PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2050. CHICAbO 23, ILL,., 15. JANUARJA (January 15), 1147. -LJ---sti_ "ubltahed W««kly al 2101 8. Lawndale Ave. ete LETO—VOL. XL11. < SKUPINA GRKINJ, ki plaka ob njihovemu človeku, ki je bil ubil T sedanji vojni med ferilci in vladnimi četami Ameriška vnanja politika bolj in bolj agresivna Novi državni tajnik o neuspehih svoj« misijo na Kitajskem. — Nezadovoljstvo Francijo z anglo-dmeriško zvezo. — Konflikti s Sovj. unijo Resignacija By mesa in imenovanje generala Marshalla za državnega tajnika lahko pomeni 1« to, da bo državni oddelek pod novim vodstvom v vnanji poli- tiki še bolj agresiven kakor -je moral iz vlade, je v svojem govoru v radiu 10. jan. izvajal, da je taktika državnega oddelka, bil pod Byrnesom. Spori s Rusijo Glavna sprememba, ki se je dogodila v naši vnanji politiki pod prejšnjim tajnikom Burnc-som, je bila poostritev nastopov ameriške diplomacije proti Rusiji in proti vladam v deželah, ki so pod sovjetskim vplivom. Prerokujejo, da bo taktika, zapopadena v 4tbe tough with the Soviet Union" pod Marshal-lom ne samo nadaljevana temveč poostrena. Radio komentarči in člankarji, ki razpravljajo o tujezemskih zadevah, menijo, da bo general Marshall tudi na diktatorje v južni in v vzhodni Evropi še bolj pritisnil kot. pa je Byrnes. Odnošaji med našo vlado in Jugoslavijo se niso v minulih mesecih nič ublažili — rajše so se še celo poostrili. In ameriški poslanik pri Titovi vladi, ki je sedaj v Washingtonu na posvetovanjih s svojimi predstojniki, tudi ni in ne bo storil ničesar zr Wallace o možnosti vojne z Rusijo Bivši trgovski' tajnik Henry A. Wallace, ki je vsled kritizira* nja Byrnesove vnanje politike oziroma taktika vse zvezne administracije zidana na domnevi, da pride do vojne med nami in Rusijo. Njegova izjava v istem govoru, da sta naša in angleška vlada pripravljeni uporabiti atomske bombe pod gotovimi okolščinami na agresiven način, je bila senzacija. Dejal je tudi, da če bomo s politiko •'be though" z Rusijo nadaljevali, je to najsigurnejia pot v vojno s sovjeti. Odklonitev našega posojila Poljski m Čehoslovaški je po Wallaceje-vem mnenju tudi taka poteza, ki je kvarna vzajemnim odnoša-jem. Provokativna izjava kongresne komisije K poslabšanju odnošajev med našo vlado in Moskvo je pomagala tudi izjava posebne kongresne komisije, ko se je vrnila z raziskovanja ekonomskih razmer v Evropi. Udarila je po so-ustvarjenje prijateljskih vezi1 vjetski okupacijski oblasti v med tema dvema deželama. Nemčiji in zahtevala, da naj ru- _ . „ .... iske čete odidejo, ker so sovjeti Pod Byrnesom smob.l. z na- lomili je ki ^ bl„ Jfc. delnico "slovanskega bloka So- jeti v sporazumih velike trojice vjetsko urnjo v hud.h sporih po- J ^ POSKUSI ZA RAZBITJE DELAVSKEGA GIBANJA V ITALIJI |N DRUGJE Predsednik italijanske konstituante Giuseppe Sara* g at je star socialist. Boril se je proti Mussolini ju, bih preganjan in med vojno je bil v partizanski borbi• Bil je torej skoz in skoz zvest delavski stvari. Od kar pa ima Italija mir, sta si prišle dve struji socialistične stranke v ostra nasprotja. Voditelj večinske skupine, Pietro Nenni, je za čimtesnejšo zvezo s komunisti. Nenni je v sedanji koalicijski vladi minister vnanjih zadev. Lani je socialistična stranka skupno s komunistično sestavila enoten program za ekonomsko in politično preuredbo Italije, akcf dobita v prihodnjih volitvah večino. v * J m m t Manjšina soc. stranke pod vodstvom Saragata je sporazumu nasprotovalo s stališča, da imajo komunisti v Italiji, kakor v vsaki drugi deželi, v uvidu zgolj interese tuje države (Rusije), ne pa koristi delavskega gibanja v svoji deželi. Na minulem kongresu soc. stranke v Italiji je Sara-gotova skupina znova poudarila, da jo Nenni izdal socialistična načela. Torej da z njim ne more biti več nikakršne skupnosti. Nato je Saragat odšel s konvencije in z njim petnajst odstotkov delegatov. '. Saragat je na konvenciji prerokoval, da Nenni in večina socialistične stranke vodita politiko, ki bo Italijo privedla neizogibno v civilno vojno. Toda v to trditev ne verjamejo niti reakcionarji. Premier Alcide de Gasperi, ki je prišel na obisk v Zed. države, da Izp6sluje ameriško pomoč Italiji ter posojilo za obnovitev industrije, je reporterjem dne 1I. januarja v Cleveland u dejal, da Italija ni v nobeni taki nevarnosti. "Kdo pa bo začel s civilno vojno7" je vpraševat. Koliko italijanskega delavstva bo Saragat potegnil za sabo, sedaj ni še znano. Mnogi menijo, da njegov izstop in ustanovitev njegove nove socialistične stranke za delavsko gibanje ne bo imel težkih posledic. Ob enem je možno, da pride med komunisti in socialisti pod Pietrom Nenni jem letos še do frolj tesnejšega zbliža nja. Dejstvo je, da se reakcija v Italiji konsolidira in jača, enako v Franciji in še marsikje. Zato bi bila in mora biti dolžnost vsega delavstva najti skupno pot so skupen program, namesto da se bi razcepljalo v korist onih, ki so krivi vseh socialnih zla,, fašizma in vojne. // Naša" bogastva velika, toda niso ljudska posest . Predsednik Truman je v svojem poročilu kongresu dejal, da je moralo ameriško ljudstvo vsled draginje globoko poseči po prihrankih. Dočim je leta 1144 djalo na stran od svojega za«" služka 28.3%, je L 1946 prihranilo povprečno samo V istem poročilu navaja, da je bilo leta 1945 24 odstotkov ameriških družin brez vojnih bon-dov in brez vlog v bankah, torej da so brez prihrankov. V istem letu je imelo 29 odstotkov družin manj kot po $S00 hondov ali pa v vlogah v denarnih zavodih. Torej je 53 odstotkov ameriških družin skoro brez prihrankov, oziroma pride na vsako teh družin povprečno samo Ta vladna statitstika je jasen dokaz, da so "ameriška boga-siva'' posest malega odstotka ljudi. In ta posedujoči .»loj kontrolira itudi prihranke malih ljudi. Truman je argumentiral, da ta masa neposedujočih potrebuje boljšo socialno zaščito in poslancem priporočal izpopolnitev ^ obstoječih socialnih zakonov. A ni verjetno, da se bo sedanji kongres sploh brigal za to priporočilo. kakor se tudi prejšnji ni hotel. K^E^^RJI Zbira in presoja urednik Eksekutiva CIO pričela z reguliranjem političnih aktivnosti v unijah sebno zaradi mirovnih pogodb z Italijo, Bolgarijo, Madžarsko. Rumunijo in Finsko. Največ seveda vsled Trsta in ostale tako-zvane Julijske Benečije. Vprašanje razoreževanja Z Molotovom, Višinskim in Gromejkom so se naši diplomati pričkali tudi o vprašanju mednarodne kontrole nad atomsko energijo, o atomskih bombah in o ruskem predlogu za splošno razorožitev. Gromejko je insisti-ral, da naj razoroži t vena komisija sestavi načrt ne pozneje, kot v prvih treh mesecih tega leta. In ta načrt naj ob enem vključuje tudi mednarodno kontrolo nad atomsko silo ter odpravo atomskih bomb. Toda ako Je Gromejko resno mislil, da bo njegov predlog dobil v anglo-ameriški diplomaciji dovolj opore, bo razočaran. Proračun zvezne vlade za bodoče fiskalno leto določa enajst milijard dolarjev za našo bojno silo. Ljudje, ki so za tolikšen po-trošek, prav gotovo niso mislili na razoroževanje ampak za zgraditev še večje vojne sile kot Jo imamo. tisti izjavi in jo serviral čitate-ljem s senzacionalnimi naslovi. Clan tiste komisije je bil tud! republikanski " kongresuik !. ford iz Massachusettsa. "'r, da se je zelo začudil, ko je , »del (Konec na 5. strani.) Na lanski konvenciji CJO je bila sprejeta resolucija, ki ekse-kutivi nalaga nadzirati aktivnosti svojih unij. da ne bodo zlorabljene v politične namene. Pravi namen resolucije je za-branjevati unijam CIO delovanje v prid komunistične in socialistične stranke ali »v prid organizacij, ki so pod komunistično kontrolo. V ravnanje unijam je eksekutiva dne 8. januarja navedla 36 raznih organizacij in skupin, katere je unijam CIO dovoljeno podpirati in sodelovati v njih. Trinajst izmed njih je dobrodelnih organizacij, pet jih deluje za izboljšanje odnošajev med rUmeni in cerkvami, odobrenih devet organizacij veteranov, •-t izobraževalnih in štiri, ki se pečajo z raznimi nalogami. Unije CIO smejo podpirati iz svojih blagajn in s kolektami samo od eksekutive odobrene organizacije in le v te smejo pošiljati švoje delegate. Navodila posebno poudarjajo, da se ne sme nuditi finančnih sredstev nobeni neodobreni skupini. Ta določba je obligatna. Od lanske konvencije dalje je okrožnim svetom in posameznim lokalom CIO prepovedano kolektati ali pošiljati delegate v katerokoli organizacijo, ki jc v zvezi s komunističnim gibanjem, ali s kakim drugim gibanjem, ki ni odobreno od eksekutive. In odborniki unij ne smejo dajati svojih imen mod sponsorje neodobrenih organizacij. Da-Il bodo te regulacije komunističnemu vplivu v unijah kaj škodovale, je drugo vprašanje. Škodile pa bodo kbmuni-stičnim in njim sorodnim skupinam v gmotnem oziru. Stanje političnih strank v Italiji V provizorični italijanski zbornici ima krščansko demokratična stranka 207 poslancev, socialistična 114 in komunistična 104. Ostalih 129 poslancev pripada manjšim strankam. Od kar se je Saragatova skupina ločila od socialistične stranke ter si ustanovila svovo, je Število stranki zvestih poslancev znižano. V vladi, ki ji načeljuje Alcide de Gasperi, je devet krščanskih demokratov, štirje socialisti, štirje komunisti in dva portfe-lja pa ima republičanska stranka Rusiji železne rude ne bo še zmanjkalo Rusija bi silno rada došla Ze-dinjene države v produkciji jekla. železa in drugih kovin. Rudnikov ima že mnogo odkritih. Lani pa so sovjetski rudniški raziskovalci našli nove plasti železne rude v zapadni Sibiriji. To ne bo daleč od Uralov, kjer je Sovj. unija začela graditi med vojno novo industrijo, da je nadomestila tisto v Ukrajini in drugje zapadno od Moskve, ki so ji jo Nemci uničili._ Genersl George C. Marshall je prvi poklicni vojak, ki je bil imenovan za državnega tajnika. Vsi prejšnji v zgodovini te dežele so bili civilisti. Tradicija Zed. držav je, da tvorijo zvezno administracijo civilisti. Tudi vojnemu in morna-ričnemu oddelku načeljujejo civilisti. Ali se bo v bodoče to spremenilo?; Trije naši generali so sedaj ne samo vojaške temveč tudi visoke politične osebnosti; namreč MacArthur, George C. Marshall in Eisenhower. V zadnji predsedniški volilni kampanji je bilo v republikanski stranki precej agitacije, da bi nominirala generala Mac Arthur j a za predsedniškega kandidata. Neki kon-grešnik je v ta namen prečita) tudi Mac Arthur jevo privatno pismo, ki je bilo Rooseveltu it demokratski administraciji neprijazno. In ker MacArthur ni hotel določno izjaviti, da li bi kandidaturo sprejel, ako bi bil nominiran, je šel k našemu vrhovnemu poveljniku MacAr-thurju na Pacifiku "commander-in chief" Roosevelt. Kaj sta govorila, javnosti ni znano. Toda MacArthur je nato odločno izjavil, da ni kandidat, kajti njegova naloga je premagati Japonce. Ako sta s predsednikom o tem kaj govorila, mu je bržkone dejal, da bi v zavezniškem svetu zelo slabo vplivalo, če bi vi sok ameriški poveljnik pustil svojo nalogo v nemar ter se podal v volilni boj proti predsedniku. MacArthur je konservativec. To, da je v politiki spreten, dokazuje njegova taktika na Ja-ponskem. Tudi generalu Eisen-howru politika ni tuja in nekateri demokrati bi ga radi v svoji stranki za bodočega predsedniškega kandidata. General Marshall je bil že na raznih politič- nih misijah in sedaj pa ima najvišjo. Prerokujejo, da bo državni oddelek s časoma napolnil z vojaškimi ljudmi. Tudi v diplo-matičnih službah imamo že precej visokih armadnih in morna-ričnih častnikov. Za naše demokratične tradicije to ni dobro. In ter nacionaliziran Trst z okolico bo letos dobil svojega orvega guvernerja, ki bo vladal ood pokroviteljstvom združenih narodov. Njegova plača bo $20,-300 na leto. Italijani in Jugoslovani so iz te službe izključeni, toda kdorkoli bb imenovan za guvernerja,* mora dobiti odobritev italijanske in jugoslovanske »lade: In seveda, mora biti sprejemljiv za veliko četvorico, ki >6 imela pri imenovanju glavno ^sedo. V Trstu bosta pod upravo ze-1injenih narodov dva uradna je-ika: italijanski in slovenski. Poročevalec agencije jUP meni, ia bi moral bodoči guverner govoriti vsaj enega teh dveh jezikov, a še boljše zanj, ako bo znal t>ba ter še srbohrvaščino povrhu: Izmed Američanov, ki bi bil ?a to službo, je največkrat omenjen Fiorelo LaGuardia. Zna italijansko ter nekoliko hrvaščine, ki se je je naučil, ko je bil ameriški konzul na Reki. Velike administrativne skušnje si je pridobil v času županovanja newyorskega mesta. On je bil tudi zadnji administrator UN-RRA. Guvernerja Trstu mora varnostni svet zedinjenih narodov izbrati bodisi ta ali pa prihodnji mesec. Okupacijska armada Anglije, Zed. držav in Jugoslavije bo odšla iz Trsta 90 dni po nastopu guvernerja v službo, razen ako bo slednji smatral, da je še potrebna, šteje 15,Q00 mož, — po 5,000 iz vsake omenjenih treV dežel. (Citajte v tej številki (Konec na 5. strani.) Nekatere izmed unij CIO so pod komunističnim ali pod napol komunističnim vodstvom, n. pr. unija krznarjev, unija pisarniškega osebja, unija delavcev po-ljedelskihsstrojev, unija pomorščakov inN pomolskih delavcev trgovske mornarice na Pacifiku in več posameznih velikih lokalov. Predsednik CIO Philip Murray, Walter Reuther in večin* drugih članov eksekutive pa so za iztrebljenje komunističnega vpliva v CIO. Kongresna ofenziva proti unijam v teku Senatorju Taftu is Ohia se je želja izpolnila. Večina ga je' izvolila sa načelnika senatne delavske komisije, ki ima opraviti s predlogami, tikajoče se delavskih preoblemov, in s urejevanjem odnošajev med unijami In delodajalci. Senator Taft je ie v prejšnji zbornici čestokrat argumentiral, da so takosvane delavske postave pristranske, namreč samo v prid unij, dečim so interesi delodajalcev v konfliktih s unijami nezaščiteni. To se mora po Tal-tovem mnenju v tem kongresu predrugačlti in svoj načrt v ta namen je ie predložil. Tako ognjevito je Taft za pestave proti unijam, da je newyoriki gover- nor Dewey sebi naklonjene republikanske senatorje in kon-grešnike posvaril, »da naj ne gredo sa Taftom čez drn in strn temveč naj vprašanje vladnega reguliranja delavskih