Celje - skladišče D-Per III 19/1988 illlllllllllllllllll 1119881363,2 E t COBISS e MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 2 - Leto Vlil - Marec 1988 Sozd Merx združuje: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Savinjski magazin Žalec, Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek. Karmen Magyar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika Ilijaš, Herbert Lešnik, Bojan Dežan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, UL 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. tve ho! Razvojno raziskovalna dejavnost Program za leto 1988 V sestavljeni organizaciji Merx so bili začetki organizirane razvojno raziskovalne dejavnosti šele v letu 1985, čeprav so bili v nekaterih drugih delovnih organizacijah in skupnostih že dosti prej. V tem letu je bil namreč sprejet Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje razvojno raziskovalne dejavnosti v večini naših delovnih organizacij, razen v eni od treh temeljnih organizacij. Po tem sporazumu se vsako leto združujejo sredstva na ravni sozda in to 0,10 odstotka od dohodka, ustvarjenega v preteklem letu, za pospešitev razvojno raziskovalne dejavnosti. Vsako leto posebej se zbirajo r„bude delovnih in temeljnih organizacij, da se na tej osnovi pripravi program razvojno-raziskovalne dejavnosti. Sektor za naložbe in razvoj pa je imel usklajevalno vlogo. Od začetka raziskovalne dejavnosti pa do danes, to je v letih 1985, 1986 in 1987, je bilo v letne programe vključenih kar 24 razvojno raziskovalnih nalog in zaključenih le 11,9 pa jih je še v izvajanju, 4 pa se še niso pričele izvajati. Pri tem smo poskušali aktivirati svoj strokovni kader v delovnih in temeljnih organizacijah, vendar v večini delovnih okolij niso pokazali posebnega interesa, da bi se naloga, ki sojo predlagali v letne programe, začela izvajati takoj, kaj šele, da bi bila pravočasno zaključena. Še manj pa je bilo doseženo pri aplikaciji nalog za dokončane razvojno raziskovalne naloge. Morda ni vzrok toliko v nezainteresiranosti delovnih in temeljnih organizacij, ampak nasploh v pomanjkanje strokovnih kadrov, ki bi delali izključno v razvojno raziskovalni dejavnosti. Zavzemanje delavcev, ki delajo na drugih področjih, pa je bilo za konkretne razvojne naloge v delovni ali temeljni organizaciji samo še v dodatno breme. In kaj je razvojno raziskovalna dejavnost. Vse, kar izboljša dosedanji način dela v delovnih in temeljnih organizacijah ter da se ti učinki odražajo v povečanju njihovega poslovnega rezultata. Sicer pa smo že v vseh planskih dokumentih sozda natančno začrtali, kaj je ta dejavnost. Vsekakor moramo dosedanji način izdelave razvojno raziskovalne naloge spremeniti, to je, da so le-ti izvajali pretežno delavci iz posameznih temeljnih ali delovnih organizacij. Predlagamo, da bi v prihodnje prevzel konkretno izdelavo programa razvojno raziskovalnih nalog Sektor za razvoj in investicije sozda Merx s pomočjo zunanjih sodelavcev in ustanov ter tudi poskrbel za aplikacijo naloge, seveda ob ustrezni organiziranosti sektorja. Predvsem se nam zdi pomembno, da bi strokovni delavec za posamezno področje povezal svoje delo za izboljšanje poslovnega procesa ali postopka dela in tehnologije z izdelavo razvojno raziskovalne naloge za specifične potrebe delovnih ali temeljnih organizacij. Za letošnje leto se je interes zelo povečal, saj je prispelo kar 24 predlogov oziroma naslovov razvojno raziskovalnih nalog: - 6 nalog za področje kmetijstva, - 4 naloge za področje živilske industrije, - 8 nalog za področje trgovine, - 3 naloge za področje avto-tehnične dejavnosti, - 