§_!_Ł__ na Francosko vojaško sodišče je znano po svoji strogosti. Na obrazih sodnikov počiva vedno izraz resnosti in strogosti. Smeh je v teb prostorih neznan svok. Pri zadnji razpravi pa je bilo obilno smeha. Pred vojaškim sodiščem se !s namre. moral zagovarjati kaplar Ravoisier. Ker je včasih prišel prepozno domov, so mu kot kazen določili, da mora po odsluženem roku še mesec dni služiti. Ko so meseca septembra 1932 njegovi tovariši smeli iti domov, je dobil Ravoisier vozni list in službeno povelje, da se mora drugi dan prijaviti v Etampesu pri tamošnjem letalskem polku, kjer naj odsluži še 30 dni. Ravoisier se je razsrdil. Ko se je ob Caši dobrega vinca poslavljal od svojih tovarišev, 'ki so se odpravljali domov, si je nekaj domislil. Domislek pa je bil ta: pošlji namestnika v Etampes, sam pa pojdi domov. Namestnika dobiti ni težko, ko je povsod brezposelnih Ijudi. Dogovoril se je z nekim brezpose]nim, da bo šel mesto njega služit mesec dni, zato dobi 5000 frankov. Kot aro mu je dal na roko 500 frankov. Nekaj ur kasneje se je krivi Ravoisier v uniformi in z dokumenti pravega Ravoisderja javil pri letalskem polku v Etampesu. Vse je šlo gladko. Namestnik se je prikazal kot poslušen vojak in ker je bil izučen slikar in pleskar, so ga dobro porabili za ta posel. Čez teden dni pa je ta mož naenkrat se naveličal dela in služfcc ter se je javil bolnega. — »Vratna bolezen«: tako je bilo zapisano na bolezenskem listu. Zdravnik pa je konstatiral, da irna polipa v nosu ter da je potrebna operacija, in sicer v vojaški bolnišnici v Parizu. Da bi se moral podvreči operaciji, to ni bilo določeno v pogodbi, ki jo je sklenil z Ravoisierjem. Zato mu je pred odhoclom v Pariz brzojavil, da odpoveduje sklenjeno pogodbo. Ravoisier pa mu je odgovoril: »Stvar je preprosta; jaz grem mesto tebe v bolnišnico, ti pa boš se vrnil v Etampes.« Menjala sta uniformo. Sedaj se je pravi Ravoisier javil za operacijo v bolnišnici. Ko ga je zdravnik preiskal, mu je rekel: »O polipu ni sledu, pač pa mora biti bolezen v slepiču, tam bo potrebna operacija.« Kaj je Ravoisier hotel? Moral se je dati operirati na slepiču. Teden pozneje je kot popolnoma ozdravljen zapustil bolnišnico. Sedaj pa nazaj v Etampes?! Obrnil se je na svojega namestnika, naj se vendar mesto njega vrne tje k letalskemu polku. Namestnik pa o tem ni hotel nič več slišati. Tako je moral Ravoisier vgrizniti v ikiselo jabolko ter se odpeljati v Etampes. Ko je tja dospel, so se nekoliko čudili, ko so ga zagledali. Kako to, da ima svetle lase, l_o so prej bili črni? »To je storila tista operacija, med 'katero so moji lasje postali bolj svetli«, je odgovoril Ravoisier.: Naslednji dan pa je izpodbil sodu dno. Ko je namreč Ravoisier moral v stano-* vanju narednika od svojega namestni-' ka-Ravoisierja začeto delo dovršiti, je na steno ne naslikal, marveč namazal strahovite stvari. Tako so tej goljufivi zamenjavi prišli na sled, Ravoisior pa je prišel v ječo. Nedavno je stal pred vojaškim sodiš.em v Parizu. Ko je celo zadevo pred sodniki razkladal, je v dvorani nastal bučen smeli. Kar se še menda ni zgodilo na tem sodišču, se je zgodilo zdaj: vsi sodniki so se smejali. Smejal se je tudl Ravoisier ter je z nasmehom na uslnicah prejcl kazon: pol leta zapora.