unij hladnokrvno presojajo. Senator Bali iz Minnesote je tudi ie predložil svoj obljubljeni načrt za odpravo zaprte delavnice. Vse dosedanje pogodbe med unijami in delodajalci, ki določajo zaprto delavnico, bi bile ratveljavljene. In dalje bi po njegovem načrtu bila prepovedana tudi dosedanja praksa, da ko enkrat delavec pristopi v unijo, mora ostati v nji. Ta način je v •veljavi posebno v industrijah, v katerih so delavci organizirani v CIO. Kongresnik Case is So. Dako-te je predlagal zakonski načrt za zabranitev stavk v podvzet-jih, od katerih je odvisna javna blaginja, namreč v takih., ki ogrožajo splošne interese dežele. Po njegovem spadajo v to kategorijo transportna sredstva (ielesnice, ulične železnice, avi-atlka in plovba), premogovniki, elektrarne, jeklarne itd. Med najglasnejšimi zagovorniki protiunijskih predlogov je tudi kongresnik Hoffman is Michigana. Predsednik Truman je v svojem govoru senatni ter poslanski sbornlci med drugim dejal, da naj se v reševanju delavskih problemov ne prenaglita, a ob enem je poudaril, da so spremembe v ie obstoječih postavah sicer potrebne, toda ne smejo hiti maščevalne, ako kongres hoče. da bodo učinkovite. Ob enem je nanju apeliral, da naj letos ne znižati davkov. Toda večina istih poslancev, ki so najbolj za oviranje orgaaisira-nega delavstva, so sa saiianje davkov, ampak sa tako snlžanje. ki bi bilo bogatašem v korist. Od tako konservativne zbornice kot je sedanja se kaj drugega sploh ne more pričakovati. Krive temu pa je kajpada delavstvo, ker v volitvah isročs politične moč posedujočemu sloju. Delavski listi za visoke plače, a so radi njih najbolj prizadeti V Parizu in v pari dlugih velikih francoskih mestih so operatorji tiskWkih strojev zahtevali znatno zvišanje mezde. Veliki imoviti časopisi bogataških interesov so bili pripravljeni zahtevi ugoditi, uprle pa so se uprave delavskih in drugih radikalnih publikacij. Ene izmed njih so podtalno izhajale že med vojno. Ker so bile v sedanji veliki francoski ekonomski krizi večinoma brez sredstev, jim je priskočila na pomoč vlada s posojili. Pravijo, da če si stroške z zvišanjem plač tiskarjem še bolj povečajo, jih ne bodo mogli zmagovati in konec bo radikalnega tiska. Slično pravilo velja v tej deželi, razen za glasila velikih unij, ker ta so obligatna in naročnina nanje je všteta v asesmentu članstva. Vsi drugi delavski in liberalni listi si morajo pomagati z izrednimi viri, največ s podporami na enak način kot si pomaga Proletarec. Omenili smo že, da nam je bil tisk med vojno pa do lanske jeseni zvišan nad sto odstotkov. To zimo so tiskarji v Chicagu dobili novo zvišanje mezde, ki znaša od 39Vi do 42Vic na uro. Plačilna lestvica tiskarjev v tem mestu je sedaj na dnevnem šihtu $2.21 na uro in na nočnem $2.35 na uro za 36^ ure dela v tednu. Kar je ur več, morajo tiskarne plačati čez teden (prvih pet dni v tednu) za nadure čas in pol, ob sobotah in nedeljah pa dvojni čas. Vsled pomanjkanja tiskarskih moči so stavili naš koledar veliko v nadurah, kar mu je tiskovne stroške jako zvišalo. In tiskarna obeta, da nam bo morala tisk vsled novega zvišanja mezde spet podražiti tudi za list. Na prihodnji seji upravnega odbora bomo morali o tem problemu razpravljati in kaj izdatnega ukreniti, da ne zaidemo v dolg. Ne samo, da se nam je tisk podražil nezaslišno visoko, tudi dela imamo veliko več. Dostavljati moramo tiskarni vse kopije sami, dočim je pred vojno pošiljala koga ponje. Glede sugestije za zvišanje naročnine se je doslej javno oglasil z dopisom v Proletarcu samo Victor Zupančič. ielimo, da o tem izrazijo svoje mnenje v listu tudi drugi. En naročnik pravi v tej številki — star je 78 let—da bo dobil letos saj enega novega naročnika. Njegova omemba je v koloni upravnice na 3. strani. PM. FT /VPffiC PROLETAREC UST 2A INTERKSK DRAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Ia4j« Ji^wlfwb DtUtib TUb?u Drtik, cik>f, n. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOClALISTtCttE ZVEM HAkOCfolNA v Zedinjenih drl«vin m celo leto fS.Ov; u p«l l«tt ll.Tl; m četrt leta fl.oe. Iaozematvo: la cele teto IS.SO; u pol leta |2.H. CT rokopisi in orUai mors j o biti * nsAem uradu ns j po ineje do pondeljka popoldne U priobčite v t številki tekoče«* tedne. PROLETAHEC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Inc. Established 190«. hklhkiii Co.. Editor. SUBSCRIPTION RATES: Jr»ited States: One TW $3.00; Six Months 91.71; Throe Mo Porclm Conntries. One Yesf $3.50; Six Months $1 00. »at* 91.00 PROLETAREC 4301 S. Lawndalo Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone i ROCKWELL 2814 FftANCOSKI IMPERIALIZEM PLAČUJE ZA SVOJE NAPAKE V INDOKINI Indokina, ki zahteva osvobo-ojačenja iz Francije. Ameriški progresivci sedaj brez stranke in brez nove orientacije 0 Nedavno se je vršila v New Yorku konferenca v november-.^cih volitvah pogorelih progresivcev, ki so delovali pod okriljem politične akcije CIO in v par drugih organizacijah s pompoznimi imeni. * v Od kar je umrl predsednik unije ACWA, Sidney Hilimau, ki je bil ob enem krmar politične Akcije CIO, je njegove akcija pod to firmo izgubila zamah. Tudi ako bi Hillman še živel, bi ne bi!o drugače. Kajti progresivci in "new-dealovci" šo zidali vso svojo zgradbo na magnetičriosti pokojnega F. D. Roosevelta. Ko je umrl, se jim je vse zrušilo pod nogami. Tla pa so jim bile omajane že pr*;j — ko se je Roosevelt odločil za konservativnega plitkega "poli-tišna" iz Missourija rajše kot pa da bi riskiral svojo ponovno Izvolitev v četrti trmin. Tako je Wallace odpadel. Vsi "new-dealovci" so bili večinoma že prej predmet "čistke" iz vlade. Kar jih je še ostalo, so morali ven pod Trumanom. " Progresivci" in "liberalci" so v tem položaju postali ljudje "brez strehe". Hillmanov politični odbor CIO je V volitvah lanskega novembra skrahiral in se vsled tega tudi diskreditiral, kakor se vsakdo, ki izgubi bitko. Posebno v politiki oportunizma. Vrh tega se je začela v CIO kampanja na najvišjem mestu za iztrebljenje takozvanega komunističnega vpliva ii unij. Pravimo "takozvanega" zato, ker se sedaj skuša očrniti za "komun* sta" vsakega, ali pa za naivnega "sopotnika" čim se poteguje za stvari, za ideje in za svobodščine, kakor se je n. pr. pokojni Vlcto* E. Debs. On ni bil komunist, kajti takrat gibanja s komunistično označbo sploh bilo ni. A vzlic tema so njega in njegove pristaše prepehavali v ječah. In pred njim druge, ki so se upirali posedujo&m. Ameriški progresivci so ob nastopu Roosevelta v vlado — ko je proglasil "new deal" v prid navadnega človeka, smetrali, da si bodo osvojili demokratsko stranko namesto da bi ustanavljali novo. Mnogo ljudi se je za verovalo v to prevaro. "Postavili bomo svoje kandidate v primarnih volitvah na * listi demokratske stranke, jih nominirali, potem sanje agitirali, pa bo šlo po naše," so rekli v političnem odboru CIO. < Roosevelt je umrl in Henry Wallace je na konferenc! progresivcev iz vrst politične akcije CIO in pred delegati organizacije naprednih profesionalcev ter znanstvenikov vsem skupaj poudaril, da v tej dežeh sploh nimamo niti dveh strank, temveč samo eno, ki pod dvema označbama meče volilcem pesek v oči. Vzlic temusvojemu dognanju — za socialiste je ta resnica Že stara reč, ni priporočil ustanovitev "tretje" stranke. Imel je vzrok. Volilni zakoni v veliki večini držav naše unije so tako prikrojeni, da imata v njih monopol na glasovnici samo obstoječi dve vladajoči stranki, ki sta po programu ENO in ISTO. Ne konferenci progresivcev v New Yorku končno niso sklenili drugega kot da se njihne tri, na nji zastopane skupine združijo v eno. Ob zaključku zborovanja so časnikarjem izjavili, da je s tem konec vseh posamičnih liberalnih skupin, kajti vse so se združile v "Progressive Citizens of America". Ni bilo^ dolgo potem, ko se je v Washington!!, D. C., sešla druga skupina liberalcev. Časopisi so jo označili za veliko bolj reprezentativno kot pa je bila tista, na kateri je Henry Wallace dominiral. Ta druga skupina se je reorganizirala pod imenom Američani demokratične akcije (Americans for Democratic Actioa). Razdalja v času, ko sta se ti dve konferenci vršile, druga za drugo, je bile majhna. A vendar je razlika med njime tolikšna, da jo ta enkrat ne bo mogoče premostiti. Kakor so unije razklane druga proti drugI, kongres pa proti njim enoten, tekt> so se progresivci razdvojili, ne toliko aa boj proti reakciji kot pa za medsebojno borbe s stališča za in. proti Sovjetski uniji, ozirome za nevtralnost napram komunistom ter na arugi strani za obsodbo in boj proti njim. Organizacija pod Wallace jem, Progressive Citizens of America, Je smstrane v krogih druge skupine liberalcev, Americans for Democratic Action, za skupino, v kateri gnezdijo konmnisti In "sojetniki". In časniški poročevalci so v svojih komentarjih ugotavljali, da je v prvi samo Henry Wallace, ki ima pristaše, val drugi v njegovi skupini pa so brez njih, oziroma da so v politiki ničle. Res je, .da so v drugi struji ječje osebnosti, n. pr. žena pokojnega predsednika Roosevelta, nj^n sin Franklin Delano ml., Haroki fckes, in pa cela vrsta ostalih bivših "aewdeatoveev", ki so imeli v času depresije in med vojno pod Rooeeveltom najodgovornejše službe. Poleg teh so v zvezi "Američanov za demokratično akcijo" voditelji unij, glavna izmed njih Walter Reuther, ^predsednik unije avtnih delavcev, David Dubinsky, voditelj tmije IJGWA in precej drugih, ki so v takih pozicijah, de aa) lahko rečejo da imajo maso za sabo, pa tudi če )e v volilnih kaiepenjek nimajo. . Sporna točka med tema s t ru jama je 'komunizem". Prva noče "protirdečkarske" gonje, dasi se ponaša z izjavo, žboVahje interesom drugemu kot ameriškemu, ljudstvu Je za mir po svetu. Druga skupina pa je brez pridržka za boj proti "komunizmu BIVŠI MteAVftl TAJNIK BYRNES, v »redi ns fornji *liki, oh koncu konference varnostnega sveta narodov v New Yorku. Prihodnja konference velike četvorice bo v Moskvi, kjer ho nameeto Byrneea novi naš drisvai tajnik grnentl George C. Marshall. Poglavitno vprašanje med njimi ho mirovna pogodba * Nemčijo. Ns levi je angleški minister vnanjlh sadev Krn est Bevln in na desni sovjetski minister vnaajth sadev Vjačeslav .Molotov. Četrti je delegat Francije. 11 Sfike iz vsakdanjega življenja" Avtorica knjige KATKA ZUPANČIČ. Iz dala Prosvetna matica. V naši majhni ameriški Sloveniji smo te dni obogateli za novo zanimiva povest, spretno splete- Pisateljica tudi v tej povesti ne na in realistična. Usoda je cesto- prizanaša tistim, ki ne zaslužijo knjigo z naslovom: "Slike. iz krat čudna, nepreračunljiva in prizanašatija! vsakdanjega življenja". Spisala pisateljica in pesnica Katka Zupančičeva. Izdala in založila Prosvetna matica, XXV. zvezek, Chicago. Na tem našem otočku v tujini so pridne roke naših rojakov že tem . Prva noče da ji ni za stu-idatvu, in d+M 4 ulrr»«r»»»r»»»mti^ move, podporne organizacije, gospodarska^podjetja itd., do-čim je naše literarno polje 2e od nekdaj bomo. knjige redke kot oaze v puščavi? Sicer je precej literarnega gradiva razgu taljenega po naših časopisih in drugih publikacijah, knjig pa je bilo izdanih zelo malo in literarni zgodovinar ne bo imel posebnih težav, spraviti jih skupaj. Potrebno pa je omeniti, da jih je do danes izdala največ Prosvetna matica, zato zasluži vse uvaževanje in podporo vseh ameriških Slovencev, ki jim je kaj do kulture, literature in našega jezika. "Slike iz vsakdanjega življenja" vsebujejo sedem povesti, pet pesmi, predgovor Prosvetne matice in kratko biografijo. Naslovna črtica "Izobčenec" slika socialnega idealista Freda, ki se je bojeval za pravičnejšo človeško družbo, a za plačilo se je znašel v ječi, kjer je presedel 10 let. Žrtvoval se je za druge, a ko je prišel iz ječe, so se ga izogibali celo njegovi najbližji prijatelji in sorodniki, kakor da bi bil gar jeva ovca. To ga je spravilo malone v obup, zgrabil ga je dvom v ideale, delavsko solidarnost in tovarištvo, vendar pa samo za trenotek — vzlic trpljenju in razočaranju ni zavrgel, pokopal svojih idealov, kot jih ne zavrže noben pravi idealist, pa če naleti na ovire visoke kot gore. " 'Ena sama črka .." je priv zgodi se, da čisto majhna malen- "Pozabi ..." je zaključna čr-kost, preobrne vse v drugo smCf, tica. V njej pokaže avtorica "ju-morda spravi človeka v nesrečo, naka" Filipa v vsej njegovi mo-občutljivo dušo v prerani grob. ški bahaVo^ti in krutosti do žen-"Dota" je tragična povest slo- ske, nato) mu da časo v roke. iz venske kmečke žene. Ta snov ie katere Prebije stojo "moč", na bila obdelana že mnogokrat v t koncu pa ga pokaže streznjene- marsikaj ustvarile: narodne do ^slovenski in svetovni literaturi, ga in pritlikavo majčkenega. toda Katka Zupančičeva jo je Poleg navedenih povesti vse- podala irr izoblikovala spretno buje knjiga tifdi pesmi "Jesen- in preprosto, zaeno pa zelo pre- ska", '"Kdaj?", "Njiva", "Od- tresljivo in resnično. Po mojem mev iz ječe" in "Tam preko", mnenju je ta povest ena najbolj- Meni ugaja zlasti pesem "Kdaj?" ših Katkinih del. V njej vidimo a tudi' ostale so lepe in po- Zupančičevo kot veliko glasnico membne. za enakopravnost in pravico žen- Katka Zupančičeva se udej- skega spola. Vsebine ne moreš stvuje na našem literarnem po- pozabiti in neprenehoma ti stoji lju že odkar je prišla v Zedinjc- pred očmi nevesta Zinka v vsej ne države, to je pred 23 leti. Nje- njeni tragediji, ki je bila zaeno na dela so raztresena po vseh tragedija slovenske žene skozi naših naprednih publikacijah, a ditev izpod Francije, meri 284,-522 kv. milj. Ima kakih 25,000,- 000 prcbivaicev. V minuli svetovni vojni so domačini v kolonijah spoznali, da belokožni im-uerialisti niso nepremagljivi. Zelo je podjarmtjena ljudstva v Aziji opojila takratna japonska propaganda z geslom "Azija Azijcem" in pa, da naj atijska ljudstva delajo vzajemno za svoje blagostanje namesto da bi se pustila izzemati belokožcem sebi v ne srečo in bedo, Časnikar Owen Lattimore, ki piše /.a agencijo ONA, ima o problemu Francije z Indokino svoje misli in razlage. Smatr*, da je sedanje prelivanje krvi v tej francoski koloniji (Indokini ali v Indokitajski) ena izmed posledic