3 naloge za področje gostinstva in turizma ter drugo. Po temeljiti presoji komisije za razvojno raziskovalne naloge predlagamo v izvajanje največ 10 nalog. Za letošnje leto je komisija tudi predvidela, da se vključimo v izvajanje in sofi- nanciranje večjega števila n^log iz republiškega programa kot pa smo to delali do sedaj. Vsekakor pa se moramo v prihodnje tudi bolj vključevati s pobudami v občinskih in posebnih raziskovalnih skupnostih v okviru Republiške raziskovalne skupnosti, ki jih sprejemajo v jesenskih mesecih za oblikovanje njihovih programov za prihodnje leto. Ladi Krivec Za bolnišnico v Celju Izvršni odbor podpisnic Družbenega dogovora za modernizacijo bolnišnice v Celju poziva vse delovne ljudi in občane k nadaljnjemu zaupanju in pripravljenosti vseh in vsakogar za solidarnostno zbiranje in združevanje sredstev za nadaljevanje izgradnje in posodobitve bolnišnice v Celju. Naš skupni cilj - dokončanje modernizacije bolnišnice v Celju, bomo dosegli le z doslednim uresničevanjem nalog v zvezi z zbiranjem in združevanjem sredstev ter nadaljevanjem izgradnje in modernizacije bolnišnice v Celju, ki v teh težkih finančnih in gospodarskih razmerah terjajo izredne in velike napore vseh nas. Na posnetku je gradbišče Poslovno trgovskega centra v Rogaški Slatini - (temelji novega objekta) katerega investitorji so tudi tri naše članice in sicer delovne organizacije Tkanina, Mlinsko predelovalna industrija in Jelša,. skupna vrednost bo 375 starih milijard dinarjev. Stavba je v podaljšku avtobusne postaje, vzporedna s Kidričevo ulico v Rogaški Slatini. Na eni strani se navezuje na objekt Kidričeva 13, ki ga delno prenavljajo za potrebe Poslovno trgovskega centra, na drugi strani pa se navezuje na novo avtobusno postajo. Obstoječi trgovski dom se tudi vključuje v novi Poslovni trgovski center. IZVOZ SHIO ZČIStšIVlll smelo j V tej številki preberite: V lanskem letu smo v sestavljeni organizaciji Merx realizirali 1,21 milijona ameriških dolarjev izvoza blaga ter 0,55 milijona dolarjev izvoza storitev, uvozili pa smo blago v vrednosti okoli 1,25 milijona dolarjev. Ti rezultati, zlasti izvoz blaga, so pod načrtovanimi. Glavni vzrok za 15-odstotni izpad v realizaciji izvoza blaga glede na plan je objektivni dejavnik - vremenske razmere - na katerega sami ne moremo vplivati. Zato bo v letošnjem letu potrebno izvoz usmeriti še na druge proizvode, kajti izvoz postaja vse bolj nuja zaradi lastnega obstoja, ki ga lahko ogrozi pomanjkanje deviz za nakup reprodukcijskega materiala, nadomestnih delov in šc česa, kar nujno potrebuje proizvodnja, kot tudi vse manjša ab-sorbcijska sposobnost domačega tržišča ob padanju kupne moči. Plan izvoza blaga za letošnje leto smo zastavili smelo, saj smo ga povečali za 100 odstotkov glede na realizacijo preteklega leta. Največji delež v letošnjem planu nosita delovni organizaciji Blagovni center in Kmetijski kombinat Šentjur, kar 21 odstotkov, ki načrtujeta predvsem povečanje izvoza zmrznjenega in konzerviranega sadja in zelenjave ter kuncev. Iščemo tudi možnosti vključevanja drugih blagovnih skupin v izvozne posle, da bi lahko uresničili vse potrebe članic sestavljene organizacije po uvozu blaga, ki so ga opredelile v svojih uvoznih planih. Zavezali sc namreč tudi moramo, da bomo odslej morali zagotavljati družbeno priznane reprodukcijske potrebe po šc večji paleti reprodukcijskih materialov, kajti zakonodaja na področju blagovnega prometa s tujino ubira pota liberalizacije in se vse več blagovnih skupin iz kontingentov in dovoljenj preusmerja na pogojno prosti uvoz (LBO). Za uvoz le teh pa mora