. Din 120.—. Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85.—. Prof. «i r. Pawei V.BreXnik: Francosko-slovensko -nemška konverzacija. Pomožna ietska knjiga, v platno vez, žepna knjiga Din 3S-—._ Pesmarice in miuikaSiie Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša do* movinat. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domo> rodne pesmi. Din 3.—. Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in HI. zv. k Din 3.—. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—. Druge knjige. šolske »tnjige. Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—. Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—. Černej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—. Rape: Četrta čitanka. Vez. Din 25.—. Flere: Peta čitanka. Vez. Din 46.—. Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, L del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih šoL Mešiček - Drnovšek: Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12. Ivanka Negro-Hrastova: Pevska šola združena s teorijo. Vez. Din 68.—. Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za roko» delske obrte. Broš. Din 5.—. Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte. Vez. Din 10.—. Podkrajšek: Knjigovodstvo za ženske obrte. Vez. Din 18.—. Lčsica-Lokovšek-Mole: Prva srbska aH hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—. Jedrlinid: Druga srbska ali hrvatska ČU tanka. Vez. Din 22.—. Josip Bačič: Udibenik hrvatskog® iii srpskog» jezika. Vez. Din 42*—. Bezjak-Pfibil: Pedagogika. I. knjiga. Vzgo* jeslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56.—. Bradač: Iz starorimske lirike. Broš. Din 12. Stalež (imenik) šolstva In učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca L 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za L 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za L 1922.) broš. Din 15.—. Slike. Sič: 1. Kmečka soba na Gorenjskem. Sič: 11. Kmečka hiša na Gorenjskem. 30'3 X 90-5 cm. Slika a Din 30-— Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220 —, gaša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10-—. Galerija naših velmož. 1. Trubar 2. Vodnik 3. Slomšek 4. Prešeren 5. Levstik 6. Stritar 7. Jurčič 8. Gregorčič 9. Aškrc 10. Tavčar 11. Leveč 12. Erjavec 13. Jenko 14. Cankar 15. Gangl 61-5X47-5 cm. Slika ä Din 10"- TELEFON ŠTEV. 312. ČEKOVNI RAČDN ŠTEV. 10701 VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.