tragične slabosti sedanje provizorične francoske vlade in slabosti Francije same. Resnica je, da je imela Francija po vojni že kakega pol ducata "provizoričnih" vlad in da je baš sedanja najjačja kar jih je imela, vzlic temu, da jo tvori manjšinska stranka. Dalje omenjeni člankar tolmači politični razvoj današnje Francije ter njeno vlogo v prizadevanjih, da si ohrani Indokino in ves svoj ostali imperij 1 po svetu. Njegova izvajanja slede: Najbolj značilna poteza francoskega pollličnega Življenja je počasno * spajanje levičarskih strank, ki polagoma postavljajo temelje za nov demokratični ra dikalizem, ki očividno ne bo sledil smeri, ki so jo imeli po prvi svetovni vojni francoski komunisti, niti se tako neodločno obo- stoletja. V "Moči laži" pisateljica obdeluje ljubezen slovenskega to je njena prva knjiga. Želeti je. da Prosvetna matica ob priliki zopet izda kakšno njeno kmeta do svoje zemlje in toža- delo. renje zanjo, zaeno posledice ne- Udejstvovati se v književno- premišljene laži, ki je človeku sli v tujini, ni lahko in pisatelj povzročila že toliko gorja. mora imeto veliko mero ideali- "Zsnsko dete ' je prav tako zma da razočaran ne omaga, kot "Dota' krasna in zaeno re- kot se je zgodilo že z mnogimi alisfTcna povest, zajeta iz slo- Ne Mmo da tu ne poznamo no- venskega kmečkega življenja, ki benih honorarjev, da je število nazorno slika, koliko je štelo fttateljev majhno, ampak so te- "žensko dete" v moških očeh. ^ve tudi z jezikom, kajti v tu- Zaključek pove vse: "Ženijo se, jini se je te?ko jzognitj vplivu rjavčki Za gnezdeča in zarod drugega jezika. Citaš angleško, jih je skrb, pa čeprav se morda govoriš angleško, pišeš po slo-tega ne zavedajo. Preprosto, sla-1 vensko! Zdaj, ko so ta ojacanja na mestu, nI mnogo bolje. Robert Trumbull je poročal New York Timesu, da služijo v vrstah francoske tujske legije tudi nemški vojni ujetnfki. "Videli so jih že, pijane, kako so v gručah razgrajali po Saigonu, prepevali pesem 'Horst Weasel' in na ves glas vpili 'Sieg Hett\ V primeri s tem ravnanjem francoskih oblasti velja nagla-siti dostojnost in resno drža nje vietnamske vlade. Nikdo tu ne more govoriti o nekih kulijih, ki bi napadali mir in red in zakon. / Vodja pokreta je Ho Ci Minh, star komunist, ki je predstavnih novih komunističnih smernic'v Aziji — prav kot Mao Tse-Tung v Kini. Ti komunisti se ne vdajajo iluzijam, da so "agenti Moskve", ter da jih bo Sovjetska unija podprla čim bo to postalo potrebno. Njih geslo je. da j^ usoda komunistov in mnogih drugih skupin ista, da se morajo vsi skupaj boriti proti impe rializmu, ako nočejo, da bodo vsi postreljeni ali pa zaprti. Radi tega se znajo pobotali na čisto demokratičen način in z dobrim uspehom zajemajo ne le kulije in kmete temveč tudi najbolj izobražene sloje — in to je svarilo, katero bi morali upoštevati ne le francoski temveč tudi vsi drugi državniki zahodnih demokracij. ZABAVA DRUŠTVA "NADA" Chicago, 111. — Žensko dru štvo "Nada" št. 102 SNPJ prire _______________________ d i na predpustno soboto 8 fe tavljal in okleval kot se je so- bruarja pravo pustno veselico, cialistična stranka. To gibanje na Francoskem *» vedno raste in ima že precej vpliva, četudi še ne zaetosti, da bi moglo obrniti razvoj dogodkov v Indokini, kjer poskuša kjer bo v izobilju domačih krofov, potice, špehovka in seveda poleg tega še raznih drugih dobrin. / Igrala bo fina godba\n kar se splošne postrežbe tiče, je imela stara garda razbiti in v krvi Nada še v<**no prvovrsten slo-udušiti pokret Viet Nama, v na- ves in si Sa bo obranila tudi na di, da bo z nasilnostjo ustvarila teJ Priredbi. položaj, katerega niti levičarske!.. To vsc' kaitj ^ teJ vese-strankc ne bodo mogle več tH>-praviti. Kljub temu pa je verjetno, da bo to prizadevanje brezuspešno, ter da se bo poskus nasilja, katerega simbol je postal admiral d Argenlieu, izjalovil. Prvič radi tega, ker se narodna zavest v Indokini brzo razvija, drugič pa zato, ker je ravno ona kolo-nijalna politika, katero zasledujejo Francozi v Indokini prav posebno zastarela in nemogoča. lici bd dobil nekdo tudi radio in poleg radia bo oddanih tudi nekaj drugih lepih daril. To bo torej še celo več kot prava predpustna veselica. Vstopnice so po 50c. Nabavite si jih že v predprodaji. Dobite jih pri članicah društva ali oa pri tajnici Minki AleG. Naše društvo uporablja prebitke svojih zabav le v društvene koristi terrv podporo raznim dobrim akcijam. Tako pomaga« Francozi so se vedno držali! ^ Rmotnc!.kolikor ™jve* mo- ran\A m It«■ -J — i---- i__ bo zgrajena bodo njih gnesdo-ca ... Toda enakopravnosti bo v njih več nego je je v marsikateri naši hiši..." "Daj nam danes ..." nam slika tragično življenje slovenske revne družine in razgalja njeno bedo do korenin, na drugi strani pa vidimo preprosto podeželsko učiteljico, ki čuti z bednimi, razume vzroke revščine in prizadetim pomaga v kolikor more. in proti komunistom prav tako kakor fca boj zoper domačo reakcijo. Kot stoje stvari sedaj, so ameriški progresivci bolj brez or- da j* Zupančičeva poleg Krista- Katka je velika idealistka. globoka poznavalka človeške duše, izrazita in neutrudljiva zagovornica ženske, katera je bila skozi tisočletja žrtva grde bajke, ki ji je natvezovala, da jv? manj vfedno bit»e od moškega Njen jezik je preprost, izrazit in bogat v ljudskih izrazih. Sict^r pa je znano, da imajo Relokranj-ci čut do jezika. Seveda, s tem ni rečeno, da imajo Belokranjci tudi veliko Katk! Ni treba, da al literarni kritik, toda z mirno vestjo lahko rečeš, ganizirane in moralne moči kot še kdaj. Ker se bodo nedvomno še gnjavili a komunizmom, bo reakcija tudi med njimi ribarila v kalnem in oglašala za "komunista" ali pa za "sopotnika" vsa-kega, ki se ji bo preveč zameril. Nesreča takozvanih ameriških progresivcev in liberalcev J:, da se silno boje "tujih izmov". Vse mora biti pristno "naše". Vsi se moramo ogrevati za "naš sistem življenja". Ampak za kateroga našega? Mar nima vladujoča gospoda zase popolnoma drugačen "način življenja" kot pa tisti milijoni, ki ji kupičijo dobičke )n bogastva? Ali ni sam predsednik Roosevelt kmalu po nastopu h krmilu defele izjavil, da ena tretjina našega prebivalstva živi v revščini clo v "normalnih" razmerah? Gibanje progresivcev, ali kot se nazivajo nekateri, liberalcev, Je bilo nekaj časa na višku s pomočjo Roosoveltovega magnetizma. Dali so drobtine revnim z miz bogatinov. Tako bi lahko reklo. V resnici so jih dali na stroške vseh tistih, ki ao delali in plačujejo davke, namreč svoje in za tiste, ki ne delajo pa vseeno bogate. Dve skupini progresivcev, ki sta izšli iz te politične zmešnjave, nista "enostrankarskemu" sistemu te detcle prav nič n*~ varni. Ako progresivci niso mogli "okupirati" demokratske stranke pod Rooeeveltom. v dneh ko je bila depresija na vrhuncu, čemu se udajajo tej iluziji sedaj, ko so bili vendar vsi "newdealovci" iztisnjeni is vladnih služb? Položaj — upoštevajoč vsjTta dejstva, pa je žalosten posebno radi tega, ker se vsi ti "progresUrci" In liberalci" tako silno bo|e socialistične znamke na svojUv^uknjah in pa neodvisne politične akcije. Kot ne prej, tako ti|m v bodoče ne bodo s tako taktiko nikamor prišli, razen v nov J razočaranja. na naša največja pisateljica v tujini. Milan Medvcšck. Nizozemska si lahko Uri ozemlje tudi brez imperializma Nizozemska je "nizka dežela To pove že njeno ime. Pred morsko poplavo je zajezena nasipi in drugimi zajeznimi napravami, katerih so ji Nemci v minuli vojni precej razdrli, da je bilo velik* del polja uničenega. A pridni Nizozemci so kar se je dalo'hitro spravili v red in pričeli z obdelovanjem. Nat^ so se lotili svojega starega projekta v prostrani močvirnati krajini Zuyder Zf*v Osuševanje tega ogrortfnega predela je bilo deloma že dovršeno, ko je vojna prekinila vs.i-ko delo na njemu. Načrt za osn-šitev Zuyder Zee-a je že star. Vlada se je z njim pečala že pred 5topetdeset leti. Po dovršitvi projekta bo Nizozemska merila pol milijona akrov rodovitne zemlje več kakor poprej. w načela, da podjarmljeni narodi v njihovih različnih kolonijah niso postali odvisni radi tega, ker so po svoji rasi manj vredni kot Francozi, temveč le zato, ker so bili premagani. Na temelju tega realističnega načela je bilo francoski upravi mogoče ugoditi zahtevam enakopravnosti vseh onih ljudi in ljudstev, ki so dosegli potrebno visoko nivo blagostanja in vzgoje. Tekom vojne je bil na primer guverner enega dela francoske Afrike črnec po imenu Eboue. Cisto logično so Francozi iz tega razvili svoje predloge, naj se kolonijalna ozemlja združijo s Francijo v francosko občestvo, ali kot pravijo Angleži, v 'Commonwealth'. Tragedija ravno Indokine pa je, da je bila najmanj in tudi časovno zadnja deležna tega francoskega kolonijalnega libera fizma. V dobi med obema vojnama je bila Indokina torišče korupcije, ki se je tako razrasla, da je niti več niso poskušali skrivati. Druga nesreča je bila, da je bik) ob razsulu Petainove vlade v Indokini sorazmerno mnogo več vojakov de Gaulleove stru-je kot njegovih civilnih pripadnikov, ki so v Franciji razvili stranko takozvanega ljudskega republikanskega pokreta. Francoske čete, ki so bile nastanjene v Indokini, so pripadale najbolj dvomljivim elementom, ker je bila v Franciji navada, poslati v kolonijalno pehoto le vojake, ki m zaslužili kazen. Nikdo ne bo presenečen, da so po koncu vojne ti pripadniki višijskega režima obrnili srajco in—kot je poročal George Shannon, ki je bil pri deljen ameriškim četam v Indokini — so se lotili programa m asa k rov in brutalnosti proti neoborožene-mu anamitskemu prebivalstvu. Te francoske čete so se polastile dela dežele in potem čakale na remo in tudi z delom, kot smo n. pr. pomagale pri zbiranju in pj-ketiranju oblek, ko je bila ta akcija v pomoč staremu kraju na višku. Sodelujemo s SANSom in pri Prosvetni matici smo od začetka. Sedaj, ko saj v tej deželi spomini na strahote vojne polagoma izginjajo, je dobro, da se tu in tam razvedrimo ter pri tem pozabimo vse drugo Tak večer bo na Nadini veselici. Torej na svidenje 8. februarja v dvorani SNPJ!__Angela Zaitz. Španija zviiala davke Španski cortes (parlament) je zvišal davke 20 odstotkpv. Bud-žet za tekoče leto znaša 14,000 -000,000 peset (okrog $1,276^000, 000 J, - * Tole mi ne gre v glavo? (v. kor.Mil,. ,„ ££ "or ne gre v slavo! ^^ PROLCTAItfC PRIPOVEDNI DEL GABER: Taki so sedaj naši obrazi (lx dogodkov v življenju in borbi na Slovenskem) Spominjam se nekega večera, ko je vodil precejijio skupino ljudi dez železnico * Se smo videli ravno črto, toda vse drugo je tonilo v mraku. Pri železniški čuvarnici je bevskal pes. France je obstal. Potem mi je namignil in sva se sama plazila naprej. Po kakih tridesetih metrih sva znova obstala. Prisluškovala sva v noč in zazdelo se mi je, da so zazvtenele skale, kakor bi jih nekdo nalahko in previdno nakladal drugo vrh druge. Zazdelo se mi je tudi. da sem ujel polglasno besedo. France mi je stisnil roko. Najbrž se je smehljal. Sam se je splazil še kakih deset metrov dalje. Opazoval sem njegovo . senco,, ki se je kmalu zlila s senco grma, ki je rastel tik nad progo. Zazdelo se mi je. da je zašu-melo listje kot bi potegnil rahel veter. In zopet in zopet so skale nalahko zazvenele. Pridrževal sem dih. Takrat se je od grma zopet odtrgala senca in France se je plazil nazaj k meni. Niti enkrat ni zaskrtal kamen, niti ni počila vejica«. Ko se je vrnil, mi je spet stisnil roko, toda rekel ni ničesar, ker bi naju že šepetajoče besede "Takrat je bila jesen, prva jesen, ki sem jo preživljal v partizanih," mi je večkrat pripovedoval. "Dvainštiridesetega leta še nismo imeli organiziranih kurirskih postaj. Takrat smo šele pričeli s tem delom in sva bila z Jožetom še sama na postaji. Za Jerinovcem sva imela taborišče. Jesen je bila. žir je obrodil, zato je bilo polhov nič koliko. „Ponoči so švigali čezme na bukev, ki je rasla ob mojem ležišču. Dolgčas nama ie bilo, ker podnevi nisva vedela kaj početi, pa sva se spomnila, da bi poiskala polšne in nastavila pasti. Jaz sem našel prav lepo polšno v skalah na robu doline. Jože pa eno na dnu doline. Zvečer sva prinesla z vasi pasti, drug večer, ko sva ostala doma. pa sva se spravila na lov. 2e ob desetih se mi je ujel prvi polh in kmalu nato je škotnila tudi Jožetova past. "Mladič", mi je zaklical iz doline. Potem sva znova nastavila in je še nekajkrat šklotnilo. Toda Jože je vselej dejal, da se mu je ujel mladič. ' Toda, kjer so mladiči, morajo biti tudi stari, je rekel s svojim debelim glasom. Jaz pa sem bil radoveden na njegove mladiče, ker se.mi lahko izdale. Šele ko sva prišla' je že podnevi zdela tista polšna k tovarišem, mi je za šepetal: "Tik ob stezi delajo zaklon za zasedo. Bil sem jim tako blizu, da bi jih lahko prijel z roko." Tako je bilo Jakrat. Toda danes ni znal tiho hoditi. Stopal je po prstih in si prizadeval, da bi mu bila hoja čim bolj lahka in prožna. Toda zdaj je zakota-lil kamen, zdaj mu je spodrse-lo. da je cvileče zaškrtalo pod nakovanimi čevlji. "Ne znaš hoditi, kakor si hodil nekdaj," sem mu zašepetal, ko sva se ustavila na razpotju. "Saj vem, da ni danes z mano nič," je odvrnil. "Če greš na lov, se. moraš plaziti prav tako tiho, kot če bi se plazil mimo zelo sumljiva. Vzel sem goreče poleno in šel v dolino, da posvetim. In tedaj sem videl njegove mladiče, ki so bili velike gozdne miši." Take so bile njegove zgodbe In potem sem v mislih obujal še druge, kajti postalo mi je dolgčas v sivem mraku, ko se niti premakniti nisem smel, da ne bi spodil lisice, če bi prišla iz gozda. Takrat se je France vzdramil iz svoje zamišljenosti. "Ti, ali ni čudno," je dejali, "ko smo bili v gozdu, smo neprestano mislili na to, da bo nekoč konec in kako bo. ko se bomo vrnili v mesta in vasi. Res zasede, sicer te divjad prej za- je, te misli niso bile take ko dru- sliši, kot jo ti opaziš in se ji približaš na strel." Vsedla sva se pod debelo hojo. Spodaj je bila mehka tra-tina in pod tratino so se cepile poti na tri strani. "Tu rada pride lisica ali pa zajec," je zašepetal. Puško je naslonil na koleno in je čakal. Mrak se je čim dalj* bolj gostil in sence so se stapljale z pod nama so se še videle in tudi obrisi plotu bližnjega laza so bili še razločni, črte onstran plotu pa so bile že zabrisane in so tonile v mrak.