delovna organizacija razpolagati z družbeno priznanimi reprodukcijskimi potrebami in pravico do uvoza in plačevanja v tujino, ki se po novih predpisih devizne zakonodaje kvartalno popravlja ne le na osnovi realiziranega izvoza, temveč tudi v odvisnosti od tekočih prilivov deviznih sredstev. Zato bo zelo pomembno tekoče uresničevati s planom zastavljene izvozne cilje in jih tudi finančno ustrezno podpirati. ReitaUi Mastnak Na 2. strani: O poslovanju v preteklem letu Dogodki tega meseca Na 3. strani: Prehod na lastno računalniško opremo v MPI Z večjo strokovnostjo do boljših strokovnih rezultatov Na 4. strani: Tekstilno blago v Maloprodaji Na 5. strani: Posvet kmetijskih pospeševalcev Na 6. strani: Razpis letovanja v Biogradu na moru in na Kopah Naložbe v kmetijstvu se počasi obrestujejo Na 7. strani: Športni rezultati zimskih tekmovanj MEFDC VESTNIK STRAN 2 MAREC 1988 Kako smo poslovali v preteklem letu Po podatkih o poslovanju Merxa v letu 1987 lahko rečemo, da smo glede na zaostrene razmere gospodarjenja in nenehne spremembe obračunskega sistema dosegli ugodne rezultate. Položaj v kmetijstvu in delno v živilsko-predelovalni industriji je vse slabši zaradi znanih razlogov, ki se pojavljajo že nekaj let. Zaradi administrativnega določanja cen se srečujemo z velikimi nesorazmerji med reprodukcijskim materialom in končnimi izdelki. Promet v trgovini realno pada, vendar je zaradi blagovnih kreditov še zadovoljiv. V gostinstvu in turizmu fizični obseg prodaje še nadalje pada, precej pa je odvisen od gospodarskih razmer, kupne moči prebivalstva ter prizadevanj ozdov, da bi privabili čimveč gostov. Ustvarili smo 394.190 mio din celotnega prihodka ali za 119 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Ob indeksu cen na drobno v višini 230,6, cen na debelo 204,2, cen gostinskih storitev 229,4, ugotavljamo, da so imele cene glavno vlogo pri rasti finančnih rezultatov ob zmanjšanju rasti količinskih efektov. Pogoji in spremembe v poslovanju so na posamezne dejavnosti v sozdu različno vplivali. V sestavi celotnega prihodka sozda predstavlja dejavnost kmet. živ. predel, industrije 16%, trgovina 69,3%, gostinstvo 4,2 %, storitve 6,9 % ter drugo. Zaradi počasnejše rasti porabljenih sredstev ob rasti ce-lotneg aprihodka smo v sozdu povečali ekonomičnost poslovanja za 1,4% ter dosegli 59.715 mio din dohodka. Na višino dohodka je vplivala zlasti revalorizacija materiala, zalog, trajnih virov poslovnih sredstev ... Po dejavnostih je dohodek: ali 77,6 % čistega dohodka in 7.844 mio din sredstev za akumulacijo ali 19,2 % čistega dohodka. Strukturni deleži so se spremenili v korist akumulacije. Najhitrejšo rast sredstev za akumulacijo beleži kmet. živ. pred. ind., indeks 426, in znaša 2.076 mio din, trgovina indeks 350 -4.651 mio din, storitve indeks 347 - 631 mio din, gostinstvo in turizem indeks 106 - 202 mio din in bančništvo indeks 90 -228 mio din. Delež akumulacije v dohodku sozda znaša 13,1 % (lani 10 %) in je večji od lanskega za 32 %. Povečali smo tudi sredstva za reprodukcijo, ki so namenjena za investicijska vlaganja in znašajo 10.766 mio din oziroma 147% več kot v lanskem letu. Povprečni obračunani čisti OD na delavca v sozdu znaša 247.606 din in je večji za 118 %. V dejavnosti kmet. živ. pred. ind. znaša poprečni OD na za- skupnostih DO in sozd 306.765 din - 598 delavcev, storitev 275.607 din - 433 delavcev in žičničarstvo 262.181 din - 39 delavcev. Z izgubo je zaključila poslovanje DO Reklama Celje 44.086.000 din, RTC Golte 54.165.000 din, KZ Slov. Konjice, tozd Lastna proizvodnja 90.664.000 din, KZ Laško, tozd Transport 