-Iz farnega zvonika se je slišalo večerno zvonenje in se je izgubljalo med drevjem. Nad glavamo je nekaj za-praskalo in potem je padel s hoje storž. Veverica je prišla motiti najino razmišljanje. Nasmeh mi je legel na ustnice, zakaj spomnil sem se ene izmed tistih * čudovitih Francetovih zgodb, "ki jim ne smeš vsega verjeti." ge, razločne in jasne, da bi jih lahko opisal z besedami. Ne-nekje na dnu so ležale in če si jih hotel z besedami zajeti, so se razblinile kot slika v vodi, poskusi jo prijeti, pa je ni nikjer, še vode ne obdržiš v roki. Res je, da smo se včasih tudi mih je bilo treba iti v šolo. Mnogokrat sem jo dobil v lazu, lačna je bila, zeblo jo je in solze so ji tekle po licu. Potem pa je nenadoma zapela in spet je bila vse dobro. Vidiš, naše misli so bile taka pesem." Umolknil je kot bi nenadoma zgubil nit svojih misli. Po trenutnem molku pa je rekel: 4 Vidiš, tako kot smo včasih mislili na konec, tako nam sedaj misli romajo nazaj v go%T Vsaj meni. Na dnu srca leziiflrie kot pesem. Pa ne one sosedove pa-stirice. Je kot pesem o mladosti, ki jcwminila ..." Zopet je umolknil jn zopet je nadaljeval svoje razglabljanje. "Bilo je včasih težko, brez trpljenja ni šlo in tudi nevarno je bilo, trije so padli tik zraven mene, in vendar, ko mi romajo misli nazaj, se mi zdi, da je bilo lepo." Ne, tako mi ni še nikoli pripovedoval. Se glas, se mi - je zdelo, da ima ves spremenjen. In kakor sem vedel, da govori to, kar čuti. se mi je vendar zdelo, da bi tisti trenutek hotel povedati nekaj drugega, da mu nekaj drugega teži dušo. (Konec prihodnjič.) Val zločinov v Italiji Italijo je zajel val krvavih zločinov. Prve dni tega leta je rimski dnevnik Giornale Delia Sera vrgel krivdo za razširjenje zločinstva na tujerodce. "ki £o navalili zlasfi na Rim in ga spremenili v središče mednarodnega zločinstva." Zločini v Italiji, še posebno pa v "svetem mestu." so zadnje čase zavzeli tako velik obseg, da ne morejo najti niti zgovorni italijanski novinarji dovolj takih izrazov, s katerimi bi jih primerno opisali. Poročla trdijo, da je v Italiji okrog 80,000 beguncev, mnogo teh v zavezniških kempah. Drugi se klatijo po večjih mestih in živijo kot pač morejo. Ampak najkrvavejši zločini se niso pripetili v Rimu, niti jih niso izvršili tujci ali begunci. V Milanu. kjeV sedi v ječi San Vi-rote CaterinavFort na obtožbo, da je umorila ^erto svojega slcl-ka. Giuseppe j a june tri'nedora-stne oblasti pri-umora javni po- so viri C. Medveda bolj pravilni. Ured.V Zemljo stišenskega samostana, ki je bil eden najbogatejših v Sloveniji, so razdelili pod sedanjo vlado m^d one, ki so jo menihom obdelovali.. Tudi moj brat je dobil lep kos polja, da se bo lahko preživljal na njemu. Samostan sedaj preurejajo v mlekarno in usnjarno. To je veliko, staro graščinsko poslopje. Pred vojno so bili gospodarji v njemu sami Nemci, čeprav pod meniško haljo. Bilo jih je vedno okrog petdeset. Po tej vojni jih je ostalo le še par "cesterijan-cev" tam, a njihovega nekdanjega blagostanja in oblastništva je konec. Predno sem jaz šel v to deželo, sem tam (na samostanskem posestvu) d^lal nad leto dni. Imel sem priložnosti, pa sem utaknil vsled radovednosti svoj nos kamorkoli v kloštru. Ob ne-GOENJE SO TRUMANOVI EKONOMSKI 8VETOVALCI Sesnanjajo gu o gospodarskem poloiaju priijki mi je delovodja razka-ter mu dajejo nasvete. Imenoval jih je v to slutbo on. Na sliki s leve na desno so Frank Credont, John It. zaj kjet y je bij0 tiso£e li-Steelman, major-general Philip Fleming In Raymond Foley. j trov- sliVovice, stare nad dvajset ______-i-— let in imeli so skladnice sodov ročnino, dobimo kaj novih itd. vina ter raznih drugih finih pi-Gre zelo povoljno v tem oziru. z*** in manjvredne pa za de-Boljše kot sem pričakovala. Pri-! i*vce, ki so služili pri njih. Pla- NAŠE AKTIVNOSTI - Zbira ANNE BENIGER lijanskega lju Riccardija, in sle otroke, redile žrtvam greb. Rimski list Messaggero je po- Mike Kopač, Barberton. Ohio, je obnovil naročnino in Ob enem piše: "Vsak naročnik Proletarca bi moral pridobiti euega novega v tem letu. Star sem že 78 in težko, zelo težko hodim. A toliko pa bom le še hodil, da pridobim temu listu letos saj enega novega naročnika, ako mi jih več ne bo mogoče." Joško Oven je obnovil naročnino za dve leti in ob enem za svojo taščo Mary Jelene. Vrh tega je prispeval $5 v tiskovni sklad in Mary Jelene pa $2. V svojem pismu J. Oven piše med drugim: "Zadnje čase sem bil v svoji obrti zelo zaposlen, a v kratkem spet obnovim svojo kolono < Razgovore Naročniki jo pogrešajo in zato nas veseli, da bo z njo znova začel. Anton Zornik je poslal člana rino zase in za soprogo v JSZ. In pa $6, ki so jih prispevali v tiskovni sklad Andy Bertl, Dar-ragh. Pa. ($3), po en dolar pa J. Mohar (Darraghi, Frank Vozel in Anton Zornik. Hermime. pogovarjali, kako bo potem, ko | ^ bo konec vojne. Toda to, o če mer smo se pogovarjali, ni bilo tisto, kar nam je ležalo v srcih, in česar se ni dalo zabrisati, neprestano nas je spremljalo, pa tako neopazno, da se skoraj zavedali nismo tega. In vendar nam je dajalg moči, da smo pre- policijo neka ženska z zahtevo, naj ji dovoli na javnem trgu pred katedralo postaviti oder, na katerem bodo *'sežgali tisto copernico," namreč obtoženo morilko Fort. Medtem pa sedi v ječi tudi Riccardi, ki se ne briga za umor- tiskovni sklad ter voščila in ^a dopis. On je bil izmed Srbov eden najzvestejših naročnikov Proletarca, kot mi pojasnujejo v uradu, pa tudi njegova naročniška karta priča to. Naročnina mu je bila potekla nekako takrat ko je preminul. Njegovi otroci so jo obnovili za celo leto in ob enem sporočili, da ker nihče izmed njih ne zna slovensko. naj list ustavimo, da ne bomo imeli stroškov. Tako so stvar znanje vsem, ki pri tem pomagajo. A naš nov problem so silovite podražitve v tiskarni. To sem omenila tudi predsedniku ekse-kutive in upravnega odbora Proletarca Jošku Ovnu. Upam, saj urednik tako pravi, da smo izvozili še iz vsake težave. Sedaj ni še nevarno, a bo. če ne dobimo večjih dohodkov. SANSOVA PODRUŽNICA ŠT. 2 VAS VABI NA "riiORTH SIDE" ČihAgo, rtt. — "Na gornji napo svoje zelo pošteno poravnali. I slov boste vprašali, čemu nas va-< Pokojni Kokanovich se je iz bite? Seveda na zabavo, ki jo Detroita preselil na farmo v Rochester, Mich., da bi po dolgoletnem delu v fabrikah bil deležen nekoliko počitka (ki ga tudi na farmah ni, je pa saj sprememba). Jto je imel v tem listu svoj zadnji dopis, je pisal o "ja-gi". On in mlajši sin da streljata srne in zajce, dva njegova sinova pa sta na 'lovu" v vojni tukajšnja podružnica SANSa priredi v soboto 18. januarja. Kje? V Aldine Hali, 911 Ar-mitage Ave., dva bloka zapadno od No. Halsted St. Do te dvorane imate dobre transportacijske zveze. Lahko se pripeljete z ulično železnico po Halsted ali po kateri drugi ulici, ki ima transportno zvezo z Ar: čali so nam čisto malo — delali smo skoro samo za hrano. Pod enim prejšnjih avstrijskih cesarjev so bili ti menihi, kot tudi iz mnogih drugih samostanov, vsled razuzdanosti v njih, radi grabežljivosti in izko* riščanja kmetov pregnani, pa so se pod naslednjimi vladarji prikradli nazaj in njim "ukradena" posestva so jim bila povrnjena. Pod Titom pa jim je odzvo-nilo za zmerom. Ciril Medved. -1 Popravek ( V Proletarcu z dne 8. januarja je pod naslovom "Naše aktivnosti" bila omenjena jubilejna slavnost društva št. 70 ABZ in pa vsota, ki jo je prispeval predsednik ABZ Janko Rogelj. Rečeno je bilo, da jo je prinesel v naš urad Jos. Oblak. V resnici jo je izročil M. Videgarju Frank Bizjak in prvi pa jo je nato oddal v uradu. (takrat se je že bližala h koncu), mitage Ave. Z lawndalske na-eden na Pacifiku, drugi v Nem- selbine se lahko pripeljete z bu-čiji. Zavednih delavcev, kakor je bil pokojni Milan Kokanovič, pogrešamo. — Ur.) našali težave in nam je lepšalo I j*"0 ženo in°troke' temveč skr-življenje, kadar nam je bilo naj- le " usodo svoje ljubice Ca- tenne, ki jo je italijanski list bolj nevšečno in pusto. Ti bom nekaj povedal. Pri sosedovih so imeli mlado pastirico, komaj sedem let ji je bilo. Otrok, pa je morala pasti sedem glav živine. 2e ob štirih jo je gospodinja nagnala past, zakaj ob os- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0T1 USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (K) JE TREBA IA NOVO DRUŠTVO 99 NAROČITE SI DNEVNIK j "PROS VET A o S Naročnina sa Zdrniene driave (Isvsemi! Chlcaga) In Kanado $6.tO • na leto; $3.tt ta pol leta; $1.5§ sa četrt leta; sa Chicago In Clcero o 17 5« sa celo leto; $3.78 sa pol leta; sa Inosemstvo ft.M. • o • o o o o 'O • e o o • o • o o o o o L Naslov ta list in tajniltvo j«: 2657 SOUTft LAWNDALE AVENUE kom. ker s svojimi prispevki napravijo list čimbolj zanimiv." Oglasila se je tudi Anuflia Oblak. Elizabeth. N. J., ki je poslala dve naročnini, plačala za 12 izvodov koledarja in prispevala $1 v tiskovni sklad. Pisala nam jc tudi Mary Marinšek, Gallup, N. Mex., Poslala je tri naročnine, A'soto za 6 izvodov koledarja in $1 v tiskovni sklad, ki ga je prispevala Jennie Marinšek. Obe izražati željo, da bi Proletarec v tem letu dobil mnogo novih naročnikov. Z zapada je nam pisal Edward Tomsic, Walsenburg, Colo. Poslal je obnovitev naročnine za dve leti za Josipa Vičiča, Mor-ley, Colo. Tudi John Pečnik, Fontana. Calif., je poslal eno naročnino in svojo provizijo pa | ^^kU• prispeval v tiskovni sklad. In' Naročnino so poleg omenjenih obnovili Anton Garden, Chicago. ki je ob enem prispeval $2 v tiskovni sklad; dalje Louis Zorko, Chicago. Anton Zaitz, Grants Pass. Oregon, Joe Ule-sich, Willard, Wis., J. Widmar, Livingston, 111., (on je zaeno naročil tudi 6 izvodov koledarja), Frank Novak, Livingston. Ill, (prispeval zaeno 50c v tiskovni sklad), Frank Grilc, Panama, Okla,, ki je poslal zaeno 50c v tiskovni sklad ter naročil koledar. in Leo Stolfa. Toledo, Ohio. Ob enem je, prispeval $1 v tiskovni sklad ter naročil koledar. Ignac HreŠčič, Norris. 111., je poslal znesek za koledar in $1 v tiskovni sklad. V zadnjih par tednih smo prejeli za Družinski koledar zelo veliko naročil in ljudje vprašujejo zanj. Naše pojasnilo vsem je tole: Kar se tiče vsebine te knjige, nč bo na vrednosti prav nič izgubila vzlic zakasnitvi. Toda zaradi slednje je nam težje kot pa onihi, ki nas vprašujejo čemu Zakasnitev je pač za nas kot za vse druge nezaželje- vrh tega io povečal svoje število nfl a je bUa neizbeina Uverjeni v naročilu Ameriškega eružin-! smQ da bodo naši naročniki tcr skega kebdarja. ,drugi prijateiji to razumeli in vzeli na znanje dejstva kot so. Lawrence Selak, Star City, W. Va , jc poslal dve naročnini in 50c v tiskovni sklad, ki jih je prispeval John Prelc, in $2 v to sklad pa je prispeval Selak sam. Njegova soproga Rose, ki je tajnica društva št. 388 SNPJ, je k pismu dodala^ da društvo ostane v Prosvetni matici. Milan Kokanovich je preminul že precej časa nazaj. Bil je v De-troitu dolgoleten naročnik Proletarca in k praznikom ob novem letu je vedno poslal $10 v Dr. John J. Zavertnilc PHYSICIAN and SURGEON S724 WEST Sftth STREET Tel. Crawford Mit OFFICE HOURS: 1:36 to 4 P. M. (Except .Wed., Sat. and Sun.) 6:3fc to t:3t P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Rot. ttlt So. Rldteway Ave. Tel. Crawford 1441 If no answer — Call Anatin 57 tt To so pač težki časi, posebnq kar se tiče tiskovnega polja. Knjige Prosvetne matice so bile razposlane vsem pridruženim društvom ter raznim drugim organizacijam ter ustanovam, ki spadajo vanjo. Upamo, da so jih naslovljene! prejeli v dobrem stanju. Zavijalno delo je izborno izvršil ob večerih Frank Sodnik. Kratka ocena o tej knjigi je bila v Prosveti z dne 9. januarja, v Proletarcu pa je v tej številki. Napisal jo je Milan Medvešek. Vprašujejo me, kako kaj z naročniki — da-li obnavljajo na- som električne železnice do Ar mitage in presedete na Armita-ge Ave. karo, ki vas pripelje do dvorane. Ves prebitek te veselice je namenjen v pomoč naši stari domovini. • Igral bo Udovičev-Možinov orkester. Nadejamo se velike udeležbe. Razpečevalci^vstopnic menijo, da že dolgo ni bilo tolikšne ko-likoršno si obetajo v soboto 13. januarja. Torej bo zabave v izobilju. S postrežbo ste bili na naših zabavah še vselej zadovoljni — te-rej boste sedaj še bolj, ker ni več treba za vsako stvar, ki jo človek kupi, izkaznic. Tako se bomo sešli v veseli družbi, se o tem ali onem kaj pomenili, drugi bodo plesali, eni peli — kot je že sploh običaj na naših priredbah. — John, Turk. ZATIČNA DOŽIVELA VELIKE SPREMEMBE St. Louis, Mo. — Iz pisem in drugih poročil vidim, da je bila Zatična na Dolenjskem med vojno popolnoma razbita. Samo veliki stišenski samostan je ostafc skoro nepoškodovan. Imel je v tej okolici najboljšo zemljo in gozdove. (Glede razrušenja Stične v našem uradu nimamo podatkov. Eni viri so trdili, da je bil samostan porušen dočim v Stični le nekaj hiš. Možno je, da Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu • BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 20-8C1 ' 424 Bre*4 Stroot JOHNSTOWN, PA. Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.) Podružnica SANSa št.. .2 priredi veselico v soboto 18. januarja 1947, v Aldine Hali, 911 Armitage Ave. Podružnica SANSa št. SO priredi družabni večer v soboto 25. januarja pri Tomažinu, 1902 W. Cermak Road. Družabni klub S. C. (Slovene Center Social Club) bo imel letno sejo in zabavo za člane v soboto 25. januarja. Slovenski delavski center bo imel občni zbor delničarjev in njihnih pooblaščencev v petek 31. januarja. "Nada" št. 182 SNJ. Veselica v soboto 8, fob. v dvorani SNPJ. . Slavija št. 1 SNPJ. Veselica v soboto 15. feb. v dvorani SNPJ. JHPD (Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo) bo imelo občni zbor in volitve 22. februarja v S DC Kegljaška tekma SNPJ in zaba-Va 26.-27. apr«*a 1947. Zabava 27. aprila v dvorani Sokola Havliček Tyrš. Kegljaška tekma 28. aprila v Cascade Center Alleys, W. Cermak Road. SANS. CikaŠke podružnice San-sa bodo imele priredbo v nedeljo 5. maja v dvorani SNPJ. Prireditev v korist Proletarca februarja. (Datum bo oznanjen po« zneje.) prva slovenska pralnica Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI t CANAL 7171—7173 * * > < > i ► < > ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tal. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS PtOUTAMC Kam z brezdomskiriii begunci, ki životarijo v evropskih taboriščih? VEC KO POLOVICA ČLOVEŠTVA SE UPRLO NAbVLADI BELEGA ČLOVEKA V Evropi še 850,000 ljudi v brezdomskih centrih. — 500,000 beguncev iz Poljske. — Jugoslovani, ki se nočejo vrniti. — Zlorabijdnje beguncev za politično žogo % Vclikp.se tarna o brezdomcih. Tabore v .Nerhčiji, imajo jih nekaj taborišč v Avstriji in v Franciji, v Italji in tudi .še v Egiptu itd. Vsi ti so in so bili pod brigo zavezniške vojaške oblasti v an-glo-amcriški coni. nekaj jih je pod francosko oblastjo in nekaj deloma pod italijansko in vatikansko iv Italiji). • Ti izstljenci so bili večinoma v Nemčijo s silo prignani. N. pr. srbski vojaki, precej Slovencev in Hrvatov, ki se stxiaj skupno zaklinjajo, da se v Titovo Jugoslavijo nikakor ne v.rnejo. Vladajo jih srbski kraljevi oficirji, z generalom Pero Živkovičem na čelu. V Jugoslaviji so trdili, da jih jewobiskal ter bodril v njihovem vztrajanju za "pravo Jugoslavijo" tudi ekskralj Peter, ki pa je v tistem taboru i je v ame- delih Evrope, štejejo okrog 850,-riški coni v Nemčiji) še vedno 000 oseb„ Med njimi so Albanci, di katerega morajo biti liki zločinci v taboriščih za pregnance, je ta, da nimajo kam iti. Problem, ki ga predstavljajo je resen in nujen. Ker izvira iz vojne, je ta problem briga Zrtr. narodov. Toda do sedaj še ni nobena država, niti Zed države — tradicionalno zatočišče preganjanih —■ pokazala umevanja, poguma in usmiljenosti, da bi zavzela vodstvo in skušala splaviti te ljudi nazaj v normalen tok življenja. Te begunske ljudi obdaja megla netočnih podatkov. Ako pa hočemo skoro rešiti ta pereči problem, moramo vedeti kdo so ti ljudje in odkod prihajajo. Pregnanci in begunci, ki se se vedno nahajajo v taboriščih v Avstriji, Italiji in v drugih pro Delavske vlade Anglije in Francije,' In liberalna vlada Nizozemske, so podedovale poleg drugih nadlog starega reda tudi sovraštvo kolonijalnih ljudstev1 tem — angleški državnik nI mogel odpustiti našemu predsedniku, da je diplomatično podpiral težnje indijskega naroda. Danes smo mi zadnja velika prati imperializmu njihnih de- država, ki se še oklepa sistema iel. svobodnega podjetništva. Bri- Težko je bilo Blumu nadalje- tanski kapitalizem je najbrže vati v Indokini proti upornikom s silo. Toda ker se gre za ohranitev ali pa za razrušitev stare francoske imperialistične tvorbe. ie Blum za enakopravnost podlegel pred vsem zato, ker Velika Britanija ni razvila koloni), katere je vladala. \ Kolonijalm narodi so morali ostati na nizkem standardu živlienia zato vseh rodov in plemen pod Fran- da Anglija mogla monopoli "priznan" za edinega pravnove-ljavnega vladarja Jugoslavije. Dalje ie v begunskih taborih PROBLEM: Kam s bresdomci? V evropskih taboriščih v ang:o ameriški coni v Nemčiji, v Italiji in v Franci M, jih je blizu milijon. Pu nekaterih uradnih podatkih je tidov med njimi le 20 odstotkov. Oni so res bresdomci. Drugi »o Poljaki, Srbi, begunci iz baltiških dešel Itd., ki se nočejo vrniti li političnih razlogov. Gornje je slika otrok, ki korakajo po malico v begunskem taborišču Duppel v Berlinu. Avstrijci, Čehi, Estonci, Finci, Nemci, Grki, Madžari, Italijani, Leti, Litvinci, Poljaki, Ukrajin par sto tisoč Poljakov, vsi poC ci, Jugoslovani — ljudje iz vseh vodstvom cerkve ter poljskega generala Andersa, ki jt? znal in še zna sovražiti Sov j. unijo bolj kot pa je Hitlerja še kdaj sovražil. In boril se bi z orožjem »seveda ne osebno temveč s svojimi zamejnimi poljskimi četami) veliko bolj navdušeno proti Moskvi kot pa se je proti nacijem. Tem ljudem Anders zabičava, ne se vrniti, češ. vojna z Rusijo se bo prav gotovo dogodila in potem se tja vrnemo skupno z zavezniki z orožjem v rok!. dežel, ki so občutile nacijsko peto. Med njimi je 550,000 rimskih katoličanov, grških katolikov in grških pravoslavnih vernikov. Protestantov je 100.000 Zidov je okrog 200,000 ali 20', oziroma nekaj manj. Otroci tvorijo veliko število — 150,000 oseb pod 18 let starosti — skoio polovico teh je starih pod pet let. - • _ Blizu 500,000 pregnancev jt iz Poljske (Poljaki, Ukrajinci, židje); 98,000 jih prihaja iz Lat- Radi teh in sličnih dogodkov vije; 60,000 iz Litvinske; 47,000 in odnošajev so pri londonski in washingtonski vladi že velikokrat protestirale jugoslovanska, sovjetska in poljska vlada, seveda brez uspeha. Stališče Wash-ingtona in Londona je, da se naj te begunce pošlje tja kjer bodo deležni štirih svobodščin, ne pa strahu pred nasilno smrtjo. ' - Ampak čemu Židom ne puste v Palestino, ako so iskreni? Saj 2idje vendar hočejo tja, pa jih Anglija nikakor ne pusti v njih-no pradavno domovino? Naravno, da se s tem problemom vejjiko peča i naša vlada, Saj bi večina beguncev najrajši prišla v Ameriko, a Zed. države jih ne marajo za "zaželjen element". Torej naj jih vzame čimveč mogoče latinska Amerika. A tudi ona se brani vzeti ljudi, ki so se v svojih sedanjih ok<^-ščinah pokvarili za (Jelo. Vzlic temu pa je ameriška vlada napram tem beguncem ja-ko simpatična, kar dokazuje sledeči članek, ki ga je sicer neuradno napisal bivši naš komisar za emigracijo iri naturalizacijo, Earl G. Harrison in ga v prevodu dal našemu tisku FLIS: Ko se zgrinja zima nad od vojne raztrgano Evropo, lega namesto nade obup v srca skoro milijon ljudi, kajti za moške, ženske in otroke v "taboriščih pregnancev" vojna še vedno i.i končana, Odtrgani od svojih domovin po Hitlerjevem terorju, so ti ljudje, 850.000 po številu, še vedno za žjčno ograjo, čakajoč na osvobojenje, ki jim je imelo zasijati že s porazom Hitlerjevih armad. Edini zločin ra- iz Jugoslavije in 32,000 iz Estor nije. Ostali so iz raznih evropskih dežel. Pretežna večina jih je v najboljši dobi življenja — v starosti od 16 do 40 let. Med njimi je najti najmočnejše in najvztrajnejše žrtve Hitlerja — starostno skupino, ki so ji prizanesli s smrtjo, da je polnila nacijske delavske bataljone ... . Pred enim letom je bilo v teh taboriščih skoro dva milijona beguncev in pregnancev, toda tekom zadnjih dvanajst mesecev aktivne v zbiranju, pomoči za Evropo. Tudi ako bi se moglo taborišča vzdrževati še naprej, bi' lo ne rešilo problema 850.000 ljudi, ki čakajo, da zopet prično živeti življenje normalnih človeških bitij. Treba jim je nuditi priliko, da si sami zaslužijo to kar potrebujejo, da sami začrtajo bodočnost svojih otrok, ter,zavzamejo svoje mesto v socialnem, političnem in ekonomskem življenju povojnega sveta miru. 1 Večina pregnancev je v taboriščih, ki so v območju zavezniških vojaških oblasti. Britanske, ameriške, francoske in ruske vojaške (okupacijske) uprave nosijo odgovornost za njih vzdrževanje in njihovo zaščito *.er repatriacijo in sicer vsaka od okupacijskih sil v svoji zoni. Vse pomožno osebje plačuje in oskrbuje UNRRA, ki tudi zalaga begunce z raznimi vsakdanjimi drobnarijami, kot cigaretami, brivnim in drugimi podobnimi potrebščinami. Vojaška uprava nosi stroške prehrane, obleke, zdravstvenih potrebščin, kot tudi dostavo vsega tega. dalje plačuje vojaško upravo taborišč, policijo in drugo "varnostno se je repatriiralo vse, ki so mo- osebje", ki je zaposleno direkt-gli oditi na svoje domove in v»no z upravo taborišč. To vklju- svoje domovine. Oblasti menijo, čuje približno 15'; naših oku- da je repatriacija že dosegla pacijskih sil v Evropi, svoj višek in oni, ki so v tabori- j Begunci predstavljajo enega sčih sedaj povečini ne morejo največjih problemov naše oku- biti repatriirani. pacijske armade v Nemčiji", je Številna mesta, vasi in kraji dejal pomožni vojni tajnik Ho-v katerih so nekdaj živeli, so ward Peterson zadnji mesec, ko bili tekom vojne docela uničeni je armada predložila zahtevo, da po nacijih. V njihovi domovini se nakaže nadaljnih $100.000,-000 za obratovanje in vzdrževanje begunskih taborišč tekom bodočega proračunskega oziroma poslovnega leta.. Dodatno k temu pa trosijo milijone dolarjev razne prostovoljne pomožne ameriške organizacije. 32 po številu, ki skrbe za nudenje duševnega in zabavnega razvedrila v taboriščih ter za boljšo medikal-no pomoč. Stroški vzdrževanja teh taborišč so res visoki, toda jih moramo predvidevati. Ker krijejo toliko število ljudi je Umevno, da dobe navzlic veliki potrošnji denarja le najpotrebnejše medtem. ko čakajo rešitve iz taborišč. Dejstvo je. da .je treba potrošiti milijone, pravzaprav stotine milijonov dolarjev za vz drževanje teh ljudi, pa to vendarle ne prinese končne rešitve vprašanja. # Rešitev pa je samg ena. Pregnance je treba prepustiti kot stalne naselnike v vse one dežele, ki jih lahko sprejmejo. V to svrho naj bi se odstranilo vse legalne ovire vsaj začasno in imi-gracija naj bi se pospešila. Odgovornost v tem pogledu ima sleherna dežela, ki ni sama direktno občutila vojne na svoji zemlji. Zed. države imajo še posebno odgovornost. Kot voditeljica med narodi, mora Amerika pokazati dober vzgled svetu v tem pogledu. Ljudje brez lastnih domovin morajo dobiti zavetje, nekateri v naši, drugi pa v drugih deželah. Druge poti ni. so med njih odsotnostjo že toll krat premenili lastnike, da bi jim bilo le težko- izposlovati nazaj svojo last. Mladi otroci so bili preganjani okrog tako, da mnogi niti ne vedo kje so se rodili, niti se ne spoeninjajo več svojih staršev. Spet drugi od teh pregnancev se boje vrniti v svoje domovine, ker jih tam čaka versko ali pa politično preganjanje. Teh ljudi nikakor ni mogoče rc-patrifrati. Toda pri vsem tem pomeni nadaljno zadrževanje teh ljudi v taboriščih v brezdelju stalno trošenje sil in virov okupacijskih oblasti ter ducate drugih prostovoljnih organizacij, ki so Belokrojino v naporih za preporod Malo predelov slovenske dežele je trpelo v vojni toliko kakor Belokrajina. Kajti ne samo da je bila napadana temveč je bila tudi trdnjava partizanov. Sovražnik pa ji je ogulil go- razumevanja med ljudstvom samim. Ovčarstvo se je za časa vojne potrojilo, kar je dokaz, da lahko uspeva in bi se z načrtnim delom lahko še mnogo izboljšalo.. Treba pa je, da se začne re- zdove, kar bo lahko usodno za- sno misliti na izboljšanje pasme, njo, če se ji pogozdovanje ne po- ki bo dajala boljšo in obilnejšo SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE T" Največja slovenska knjigarno v Zed. državah Pišite po cenik FkOLETARCU 2301 S. LAWN DALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS sreči, | Belokranjci so Žilavi ljudje. Vedno so imeli boj za obstanek doma in nešteto se jih je izselilo, da si drugje .iščejo srečo, namreč da si najdejo v borbi za vsakdanji kruh boljše razmere. "Umni kmetovalec" v izdaji z dne 3. oktobra 1946 pravi, da bo boj za ohranitev tega slovenskega kraja težaven in dolgotrajen. Ne sdmo vinogradništvo, tudi drugih problemov je mnogo. Omenjeni strokovni list piše n. pr. o ovčjereji sledeče: Bela Krajina goji že od pam-tiveka ovce in izkorišča volno v domačih obrtih za lastno potrebo in tudi za prodajo. Med vojno so zlasti vasi v vzornem delu črnomaljskega okraja zelo trpele in uničevanje po nemških in hrvatskih fašistih je zasekalo težke rane. Za obnovo je treba novih virov dohodkov, ki bo dalo opustošenim krajem najprej oVčarstvo. Vsi lepi načrti za bodočnost so brez sodelovanja ljudskih množic nemogoči in vsa prizadevanja ministrstva za kmetijstvo so nemogoča, če pri akciji ne sodeluje ljudstvo. Goveda rstvo v teh krajih ne uspeva tako kot drugod, in to zaradi slabega travništva. To bi se dalo izboljšati in da to gre, so poka- zali svoj čaš dobro uspeli poskusi, ki pa niso našli pravega | učil orati po novem. volno, ki bo služila domačim obr-tom in domači tekstilni industriji. S tem bodo zmanjšani stroški za obleko, ki so pri vsaki družini največji. Iz domače volne se dajo napraviti trpežne pletenine kakor: nogavice, rokavice in razni jopiči, da se pa tudi izdelati trpežno sukno, kakor je to navada v alpskih deželah. Tudi izdelovanje tečnega ovčjega sira je moŽnps kakor je to navada v južnih predelih Jugoslavije, in donaša ta gospodarska panoga lepe dohodke. Potrebna je pa tudi ustanovitev vzorne ovč)e farme — zadruge, ki bo skrbela za vzgojo plemenskih živali s posebnim ozirom na belokranjske prilike.' € Kar naprednega Američana veseli je to, da imajo sedaj v Jugoslaviji na krmilu ljudi, ki se brigajo za umno kmetijstvo ter živinorejo, namesto da bi le prikimovali tistim, ki jih uče, da naj se ne brigajo "za ta svet." V nekaj letih si bo nova Jugoslavija s tem načinom gospodarstva, ki ga sedaj uvaja, dvignila svoj življenski standard, da bo eden najvišjih v Evropi in na svetu. Kajti kadar se začne dežela brigati za negovanje agrikulture, je tc* cnamenje, da bo orač osvobojen Iz klešč predsodkov in stafonaodnosti in se j cijo v skupnem občestvu. Isto predlaga za angleški imperij Clement Attlee. Enako želi za svojo deželo nizozemska kraljica. Zraven je prizadeta tudi Belgija in pa fašistična Portugalska. Donald Bell piše o tem ogromnem uporu podjarmljenih ljudstev sledeče: Največji dogodek povojnega sveta je brez vsakega dvoma prodiranje svobode v predele Dalnjega vzhoda, v katerih žive nepregledne množice ljudi, preko polovice vsega človeštva. ^Ameriška javnost opazuje te dogodke s precejšnjim zanimanjem. toda najbrže ne da bi si bila na jasnem, da gleda na enega najvažnejših preobratov v vsej zgodovini. Nikakor ni pretiravano, ako trdim, da je ta revolucija, ki se j zdaj vrši na Daljnem vzhodu daleko važnejša kot je bila na primer francoska revolucija. Naš i ponos bo morda nekoliko manj udarjen, ako se nekoliko druga ce in pravilneje izrazim, namreč, da je revolucionarno giba nje, ki se je začelo na Francoskem in v'Ameriki, v 13 anglc-j ških kolonijah, zdaj doseglo svoj j vrhunec in da zdaj zajema preko polovice človeštva v Kini, Indiji, Indokini in . Indoneziji. Pokret, ki se je razvijal polagoma, je zdaj v polnem razmahu med tem ko izgublja Evropa svoje postojanke V oddaljenih -kolonijalnih deželah, vstajajo tam ogromne nove sile, ki bodo v bodočnosti igrale veliko vlogo v mednarodnem življenju. Toda kaj to nam? Kaj nas briga, ako se ti narodi znebe svojih evropskih mojstrov? Amerika ni kolonijalna dežela. Naša sila in naša stremljenja niso navezana na kolonije in njihova ljudstva. Ne dolgo tega smo podarili Filipincem samostojnost. Ono malo otokov, katere držimo na Tihem oceanu, ne preživlja doVolj ljudi, da bi mogli postati problem. Mogli bi torej reči, da je azijska revolucija zadeva evrbpskih narodov, ter da smo mi le opazovalci, ki niso neposredno zainteresirani. To naziranje bi bilo popolnoma pogrešno. Ravno nasprotno, naši interesi so živo prizadeti— tako politični kot gospodarski. Kina je danes slabotna država, v kateri razsaja meščanska vojna. Toda dežela šteje preko 400 milijonov prebivalcev in je upravičeno ena petih velesil. Morda bo trajalo še dolgo prodno bo Kina zares tako vplivna kot bi morala biti po mestu, ki ji je bilo prisojeno v zedinjenih narodih. Kadar bo njena sila zrasla, bo tudi Indija najbrže že ena največjih sil na svetu, in Indonezija bo nedvomno tudi pomenila mnogo več kot danes. Kakšno bo naše razmerje z narodi tako velike sile, je nedvomno največje važnosti za na3. Francija nam ni nikdar pozabila tega, da smo bili njena edina zaveznica v času revolucije. Balkanski narodi so še danes hvaležni Rusiji za pomoč, katero so dobivali v dobi svojih osvobodilnih borb proti Turkom. Bolgarija Je bila dvakrat v nasprotnem taboru, toda narod Bolgarije je bil vedno na naši strani. Načrt predsednika Roosevelta je bil, da naj bi Amerika igrala slično vlogo v azijskem svetu v njegovi borbi ta svobodo. Eden najglavnejših sporov med predsednikom Roose vel torn in Churchillom je bil ravno v zirati trgovino s kolonijami. To trgovino si je ohranla, toda razvil« jc ni. Naša produkcija pa je tako gigantična, da niti upati ne moremo, da bi mogli prodati vse. kar pridelamo in proizvajamo, ako ne bomo skrbeli za to, da si odpremo nova tržišča. Kolonijalna revolucija na Daljnem vzhodu nam bo odprla taka tržišča, ako bomo znali prepričati azijske narode, da smo njihovi prijatelji, in ako jim bomo pomagali, da sezidajo svoje lastne industrije. V splošnem so bili azijski narodi vedno naši prijatelji. Toda v zadnjem času smo izgubili naklonjenosti. Naša politika v tem delu sveta ne bi smela biti kratkovidna, računajoča z malimi trenotnimi u-godnostmi, temveč bi se morala vrniti k dalekovidnim smernicam politike predsednika Roose-velta. ' Safe Deposit Boxes All sizes available now $4.00 and up per year Conveniently located See us today CHICAGO TERMINAL SAFE DEPOSIT CO. 120 SO. LA SALI.E ST. Franklin 0470 Beseda o nail kraški "Burji" Ko sem bil majhen, sem mi shl, da hudič leti najhitreje. Če je kdo govoril o tristo hudičih mi je bilo razumljivo, da tristo hudičev leti tristokrat hitre je kot en sam hudič, in ker si nisem mogel predstavljati kakšno silno hitrost ima en sam hudič, so bile moje predstave hitrosti tristo hudičev takšne, ia bi si že ob sami misli na tisto peklensko hitrost snel klobuk, če me moj oče ne bi tako globoko žaliL Ni' mi namreč hotel kupiti klobuka in doma so mi potiskali na glavo doma izdelano čepico z velikim cofom > . _ _ _ . __iii_ ______ ^tno. Ali pa je? Kajpada, vsa poročila iz Flu-shinga nam pripovedujejo, kako postane Trst z "okolico" neodvisno mesto pod, nadzorstvom Združenih narodov. Ta okolica *ega pač daleč, preko tržaških predmestij, baje v prvi vrsti zaradi tega, Ida bo "svobodno" me- PROIETAREC »'" —————.. spodarsko demokracijo, brez katere je politična le prazna beseda. Reakcija misli, da se to lahko prepreči z diplomatsko igro na svetovnem polju in z nazadnjaško zakonodajo na domačih tleh. Dejstva govore drugače. Razvoj, ki ga zahtevajo gospodarske nujnosti, se tudi z najmodernejšim ki", pa menda niti vedeli nisuldarjev in so jih — naravno da so to sami zakrinkani fašisti, vpoštevali. Poročila so dobivali Kakšna so bila ta poročila, pač tudi od svojih vojaških poveij-ni težko uganiti. nikov, ki so komaj prišli v Trs> Vse to pa je večini državni-1 za živali nižjega reda, ampak orožjem ne da preprečiti. Zato kov ugajalo, ker jim je šlo v ra tudi za ljudska plemena, za na- Je bodočnost jasnejsa od seda-čun. Niti uradni Angliji, ne oli- rode, za vse človeštvo. njosti, cijelni Ameriki ni bila pri srcu V Aziji se je v zadnjih pet it. Jasnejša je tudi za Primorce, ufoda Trsta, še manj pa potrebe dvajsetih letih zgodilo nekaj primorsko, oziroma tržaške in pravice Jugoslavije in zlasti skoraj nezaslišanega Naši veli- vprašanje namreč ni bilo re$e-sto mogto živeti. Ta argument; Slovencev, temveč njuni lastni ki listi ne pišejo o tem, ker bi no. Ustvarjen je bil nekak pro-je, milo rečeno, zelo dvomljiv, navidezni interesi. Zagotoviti so I morali priznati dejstva, ki bi p> vizorij, ki za daljšo dobo ni vz-Res je, da Trst ne bi mogel je-! si hottli svoj vpliv v teh krajih bijala, kar mnogo rajši pišejo, držljiv, če tudi mislijo njega sti, če ne bi kmečka dekleta z | in zajeziti domišljeni val Slovan- V tistih kraiih žive narodi in na- stvarniki, da so zgradili neka} stva", ki hoče —v njihovih sa- rodiči, o katerih je bilo v cio'ji za večnost, njah — poplaviti vso "zapadno | carizma komaj kaj slišati, in mnogo teh plemen je še danei v zunanjem svetu neznanih. Opčin in nekaterih drugih krajev prinašala svoje pridelke na tr/aški trg, toda za življenje me- kulturo". Ce bi hoteli gledati ia sta to pač ne zadostuje. Odkar sno, bi kmalu spoznali, da take je prišel Trst s tako zvano Julij-1 ga valovanja sploh ni in ga ni-sko krajino pod vlado Italije, se kdar ni bilo. je prehranjeval na enak ^ačin, Aaglija se je v tej vojni ne- verjetno malo naučila in tuCl zmaga delavske stranke ni v ten. oziru dosti pomagala. Bevin je o£ividno bil predolgo član Cnur- Prcd rusko revolucijo so bili večinoma nomadi, živeči v najpri-mitivnejših razmerah, brez vsl-kega šolstva, brez pisanega jezika. brez abecede. Danes imajo v okviru Sovjetske zveze svoje federalne ali avtomne republi- chillovcga kabineta in se je nu- ke, so nastanjeni po mestih in New ¥ork je veliko mesto, s katerim se Trst niti v sanjah ne more meriti. Po prebivalstvu je večji od mnogih neodvisnih držav. Njegova luka ima več prometa kot vsa italijanska pristanišča. A ko je bil pred leti sprožen predlog, da naj se New York s širšo okolico ustanovi kot samostojna država "Manhattan*, ie nalet*! od vseh strani na tak vzel njegovega duha, vsled če- vaseh, obdelujejo zemljo in st ^ da ^ u n ^^ sar vozi ladjo še vedno po impo- bavijo z raznimi industrijami m , . . ., ... . » . . . , .. ladjo se vedno po impe rialističnih vodah, kar je začelo >e znatnemu delu njegove laM-ne stranke resno presedati. V vladi, ki je bila pri zadnjih volitvah poražena, se je, n. pr., na bavijo nepismenost je med njimi skoraj izumrla. Mnogi imajo tudi visoke šole, znanstvene zavod*, umetniške institucije, svojo literaturo in v vsakem oziru pri- AMKKIfiKl VOJAKI V CASABLANCI v Moroku na trg« pločevine. Stičen živahen trg so imeli muslimanski kleparji v Sarajevu dokler ga jim ni uničila vojna vihra. pa je vendar propadal. Za pomorsko mesto z luko, kakršno ima Trst, je paroplovbeni promet najvažnejši faktor, ta pa je v dobi italijanskega gospodarstva — kakor je bilo z uradnimi številkami dokumentirano — padal od leta do leta in posledice 4'je čutilo vse prebivalstvo. Ni kgenda, temveč bridka resnica, da je na Piazza Grande rasla trava. Zaradi praznine v prosti luki niso bili nezaposleni le "fakini", ki so živeli od nakladanja in razkladanja ladij,.tem več na tisočo drugih delavcev in kadar se morajo ti proti svoji volji spreha- i zna za vse narode. Jadran ]e mi že danes ne zaostajajo za jat*, ostanejo tudi žepi tistih-' pravzaprav velik zaliv prazni, k? žive od kupeevanja z zimskega morja in po tej logiki mislijo ^»»c.v.uvu, «« —- « sicer r(>sni(.no vendar pa raču- C r------~7---- , najštevilnejšim delom preoival- -i mora Anglija tudi tukaj zava- narodi in plemena hotela hia:> naU dvo ^ da ^ lesal ^^ kovrstne interese, stva. Zato ni čudno, da so preri- rovati vpliv. Odkod prihaja izre- čevati belemu kapitalu? Ob kon- ysem taJco kakor boSta onj I V naši dobi se stvari hitro raz-vsem delavci ne le slovenske, dna važnost Trsta za Anglijo, cu vojne so Javanezi pokazali. .j AL.etucji sta ti dve sili d'>- viiaJ°.Prepričani smo, da pride ampak tudi italijanske narodno- To je seveda ideja, katere člo- da poznajo razliko med neodv's-. sJt, skora; ve(jno vstopali slo- rcsn^,ne rešitve primorske-sti zahtevali pripojitev Trsta k vek nebi pričakoval od de- nostjo in kolonijalno sužnostjo. j iuQ .. t t,. ^ se zadnje ga vprašanja veliko hitreje kot kovi stran Jugoslaviji. A tudi drugi mislo- lavskega ministra. Primorsko j Angleži so sicer pomagali zatP-L. ase Zmšmi* "^»orazumi med mislijo «• •»» "rani, kjer Ko gaje Truman poklical do-1 ^v Franc Gabrovšek? In kdo ... i ..... , . , . ženim narodom, je to formalno • _____„ . __________'— J 1 1 . » logiki mislijo konservativci, da bodo ti .____'j' , . . je pravičnost brez ozira na Vha- ( mov v nov< u jv t i uiiiaii uuniivai uv/ ----- novo službo, je Marshall Je daJal odvezo namesto ka- podal dolgo izjavo, v kateri trdi, da so nadaljevanja civilne vojno in kaotičnih razmer krivi oboji — namreč reakcionarji v Kaišekovi stranki in ekstremisti med i- \ -- ^P . i .čase kažejo nesporazumi med H^lHi či,Tržačani so se pridružili trj vprašanje se pa tiče v prvi vrsti upor proti Holandcem. toda no njima Nobenega dvoma ni dh stare zaosUle sole. Pravičnost zahtevi. Zato je Trst »poslal de- Primorcev, toda Bevin ni storil vegA duha tega ljudstva ne more. se smatra Anglija za prvenstve- hodi ^esto P° k®m^nitih potih, a legacijo. ki-je sestojala iz treh nobenega koraka, da bi se poučil nihče ubiti. Prej ali slej pridejo nQ interesirano v Sredozeml u naP°s,ed zmaguje. Italijanov, dveh Slovencev in o željah in zahtevah tega ljud- j s svojimi zahtevami na dan in dveh Hrvatov v Pariz s sporne- i stva. Seveda, nico veliki četvorici, v kateri J nes in mohsieur na celi črti podprla jugoslovan- smatrala kaj takega za potrebno ske zahteve. * in vsi skupaj so pretresali pri- Takrat so bili možje še precej morski problem kakor da gre za naivni, dasi so bili med njimi kakšno obskurno kolonijo v cen- visok sodnik, znamenit tehnik, tralni Afriki, kjer bi imeli vsij zastopnik, .delavstva,,* duhovnik izgovor, da ljudstvo še ni "zre- zanievan lega .juu- j s svojim. n« uan ^ loh in v Trstu p^bej. Todii i, tudi minister Byr- takrat bodo Združen, narodi ^^ veleka ^ ^čuna s Am0ri^n Unimi/I isieur Bidault nista morah pokazati, koliko jim ve- | profiti ki bi sc ^am dah delati jMlIlunSKU VlUlll|U politika bolj in bolj agresivna ljajo načela enakopravnosti m, ^ tfl tekma ut . yge ** Prih?ia!? močnejša od političnega prija-tudi Indijci ki so bili naseljeni ki sc ^ kaž: „ n Hy ' PttOLETAREC 2301 so. lawndale ave., chicago 23, ill ga enotnega sveta. Združeni narodi morajo skr- bila poslana tja da se bi ukvar- naDi„fčAN^ J,n jala z rusko okupacijo v Nem- ^Kristan , pledScdnik Et Pravih SV(yo dezel° oklicah oin rvrisian.» za republiko. S tem bi se izne- bili tudi skrbi, kakršne so delale ministrom sive lase, ko se je že- gleškemu vojaštvu veliko nad-jni1 b,všl kralJ Edward, in spet lege. V nedeljo 12. ianuarja so sedaj, ko bi radi, da bi Elizabeta pognali v zrak policijsko posta- V2ela P^miča iz kake bolj ugle-angleško - ameriška , j0 v Haifi Nekaj poi^jev in dne familije kakor pa je Filipo- precej drugih oseb je bilo ubitih in ranjenih. Namen teroristdv ker mu veljaki Združenih nan> ča o njih , . A , , dov ne zaupajo — pa moramo _ _ „ ' beti za varnost sveta pred novo Jo zakljlk,ka da je situaci_; Newdovoljstvo Franc.je vojno, kar P°meni^ da marajo jfl skrajno nenaravna in se ne Sedanja odpraviti vse, kar bi moglo ska- moro ohraniti taktika po svetu vzruja tudi liti mir. Taka nevarnost se p. , , Francijo. Kovanje anglo-ameri r ian. ICIWI ne pokaže samo tedaj, če pride ^ Prej ali slej pride cas, da bodo, ške vojaške in ekonomske zvez« ie Aneliio orimorati ugoditi za-do oblasti kak domišljavi blaz- ^^^^^^^ \ ™?gim francoskim krogom ni Levi ž i^po svetu-namreč než fašističnega kalibra, ki sa- vidirajo svoj sklep, ker jih bodo, vieč. Nekateri v francoski vladi priznati Palestino za židovsko njari o osvojitvah in pod jar- ^^^^ J.f^^ javno poudarjajo, da je graditev državo. To soAngleži že enkrat mljenju, temveč obstoji vedno, vprašanje ne bo^rešilo diktator- anglo. ameriškega vojnega in obljubili _ bilo8je med prv0 dokler niso ustanovljene enake skcN temveč predloženo bo ljud- ekonomskega bloka nevarno i : ' _____:________ o__i__i._____i:.___ ctvii Itpr nnhpn Hrno narin rto___i ___i.