25.066.000 din, DD Slov. Konjice, tozd Jelen 8.781.000 din in Hoteli - gostinstvo tozd gostinstvo in turizem Radlje 299.542.000 din izgube. Skupaj znašajo izgube v sozdu 522.304.000 din. V okviru DO je bila izguba pokrita v KZ Slov. Konjice, tozd Lastna proizvodnja, KZ Laško, tozd Transport in delno v Hoteli - gostinstvo, tozd Gostinstvo in turizem Radlje. Druge DO in tozdi so imeli nepokrito izgubo. Ta je bila v okviru združenih sredstev rezerv članic IB po IDSR obrazcih poštenega 254.704 din, ki zapo- pokrita po ZR 1987 na osnovi Dejavnost Dohodek v Struktura v % sluje 1.045 delavcev, trgovina dolgoročnega sanacijskega poso- mio. din 1986 1987 243.242 din - 3.871 delavcev, jila. gostinstvo 209.540 din - 1.310 Kazalci poslovanja sozda Kmet. živ. pred. ind. 10.602 17,3 17,7 delavcev, transport 275.861 din Mera Celje v letu 1987 v pri- Blagovni promet 31.709 50,3 53,1 - 256 delavcev, v vseh delovnih merjavi s preteklim letom: Gost. in turizem 6.519 13,2 10,9 v tisoč din Transport 2.101 4,2 3,5 Kazalci 1986 1987 Indeks DSSS SOZD in DO 4.281 7,4 7,2 Storitve 3,735 5,9 6,3 Akumulacija na zaposlenega 354 1.087 303 Žičničarstvo 191 0,2 0,3 Reprodukcija na zaposlenega 617 1.474 239 Bančništvo 577 1,5 1,0 Dohodek na zaposlenega 3.554 8.176 230 =- Pop. obrač. čist. OD na Pridobljeni dohodek je razde- dohodek v višini 40.948 mio zaposlenega din 113.636 247.606 101 ljen na obveznosti iz dohodka v din. Za bruto osebne dohodke Rentabilnost % 40,6 49,8 123 višini 18.781 mio din in na čisti smo namenili 31.754 mio din Ekonomičnost % 116,3 117,9 101 Zanimivi kazalci Letošnji Delovna organizacija Lanski Letošnji Delovna organizacija Lanski vrstni vrstni vrstni vrstni Sredstva za reprodukcijo na delavca od 1. januarja do 31. decembra 1987 L Mlinsko predelovalna industrija 11. 2. Avtotehna Celje 3. 3. Tkanina Celje L 4. Avto Celje • 12. 5. Dravinjski dom Slov. Konjice 14. 6. Potrošnik Celje 15. 7. Blagovni center Celje 18. 8. RTC Golte 7. 9. Savinja Mozirje 10. 10. Kmetijska zadruga Slov. Konjice 6. 11. Zdravilišče Dobrna 5. 12. Jelša Šmarje 17. L3. Kmetijska zadruga Laško 2. 14. Kmetijski kombinat Šentjur 4. 15. Kmatijska zadruga Celje 16. 16. Moda Celje 9. 17. Hotel Košenjak Dravograd 8. 18. Savinjski magazin Žalec 13. 19. Hoteli turizem Celje 21. 20. Teko Celje 19. 21. Gostinsko podjetje Celje 20. 22. Reklama! Celje 22. 23. Turist Nazarje 23. n : i t ■T ■ - , ! ' 1 --r v Dohodek na delavca od 1. januarja do 31. decembra 1987 Povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca od 1. januarja do 31. decembra 1987 1. Avtotehnika Celje 2. Avto Celje 3. Blagovni center Celje 4. Mlinsko predelovalna industrija 5. Tkanina Celje 6. RTC Golte 7: Zdravilišče Dobrna 8. Dravinjski dom Slov. Konjice 9. Savinjski magazin Žalec 10. Kmetijski kombinat Šentjur 11. Kmetijska zadruga Laško 12. Kmetijska zadruga Celje 13. Kmetijska zadruga Slov. Konjice 14. Potrošnik Celje 15. Moda Celje 16. Savinja Mozirje 17. Jelša Šmarje 18. Teko Celje 19. Hoteli turizem Celje 20. Gostinsko podjetje Celje 21. Reklama Celje 22. Hotel Košenjak Dravograd 23. Turist Nazarje 3. 1. 8. 5. 2. 7. 11. 15. 9. 10. 4. 12. 6. 16. 13. 14. 20. 17. 21. 18. 19. 22. 23. Akumulacija na delavca od 1. januarja do 31. decembra 1987 L Mlinsko predelovalna industrija 6. 1. Mlinsko predelovalna industrija 8. Debelakom, najuspešnejšim ju- ’ 2. Avtotehnika Celje 4. 2. Avtotehnika Celje 2: goslovanskim skakalcem zadnje 3. Dravinjski dom Slov. Konjice 8. 3. Tkanina Celje 1. olimpiade. Organizator te prire- 4. Blagovni center Celje 7. 4. Avto Celje 6. ditve je bil sozd Mera. Ob tej 5. Tkanina Celje 2. 5. Dravinjski dom Slov. Konjice 9. priložnosti pa so Matjažu v ime- 6. Avto Celje 9. 6. Potrošnik Celje 14. nu organizatorja, delovne orga- 7. Kmetijska zadruga Slov. Konjice 1. 7. Savinja Mozirje 5. nizacije Savinjski magazin in 8. Potrošnik Celje 15. 8. Blagovni center Celje 20. delovne organizacije Avtotehni- 9. Kmetijska zadruga Laško 3. 9. Jelša Šmarje 16. ka podelili zložljivo motorno 10. Savinja Mozirje 11. 10. Kmetijska zadruga Slov. Konjice 7. kolo TORI za dosežke na olim- 11. Kmetijski kombinat Šentjur 5. 11. Kmetijska zadruga Celje 12. piadi in sicer kot občanu in zve- 12. Kmetijska zadruga Celje 10. 12. Savinjski magazin Žalec 13. stemu kupcu Meraa. 13. Savinjski magazin Žalec 13. 13. Zdravilišče Dobrna 15. 14. Zdravilišče Dobrna 14. 14. Kmetijski kombinat Šentjur 11. 15. Jelša Šmarje 18. 15. Hotel Košenjak Dravograd 3. Sindikat sozda 16. Moda Celje 12. 16. Teko Celje 17. Merx 17. Teko Celje 17. 17. Kmetijska zadruga Laško 4. 18. Hotel Košenjak Dravograd 16. 18. Hoteli turizem Celje 21. Dvaindvajsetega marca je bila 19. Gostinsko podjetje Celje 19. 19. Gostinsko podjetje Celje 18. razširjena seja predsedstva kon- 20. RTC Golte 23. 20. Moda Celje 10. ference sindikata sozda Mera, na 21. Hoteli turizem Celje 21. 21. RTC Golte 23. kateri so se dogovorili, kako bo- 12. Jurist Nazarje 22. 22., . JTurist Nazarje . , , 22. do uresničevali pred dobrim me- 23.1 Reklama Celje ' ' ' 20. 23. Reklama Celje 19. secem sprejete sklepe konferen- Površnega bralca suhoparnih številk in indeksov bi kaj hitro lahko zavedlo razmišljanje, da so naši rezultati bolj posledica cenovnih gibanj kot pa dela, saj nas podatki o zastoju ali celo padanju fizičnega obsega k takemu mišljenju nedvomno tudi navajajo. Toda v vsebini našega dela sta dve temeljni resnici. Prva, splošna, je ta, da je v tolikšni gospodarski nestabilnosti in inflaciji, kot vlada pri nas, potrebno po-trojevati napore, da bi ohranili stopnjo na isti ravni. Podeseteriti pa je potrebno vloženo znanje, energijo in tudi voljo, če želimo Sredi maja pripravljajo predstavitev živilske industrije iz Somborja na celjskem tržnem prostoru, ki ga pokriva sestavljena organizacija Merx. Gre za degustacije izdelkov namenjenih porabniku. Pripravljajo tudi spremljajoče prireditve, ki bodo kulturnega in športnega značaja. vsaj za razred napredovati. Iz rezultatov izhaja, da nam je kljub vsem težavam tudi to uspelo. Drugo resnico pa je potrebno iskati pri vsakem našem delavcu, poslovodji, direktorju in drugih nosilcih konkretnih nalog in odgovornosti. Kljub temu daje tudi pri nas še vedno obilica težav, od drobnih in vsakodnevnih, poslovnih, človeških, pa , tistih, ki posameznike bodisi v trenutku osebnih stisk tudi osebno prizadenejo, do onih. ko smo zaradi vedno novih in novih ukrepov vsi za trenutek v resni zadregi. Toda s tem, ker znamo delati, ker vemo, kaj hočemo in moramo, ker smo trdno odločeni naše dogovorjene cilje doseči, s tem prepričanjem smo začeli tudi novo poslovno leto. Vemo, da bo še trše, še bolj zapleteno in še več znanja in usposobljenosti bo delo zahtevalo od nas. Dobro je, ker to vemo in temu primerno se bomo tudi usposobili, da bomo kos lastnim razvojnim načrtom in tudi zunanjim vplivom, seveda, če ti le ne bodo presegli meja skupnih zmožnosti naše družbe. Prispevali bomo svoj delež, da ne bi. Zveza komunistov Za učinkovitejše politično delovanje Po končanih programsko volilnih sejah osnovnih organizacij Zveze komunistov je bil že prvi razgovor s sekretarji osnovnih organizacij in predsedniki konferenc komunistov v združenem delu v novi sestavi. Pogovorili so se