*___:___________J ' JUJU Arabcem in svojih interesov tega niso storili. Ni verjetno, da se bodo v bodoče premislili, dasi je politična in plemenska napetost v "sveti deželi" neznosna. more prinesti zadovoljive rešit- dov ve. ki jo bodo morali imeti, da ne bo Trst visel kakor mlinski kamen okrog njhovega vratu. Kako bo ljudstvo tedaj odločilo, si že danes vsakdo lahko izra-čupa na prste. Po izkušnjah, ki bodo z ozirom na vse okoličine-neizogibne, se bo morala nezadovoljnost z . bajno "neodvisnostjo" še poglobiti in prebivalstvo, slovensko in italijansko ne bo hotelo sprejeti nobenega pro-vizorija več. Takrat bo določena tista meja, ki jo je narava sama začrtala in ki so jo dalekovidni Italijani kot Mazzini, Vivante in MARCH OFB pravice za vse. Sedanja ureditev stvu« ker n°ben drug način ne i y$ej strukturi zedinjenih naro-sveta prav gotovo ne jamči trajnega miru in zadnje mesece je pogostoma izrečena grožnja oboroženega spopada, ki ga premnogi elementi goreče žele tako močno, da ga je le z žrtvami spojena popustljivost nekaterih manjšin preprečila. Ampak tisti, ki se iz katerega koli vzroka čutijo danes močne, ne bi smeli pozabiti, da se manjšine, ki imajo moralno moč, izpremi-njajo v večine. . Izpremembe v Evropi jasno kažejo, da bodo v teku nekaterih let rezultati glasovanj pri Združenih narodih precej drugačni kot so bili doslej. Zakoni razvoja, ki veljajo za Evropo, pa niso omejeni na en kontinent. Kar se je zgodilo pred kratkim v Franciji in Italiji — ki sta, mimogrede rečeno, zapadni deželi, — se kmalu lahko z^odi v tej ali oni ameriški državi, v Siamu ali Egiptu, sploh povsod, kjer enakopravnost obstoja samo na papirju, ali pa nlli tam na. Za lo se organizacija Združenih narodov ne more presojati po današnjem razmerju glasov, ki v mnogih slučajih ni popolnoma iskreno, temveč je često diktirano od raznih faktorjev, od posojil, od strahu pred neznanim, od nezadostnega poznavanja razmer itd., temveč je treba gledati v bodočnost. Ta pogled olajšujejo očitne tendence družabnega razvoja, ki se v vse jasnejših oblikah kažejo zdaj tu, zdaj tam, prihajajo na površje, se krepčajo in zmagujejo, ten-t dence, ki pripravljajo tla za go- JANUARY 15-10 Se bolj pa se Francozi hudu-jejo, ker se novih oljnih virov v Sredozemlju polaščajo sedaj samo anglo-ameriške petrolejske družbe. Ena izmed predvojnih pogodb med Francijo in drugimi zapadnimi silami določa, da v slučaju developiranja novih oljnih ležišč, ali v izpopolnjevanju starih, dobi nadaljni delež v takih pod vzet jih sorazmerno z Anglijo in Zed. državami tudi Francija, a v tem slučaju je bila popolnoma ignorirana. Francoska vlada je vsled tega naslovila orotest v London in Washington. a dosegla ni nič. Sedaj je Francija udeležena v oljnem kartelu v Iraku, toda anglo-ame-riški interesi naprave v Iraku baje zanemarjajo in toliko bolj developirajo tiste, v katerih nima Francija nobenega deleža. Problem Kitajske Ameriška diplomacija in vnanja politika sega sedaj v vse kotičke sveta. Brigamo se za vsako deželo v latinski Ameriki. Ves kontinent smatramo za našo sfero in ne bi trpeli nobenega tujega ume&vanja. Prav tako smatramo za dežetl pod našo sfero Kitajsko in sedaj Japonsko. - • Ko je general Marshall pustil načelstvo nad ameriškim generalnim štabom, ga ja Truman poslal na KUajsko, da še on poskusi svojo srečo pri pomirjanju kitajskih frakcij in skuša pripraviti Ciang Kai-šekove nacionaliste in komuniste v sklenitev Rojak iz neke zapadne države je naročil Proletarca sorodniku v stari kraj in pričakoval, da se mu ba zahvalil zanj. A namesto tega mu je poslal slike s cerkvene svečanosti in slike birman-cev. Ta njegov sorodnik je bil eno leto pri partizanih in tudi njegova družina se je skrivala v hosti lačna in bosa. A kot izgleda,Hso stare navade in cerkvene tradicije ostale vzlic vpitju,, da "Titova Jugoslavija preganja duhovnike in vero zatira." Sonce preobrata še ni moglo prodreti vse goste rimske teme. Ta naš naročnik z zapada omenja k temu, da dela jugoslovanska vlada pametno, ker prevzgaja mladino. Kajti med starimi ljudmi je težko zasejati nove ideje., Joseph Stalin je že dostikrat umrl, še večkrat zbolel in omagal za delo. Cim ga nekaj dni ni na izpregled. pa anglo-ameriški tisk izve, da je umri, ali da je na smrt bolan in mu začne iskati naslednika. Nedavno pa je bil pri njemu v gostih angleški feldmaršal Montgomery ter ga dobil pri dobrem zdravju. Isto je pred nekaj tedni potrdil sin pokojnega Roosevelta Elliot, ko je bil s svojo ženo v Moskvi. Torej so naslednika Stalinu po nepotrebnem iskali. Feldmaršal Montgomery je Stalinu in sovjetskim poveljni- va žlahta. TU JE HITRA POMOČ ZA BOLEČINE VSLED RHEUMATISM & ARTHRITIS Da, sedaj sc dobi učinkovita, hitra pomoč za tiste okrutne, neznosne bolečine in zbodljaje, ki jih povzročata revmatizem in protin. To je TRINERJEVA STOP-GO METODA, nov, povojni izdelek JOSEPH TRINER CORP., izdelovalcev Tri-nerjevega Grenkega Vina, firma, ki je dobila najvišje nagrade kot vodilna ameriška izdelovalka želodčnih in milih odvajalnih sredstev. TRINERJEVA STOP-GO ME-' TODA vam nudi olajševalno, hitro pomoč v slučaju neanosnih bolečin vsled revmatizma in protlna.Se lahko jemlje; tfestoji iz tega, da vzamete eno GO tableto vsak dan, in dve STOP tableti po vsakem obedu. Vsaka GO tableta je namenjena kot dietetični dodatek, ki vsebuje sledeče proporcije dnevnih zahtev za odrasle: Vitamin D, 5-krat; Vitamin BI, več kot enkrat in pol; in Vitamin C, 2 4-krat. Olajšajte si mučne bolečine revmatizma ali protina, in počutite se zopet kot piej! Zahtevajte TRINER jevo STOP-GO METODO, ki se prodaja na GARANCIJI VRNITVE DENARJA! TRINERJEVA STOP-GO METODA se lahko dobi v vseh lekarnah, če pa vaš lekarnar še nima tega novega povotnega izdelka, izpolnite sledečo formo in jo pošljite na: TKINKV'ft STOP-GO M FT HOD Dept. 3ft, Box 1973, CklraffO M, Nt. Cenjeni: Pošljite mi škatlico TRINfiRJE VE STOP-GO METODE, zakar prilagam $2.00, Ime ................................................. Naslov ......v.................................... Pošta ........................ Država.....'.. Route....... Box....... Money Encl. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker« • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION COOMHATIVI COMMONWEALTH NO. 2050. P*bluk«4 Weekly el 2301 Se. Lewedele Ave. CHICAGO 23, ILL., January 15, 1947. VOL. XLII. HOUSING AND PROFITS We wish the American people would stop sympathizing with home-hungry fellow citizens long enough to examine the system that can build enough tanks and battleships to win a far-flung war but can't seem to provide homes for peaceful family life. Just a little serious thinking should convince even the least-in-lormed person that there is no economic reason why there should not l>e adequate homes for everybody in this wealthy nation. These United States have everything that is needful for homes; material necessiti-M and human labor is abundant. Well. Why ...? The answer is that we tolerate an economic order under which human need is not what sets people to building homes. The demand for private profit is What does the trick . And so it is that human needs are being denied because a few people who control the nation's resources can t see a way to make home-building pay. Put it on the ballot that way and everybody would vote against such an arrangement. Say, "shall the American people wait for what they need until the lumber interests, the money interests and other private interests can supply human needs at a profit," and the flood of "No's" would be overwhelming. Yet, that is what the American people vote for every time they elect representatives of either of the twp old parties. The people should have learned that lesson back in the Hoover-Koosevelt depression dayab There was no reason then for poverty The nation had everything: raw materials, machinery, human labor. But millions of people who needed what they and the machines could have produced were held in idleness and poverty until some way could be founa to enable a few owners to make money by permitting the many to produce and use things. That's the way it is with houses today. The profit arrangements aren't suitable to the owning class. And the majority of workers still vote for a system that places profits above humanity. - Well, so long as we have, a private-profit economy profits ^fUST rule. Only. by.socializing the means of life and producing for t^se instead of profits—as Socialists propose to do—can humanity be*made the prime mover of human activity.—Reading Labor Advocate. "Portal to Portal // Current demands by organized labor for what has been called ' portal to portal" pay is a device for getting more money for the workers involved. No matter what else one thinks about the idea of paying workers for time spent in getting from the time clock to the job, for lay-.overs, waiting and other incidents which used workers' time without compensation, the fact is that what the workers wants is more money. And, since workers quite naturally and inescapably have the viewpoints and reactions resulting from the individualistic economy (capitalism) under which they always have lived, in their quest for more dollars they can't be expected to care how they get what they want, who pays the bill or what the satisfaction of their demand.' will do to the general economy. Critics of unions in the present instance are saying that granting of the ' portal to portal" demands will bankrupt some industries. Suppose we admit that is true. What do workers care? The answer is that rank and file workers don't consider the welfare of their employers any more than employers considered the \**lfare of workers back in 1929. when business slammed the doors of industries in the faces of workers and told them to starve for a while. That, we say, is the kind of social—or anti-social—viewpoint that capitalism engenders. We also say that it fits with the individualistic, go-get-it-now. planless ethics which the beneficiaries of capitalism have always lauded. Our criticism of workers is no different now than it was before portal-to-portal became an issue. Every time workers struck in the past we've wondered why, instead of striking for a little more, they did not VOTE FOR EVERYTHING.—-Reading Labor Advocate. THE MARCH OF LABOR IF Alt MAHKlHD MiMS cWE_ VtfEAt Of OlE Of**ON,AHV CrttY om PERSON WERE OF "WE CONTRARY 0P*»ON, MAW-KSsiP MOULD BE MO MO&& JUCTFitO iN SILEHCIM3 •ftAT om. pi«so*,-rwAn ne, H« HAT) lUtVo^ta, WOULD Bt OUSTWID <*4 SIUCMOM0 MANKIND.* taoe- >ftTS • ok entitled, "National Income: A Summary of Fadings," written by Simon Kuz-nets, professor at the conservative University of Pennsylvania and economist for the National Bureau of Research. The book boils down the results of a 25-year study, . Kuznets says the book shows the extraordinarily high income of the American people, but that's the average income. Official government studies back in the years covered by the book proved that an average American family required an annual income of $2.100 to maintain a "minimum standard of existence." That figure is about the same as the "average income per family" found by Kuznets, but his average includes the Rockefellers, Morgana and all other families of great or moderate wealth. Obviously, millions of families received far less than the $t,050 "average." The book also presents these significant figures: The "upper 1 per cent" of the Rockefeller's Gift to United Nations Calls Attention j *n1\enc"n received almost _ _ ... - n # • - ,, half of their incomes from divi- To Fact That Uncle Sam Pays for "Generosity" f« IACDNS INCREASE iN AVU*SE ' fc^iOENCY iN OUR.NATiON*. SCOHOMY BSTNESN 1940 ANO 047 « sf on. at? It> iN THCSI 7*$*i CPA SoOv€Y *EvC*.S 1H*T lANDkOROd ARS MAK*» MORE PfiDfiTS EVER BOCAE. NCAJ&OF TKEIOO* lEALOFOOCUfANCY, flESULTiUG IN A MUCH HlfHfft RftlUAN ON TN£ INVESTMENT. THiS <5 A MUCH MOfif HWHJWT *ci&ft"mAN -me amount * RENKH-MWD. ^fHtWtz Qooc na-m arc xxD-oaj&J . hatt are ttxo. -this »s 1ug la8r- / locameyimfc luf union hat, ioc* forit ( Do You Wish to Bo a Philanthropist? if s Very Eaiy, If You're a Rich Man! Sloan of GM Speaks When Alfred P. Sloan, chairman of the board of that octupus called GeneVal Motors corporation afpeaks, the business world sits up and listens f . Sloan recently proposed that laws should be passed to dissolve labor unions into small parts so that no one part has the economic power to Effect the pubttc interest. How would Mr. Sloan feel about a similar law to dissolve General Motors and General Electric and other similar organizations into smaller parts so that no one part has the economic power to dominate several industries. , ' Mr. Sloan n/ever..heard of the pot calling the kettle black!—The ^ Progressive Miner. ... Nazis Die But Their Ideas Live On The sentences handed down by the international tribunal at Nilren-berg have been carried out. 1*he chief instigators of the Nazi crimes against humanity have paid with their lives. But let's not fool ourselves —the pioson of Nazism did not die with those leaders. The vicious doctrines of dictatorship, religious bigotry and race hatred that tfiese mert fostered cannot be banned by tribunals gr strangled by gallows. They must be rooted out of minds and actions of men the world over before the ghost of Nazism is finally laid.—Mobile Labor Journal. * < Downtrend Has Begun ' - Have you noticed the big fur ads in the city papers lately, offering coats listed at $1,189 a few weeks ago iof $789 now? Or have you seen what's happening to diamond prices? They're going ^own, tcft>, in a headlong slide from the peak prices reached only a few months ago. *■ That's the beginning, folks. Of course not many co-ops are likely to be caught with a big stock of fur coats or diamonds, but what is happening in those lines can and probably will happen sooner or later in most of the things people need or want but must have money to buy. There was another little news item the other day that ought to make us stop and think. It said that there was a net increase of $2,693,000,000 in consumer credit during the year ending Oct. 1, Take these two facta into consideration: First, a record increase in credit business; secondly, a ifharp drop in prices, first in luxury items such as furs and diamonds, but spreading to many other products of shop, mine and factory* The reason is obvious: People no longer have the ready cash tO buy whatever they want. They are beginning to go in debt with the purpose of repaying out of future income. But what of future income? Will it hold up to present levels? Will the factory or shop worker get as much income If sales begin to slump? Will farm prices remain at levels that guarantee a big net income for farmers? The answer is clear if we read the signs right. Both city and farm incomes are bound to decline. How much is uncertain. If they drop a great deal, we will have a severe business depression. If only a little, we will still have a slowing down of business that will require the most careful attention if we are to come thru without many business failures and considerable unemployment. Pay up at your co-op now!— Midland Co-Operator. Baltimore Bessie Says the Duchess of Windsor: "Like everybody else, we live from hand to mouth." Ah yes, but what a hand, and what a mouth!