o metodah dela osnovnih organizacij in organov občinske organizacije zveze komunistov ter pripravah na kon- ferenco celjske občinske organizacije ZKS. Na temelju sprejete usmeritve občinskega komiteja ZKS bo letošnja konferenca celjskih komunistov namenjena obravnavi bistvenih vprašanj razvoja celjske družbenopolitične skupnosti. Glede na takšno vsebinsko opredelitev bodo pripravljena tudi poročila za to konferenco. Dogodki tega meseca V času, ko je nastajala ta številka Vestnika, so bili v sozdu Mera štirje pomembni dogodki, o katerih pa boste lahko prebrali kaj več v naslednji številki, danes pa vam jih bomo predstavili samo okvirno. Matjažu Debelaku smo podarili TORI Sedemnajstega marca je bilo pred blagovnico Savinjska v Žalcu precej živahno. Številni ljubitelji zimskega športa, še posebej skakalnega, so se lahko kar dve uri pogovarjali z Matjažem ce, nadalje so obravnavali pred- log programa dela sindikata za letošnje leto, poslovne rezultate, sozda za lansko leto in se pogovarjali o usmeritvah in pripravah na letošnjo sezono letovanja delavcev Meraa. O sklepih seje, razpravi in vsem drugem boste lahko prebrali več v naslednji številki glasila. Kolegij direktorjev sozda Merx Samo dan kasneje je bila seja kolegija direktorjev delovnih organizacij, na kateri so prav tako obravnavali rezultate gospodarjenja za preteklo leto in poslovno ter naložbeno politiko za letošnje. Seznanili so se tudi z informacijo o poteku sanacije delovne organizacije Toper. Tiskovna konferenca Štiriindvajsetega marca pa je Mera pripravil tiskovno konferenco, na kateri je predstavnikom javnih sredstev obveščanja predstavil nekaj naših področij ustvarjalnega dela. Med drugim so govorili tudi o učinkih gospodarjenja in naložbeni politiki, programski zasnovi delovanja družbenopolitičnih organizacij sozda, sanaciji Topra in podobnem. Tudi o tem dogodku vam bomo poročali več v naslednji številki Vestnika. * MERK ■ VESTNIK MAREC 1988 Mlinsko predelovalna industrija Prehod na lastno računalniško opremo Dosedanji računalniško podprt informacijski sistem ne zadovoljuje več informacijskih potreb tako dinamičnega sistema, kot je delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija. Analiza stanja in možnost nadaljnjega razvoja informacijskega sistema sozda Merx je pokazala, da ima prihodnost samo decentralizirana (distributirana) obdelava podatkov ob hkratni centralizaciji KADROV -ZNANJA na ravni sozda v sektorju za informatiko. Po podpisu Samoupravnega sporazuma z Iskro Delto je ta postala dobavitelj računalniške opreme za sozd Merx. Obenem je do konca oktobra 1987 pripravila glavno študijo razvoja informatike v sozdu Merx, ki je dala odgovore na mnoga vprašanja na področju informatike. Lastna računalniška oprema Samo lastna računalniška oprema lahko zagotovi interaktivne obdelave in samo te so primerne za današnji čas. Računalniško opremo lahko delimo na centralni računalniški sistem, kamor spadajo centralni procesor, diskovne enote, tračne enote, linijski tiskalnik in pa multiplekserji za priklop terminalov ter na terminalsko opremo. Seveda tu ne smemo pozabiti na sistemski softvvare, ki logično spada k centralnemu računalniškemu sistemu. Računalniške obdelave Če bi v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija šele začeli z računalniško podprtim informacijskim sistemom, bi bilo smiselno začeti s podsistemom proizvodnje s skladiščnim poslovanjem. Na ta podsistem bi bilo smiselno takoj navezati podsistem komerciale in računovodski podsistem. Ker pa je že sedaj računalniško podprt računovodski sistem, je seveda drugače. Zato predlagamo, da se na nov računalnik takoj prenesejo že obstoječe obdelave. Idealen rok bi bil 1. 1. 1988. Vendar je ta rok nerealen in je realnejši 1.1. 1989, čeprav je možen prehod tudi med letom, do 1.9. 1988 pa bi pripravili materialno poslovanje proizvodnega podsistema in del komercialnega podsistema (nabava, prodaja, kalkulacije). l.faza leto 1988 | KflDROVSKI SPLOS. [gosp . rmcumc.-odstmo ax1 1 KOMERCIALM ax [plansko WHm.IT, ix[ z . faza leto 1989 Te*s okt - revo 1 . Z delavci v dobrem in slabem? Programska oprema Ugotovljeno je, da bi računovodski podsistem vsega sozda Merx lahko pokrivala ena sama programska oprema, ki se kupi za vse članice enkrat samkrat. Seveda bo potrebno to programsko opremo prirediti našim potrebam. Podsistem proizvodnje s skladiščnim poslovanjem in komercialnim podsistemom pa bi kazalo rešiti posebej za delovno organizacijo Mlinsko predelovalna industrija (projekt je že v teku). Računalniška oprema Nakup računalniške opreme je predviden v treh fazah. V prvi je Mlinsko predelovalna industrija solastnik 60 odstotkov računalnika Delta 4860. Skupni računalnik bo v delovni skupnosti sozda Mera, ulica 29. novembra 16, Celje. Po enem letu je delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija lastnik celotnega računalnika, ki se preseli v tozd Mlin Hudinja. V tretji fazi se z lastnim mikroračunalnikom opremi še tozd Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina in se poveže s centralnim računalnikom. Vse faze razvoja so grafično prikazane na slikah 1., 2. in 3. Način dela K izgradnji računalniško podprtega informacijskega sistema delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija stopamo projektno. Projektni svet, ki ga vodi Tone Iršič, vodi vsa dela. Strokovno pa projekt vodi sektor za informatiko delovne skupnosti sozda Mera. Slavko Ter če Ukrepi, ki jih v naši državi sprejemamo za stabilizacijo gospodarstva in zajezitev inflacijske povodnji, so neposredno posegli v odnose v združenem delu in to ne samo v tiste ozde, ki so bili doslej slabi, ampak tudi v tiste, ki so še do včeraj bili dobri gospodarji. Zastrašujoča je domneva, da bo letos kar 80 odstotkov slovenskega združenega dela poslovalo z izgubo. Danes že primanjkuje reprodukcijskega materiala, mnogi delavci so na »prisilnih« dopustih in med delavci se širi nevarna teza, da se ne izplača delati, kajti ponekod delo ustvarja še večjo izgubo. V takih razmerah je nemogoče ljudi spodbujati za boljše delo. Izražanje nezadovoljstva med delavci dobiva vse bolj kritično noto v odnosu do države. Nezadovoljstvo seje začelo širiti s tovarniških dvorišč na ceste. Do sredine lanskega decembra je bilo v Sloveniji že 208 stavk, 75 izsiljenih sestankov, 68 izrednih zborov in 300 drugih oblik nemirov, znatno več kot v letu 1986. Vse več je delavcev, ki stavkajo in povsod se pojavljajo zahteve po zvišanju osebnih dohodkov (od 30 do 50 %), delavci izrekajo nezaupnice svojim vodstvom in sindikatu. Tako sta torej vodstva ozda in sindikat po mnenju stavkajočih vzrok za razmere. Stavke so vse bolj neorganizirane. Zahteve s takšnih protestov večinom vodijo v uravnilovko - razpad sistema nagrajevanja. Kot pozitivne prvine protestnih shodov pa je treba jemati zahtevo delavcev, da hočejo delati, da zahtevajo večjo odgovornost strokovnjakov in vodilnih ter da nikoli ne postavijo vprašanja obstoja samoupravnih organov. A, žal, v sedemdesetih odstotkih primerov oziroma stavk vodilni nočejo slišati zahtev svojih delavcev, ker na prekinitev sploh ne pridejo, v večini primerov pa zamudi s svojimi stališči tudi sindikat, ki bi stvari moral vzeti v svoje