—Western Farm Leader, Calgary. Of th* Wealthy Want to get a reputation as a great philanthropist? It's easy, and will cost you mighty little—if you are a rich man. You may even make a profit on it. Just charge your philanthropy up to Uncle Sam. He will pay the bill and you will get the credit. If you are a poor man, it is a different stt>ry.J %our philanthropy-comes out of your own pocket. Uncle Sam makes little, if any, contribution. How come? Well, look at John D. Rockefeller, Jr. He recently offered an $8,000.000 gift to buy the United Nations a home in New York City. His generosity was celebrated on newspaper front pages. Yet it looks like Uncle Sam will donate at least 86 per cent of the money, and perhaps 100 per cent or more. The papers reported that Rockefeller made his offer on condition that the gift be "tax free," but they did not explain what that means. Government tax experts tell a more complete story. Rockefeller, they say, will present the gift to Uncle Sam. That makes it a gift to tho U. S. government "for public purposes." Under the law, such a gift can be "deducted" from the income on which Rockefeller pays taxes. It also makes it unnecessary for him to pay a "gift tax" on the $8.000,000 After Uncle Sam gets the land, he will turn it over to the United Nations. . Rockefeller is only doing what other wealthy men do when they make "generous" gifts to "Community Funds," colleges, churches and other "non-profit" institutions When you read about such gifts, remember the Federal income tax law. It permits anyone to "deduct" his charitable gifts from the income on which he pays taxes—up to 15 per cent of that income. Rockefeller s income is so large that he could deduct the U. N. gift and other big donations, and still stay within the 15 per cent. On this 6ne gift, how much income tax will he save? In other words, how much of the $8.000.000 will come out of the pocket of Uncle Sam. who badly needs money himself? At most. Rockefeller will give only $1,120,000 The government—-which meahs you and other taxpayers—will contribute the other $6.8*0.000 That is because Rockefeller, like other rich men, pays a tax of 86 cents on each dollar of his income above $200.000 a year. Every time one of these "high bracket boys" gives away a dollar, he saves 86 cents in taxes, so he really gives only 14 cents. In many cases, according to an article in a national magazine, the rich man does not even give the 14 cents of each dollar. Tax experts figure out how the gift can actually make money for the rich man. One way is to make the donation in stock instead of money, thus avoiding the "capital gains" tax on the stock. This and other methods are a little complicated, but rich men's tax experts "know the ropes." In contrast, if a man's "taxable" income is under $2,000, he pays 81 cents of each $1 gift, and Uhclc Sam pays the other 19 cents. As "taxable" income increases. Uncle Sam pays a larger and larger share, up to 86 cents of each dollar "given" by people whose incomes are over $200,000 , All this brings up this question: Would it be better for Uncle Sam to finance welfare agencies, colleges, hospitals and other "good works" directly, instead of indirectly through "philanthropists" who contribute comparatively little and get all the credit?—Labor. dends. interest and rents. From those sources, the "upper 5 per cent" received "more than one-third" of their incomes. The other 95 per cent of our people had to earn almost all their dollars "by the sweat of .their brow." as "less than 1 per cent" of their incomes came from dividends, interest and rents. Incidentally, that shows up the propaganda of big corporations, which claim they are owned by millions of "ordinary" Americans. Obviously. 95 per cent of our people own very little of the country's income-producing wealth. The 5 per cent "upper income group" also pocketed most of the "savings" accumulated from the national income, the book points out. In other words, the great majority of our people got barely enough money to live on, and could save little for a "rainy day." IS THE CHURCH STILL THE DOMINANT FACTOR IN ITALY? In Rome, one anti-clerical weekly has been suppressed without court action; Ruggero Maccari, editor of another, has been convicted of "offending the religion of the state" and sentenced to two years' imprisonment. Since Roman Catholicism is the religion of the state only by virtue of the Concordat negotiated by Mussolini with the Vatican in 1929, this seems rather a queer charge for « democratic Italian government to bring forward; it tends to prejudge the question of relations between church and state in Italy, which presumably is to be settled by the new constitution now under discussion in the Constituent Assembly. Feeling, possibly, that this was rather dubious ground on which to proceed, the government prosecutor made much of the alleged obscenity of the cartoons which have appeared in Maccari's and other anti-clerical magazines. That, of course, is a familiar accusation against critics of the church, and since we have not seen any of the cartoons in question, we cannot say how far it is justified. It is hardly borne out by descriptions of several that have appeared in the American press. One cartoon which figured in the Maccari trial showed a priest wringing the neck of a chicken representing Italy—a bitter political comment; perhaps, but legitimate enough in view of the Vatican's strenuous intervention in Italian elections. Another depicts a licentious friar—a subject which has always attracted satirists because of the not infrequent gap between priestly pretensions and priestly performance. If criticism of this kind is to be banned, the Italian government will have to suppress a large number of Italian classics beginning with Boccaccio.—The Nation. // Give Undo Sam a "Break P^^HH At the beginning of World War II, there were lots of people who believed Hitler and Hirohito might drop bombs on American cities, causiiu great loss of life and property. Those who owned property sought insurance, but the big insurance companies turned them down. As usual, when there is an extra tough job to be done, the Federal government stepped in,~ It organized the War Damage Corporation and issued insurance policies by the bale and at very low rates. When the books were balanced, it was found that W. D. C. bad taken in $220 million and had paid out less than half a million. The big insurance companies had missed a golden opportunity to make money. Now it is proposed that the Treasury refund the profit it made on a legitimate transaction. No one would think of such a thing if the insurance companies had displayed the necessary courage. Instead, they would be praised for their "business acumen." LABOR is opposed to the refund and hopes the Congress will turn it down with a bang. Uncle Sam is entitled to a "break" once In a while.—Labor. . LOOKING AHEAD By Len D« Caux WANT TO BECOME A MILIONAIRE ? GO TO POSTWAR CHINA Per capita income in the United States in 1945 would have made the average American a multimillionaire in China, according to figures pjblished in the N. Y. Journal of Commerce. At the rate of 2.020 Chinese dollars to one U.S. dollar, the per capita income in this country of $1,150 was worth $2.323.000 in Chinese currency. Recent announcements of China's Premier Soong of a one-third devaluation of Chinese currency to a rate of 3,350 Chinese dollars to one U.S. dollar shoots the average American's income to the astounding figure of $3,852,500 in Chinese money. But hold on, don't rush for travel reservation yet. Those Chinese millions would buy you less than the U. S thousands. It's all done with an economic gadget called inflation "DR." GALLUP OFFERS ANOTHER TRICKY "POLL" "Doctor" Gallup announces a "poll" on this question: "Do you think labor unions should be required by law to make yearly public reports of the money they collect and spend?" Eighty per cent of those interviewed replied in the affirmative. Of course, this "poll" is Just a part of the propaganda campaign which is being pressed against or^ ganised labor. In framing his question the "doctor" gave the impression that labor unions do not make frequent and complete reports of their receipts and expenditures. There Is net the slightest founds Uon for that falsehood. The fact is that labor unions right now, without any law, are making most complete financial reports to their members Furthermore, anyone of ordinary intelligence can understand these trade union reports. They are not like the reports imued by big, corporation. In nine cases out of ten no one can get any worthwhile information out of those reports. Here's a fertile field for "Dr." Gallup, if he wishes to do something constructive.—Labor. A LIMERICK Said a cautious old fish in the water, "You must not eat minnows, my daughter." Blit the giddy young thing 'Said, "I must have my fling." And therefore, a fisherman caught her. YOU ATTEND PEACE MEETING AT YOUR OWN RISK New York.—(ONA)—It's a reasonable assumption that one of the safest spots in the world today would be a seat at the well-guarded sessions of the United Nations General Assembly here, which la, by way of being, a peace conference. But the United Nations apparently have an eye to untoward incidents. Printed on general-odmla-slon tickets tq £e Assembly meetings is this preAutionary warning: "The United Nations shall not be responsible for any damage to the person of the holder thereof while on the premises of its buildings in whictf metings of the United Nations are held." * TOO. TOO TRU The best way to forget all your other troubles is to wear a pair of tight shoes. _ Once upon a time there were two brothers, a Big Brother and a Little Brother. When they quarreled over sharing things, their father would tell them: "Share and share alike. Always say, 'One for you and one for me.' " But one day Big Brother decided that "one for you and one for me" might be all right, but "one for you and two for me" was better. And because he was bigger and did the dividing, and could wallop Little Brother, he made that rule stick: As the boys grew up, they came to take it for granted that Big Brother should always get twice as much as Little Brother. . In this way. Big Brother finally got so much that the only way Little Brother could get the things he needed was to work for him and buy from him. , But Big Brother always got two dollars back for e a c h dollar he paid. "Everything fair and square," he'd say, "one for you and two for me" And to make sure Little Brother did think this fair and square, Big Brother hired a lot of folks to write and shout and sing: "One for you and two for me. That's what makes prosperity: That's the way it's always been. And that's the way it's got to be." But one day, Little Brother met a man who said, "Get wise. Little Brother, organize!" Little Brother said, "Oh, I see (that's CIO spelled backward) and he went and asked Big Brother for more dough. Big Brother was furious. He tried to wallop Little Brother like he used to do. But Little Brother walloped right back. So Big Brother said: "Okay, you get more dough. But it's still one for you and two for me. For every dollar more you get. I get two dollars more for what I sell." Little Brother did all he could to stop Big Brother from charging more. He showed th$t Big Brother didn't have to. He went to Congress. He even went on a buyer's strike. But Little Brother had to eat. So when he started getting thinner, because he couldn't buy enough at the prices which Big Brother kept on raising, he finally, figured the only thing left was to ask for more dough again. He got a good economist to gather all the facts. These showed that Big Brother had so much money he could easily pay Little Brother more without charging more for his goods (Just as he could have done before) — by changing his rule to. say, "IV« for you and 1*4 for me." It was also shown that Big Brother couldn't raise prices much more anyhow and still sell his stuff; and that everybody would be better off if B.B. paid more, charged less and so had more cash customers. And what did B.B. (big business, to you) say to this? Well, read the papers. The NAM, knocking the Nathan report, says there are only two alternatives (heads I win or tails you lose): Either "hold wages steady;" or "give another round of wage increases and thereby force prices still higher . . . higher, as shown by the experience earlier this year, by just the amount of the wage increase." That's B.B,'s "one for you and two for me"—either lowered real wages for you, record profits for me; or else, two dollars in price increases for each dollar in increased labor costs, which is what "experience earlier this year" shows. But there's a third possibility, which the NAM deliberately ignores—a little modification of its 'one for you and two for me" rule, by raising wages and lowering prices at the momentary expense of record profits—with the probable^ result of higher profits in the pnd from greater demand and greater volume of production. As to the daily papers, the Two-hey Analysis of Newspaper Opinion reports that "an overwhelming majority of 89 per cent condemns the Nathan report and Murray's demands for higher pay. . . . The press seems amazed and incredulous over the demands." The very idea of challenging the sacred principle, "One for you and. two for me!" The arguments of the big-busi-ness press are just like those of the NAM What tf coincidence! But the Twohey Analysis detects "an element of fear underlying much of the comment.'* It speculates whether this may be due, among other reasons, to "belief labor has so much power It can't be stopped, belief profits may be curtailed . . ." If Just this little seed of doubt, as to the eternal inviolability of the one - for - you-and-two-for-me principle, has been implanted in the big-business breast, that's really sumpin'! He trusted her ' "Well." said the insurance agent to the newly-wed Angus, "now that you're married I'm sure you'll want to insure your life," "Awa wt' ye," said Angus, "she's no' that dangerous.'*