roke, kadar odpovedo vse samoupravne poti. A vedno ni tako in za to organizacijo vselej ne velja geslo, da bi morala biti z delavci v dobrem in slabem. Že bežna analiza prekinitve dela pokaže, da so delavci večinoma slabo obveščeni o razmerah v svojem kolektivu in da je za takšno neinformiranost predvsem kriv sindikat, ki bi mu celovit in učinkovit pretok informacij moral biti ena od temeljnih usmeritev, pa, žal, vedno ni tako. Delavci pogosto ne vedo, od česa je odvisen osebni dohodek in mnogi živijo v prepričanju, da je odvisen od tega, ali ga nekdo dovoli izplačati ali ne. Takšno prepričanje izhaja iz popolne neobveščenosti in nepoznavanja dela in življenja lastnega kolektiva in gospodarskih razmerij nasploh. Tak samoupravni analfabetizem so Seveda kar se da rodovitna tla, na katerem kot gobe po dežju rastejo vse manjše prekinitve dela -poleg tistih, ki so res upravičen korak zrevoltiranih delavcev, še kopica takih, pri katerih niso vselej v ospredju zgolj zahteve po socialni varnosti. V premislek Z večjo strokovnostjo do boljših poslovnih rezultatov Poslovno leto 1987 je sozd Mera zaključil sorazmerno dobro. Po dejavnostih in članicah sicer različno, pa vendar kot celotni sistem zadovoljivo. Gospodarili smo v težkih razmerah. Nejasni pa so pogoji za gospodarjenje za leto 1988 in v prihodnje, kar je posebno zaskrbljujoče. Pogoji za gospodarjenje se nenehno slabšajo. Temu ustrezno moramo prilagoditi poslovanje. V času gospodarskih težav v družbi in nejasni perspektivi je toliko pomembneje v vseh okoljih analizirati stanje in sprejeti ukrepe za izboljšanje produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Še več pozornosti kot doslej bo treba posvetiti organizaciji poslovnih procesov in teh n olo-giji. V vsa področja delovanja bo treba vnesti še več strokovnosti, več znanja. Prilagoditi poslovanje nastalim razmeram pomeni napraviti v razvoju odločen korak naprej, v ta namen pa se ustrezno organizirati in dosledno realizirati zastavljene cilje. V vseh dejavnostih, kmetijstvu, živilski industriji, blagovnem prometu, gostinstvu in turizmu in 'storitvah so še velike možnosti, velike rezerve. Odločilen je človeški faktor. Vsaka dejavnost ima svoje specifičnosti, vsem pa je skupna naloga - svoje poslovanje pripeljati na vi- - strokovnim kadrom oziro-šjo raven produktivnosti in ra- ma skupinam ob vodilnih dati cionalnosti. Ta ugotovitev pa pristojnosti, ki jim gredo, velja, ne glede na to, da nekatere - razvoju dati posebno me-organizacijske enote dosegajo že sto. sedaj nadpovprečne rezultate. Da bomo vse to dosegli, si toda povsod je možno še boljše. bomo morali še bolj prizadevati, Dosegati boljše rezultate alt n predvsem pa se kadrovsko izpo- jih vsaj ohraniti pomeni drugačen prijem, mnogokrat spremembo načina dela, delovnih procesov in miselnosti vseh zaposlenih. Nenehno mora biti naše prizadevanje usmerjeno v boljše izkoriščanje zmogljivosti, večjo kvaliteto, v večjo konkurenčnost. To je splošni razvoj. To smo si prizadevali tudi do sedaj, toda ta trenutek terja od nas mnogo več: - v redno poslovanje moramo vnesti nove elemente organizacije, tehnologije, večjo usposobljenost kadrov, - nobene naložbe ne moremo začeti, če je prej nismo temeljito proučili z ekonomskega, organizacijskega in tehnološkega vidika, - stimulativno nagrajevanje mora odigrati pomembno vlogo, - vzpodbude za nove proizvode, posodabljanje postopkov, proučevano izboljšavo poslovnih postopkov. - na vseh ravneh vzpodbujati inovativnost in ustvarjalnost. polniti v delovnih organizacijah in delovni skupnosti sozda. Kjer je to smiselno za članice, ustvariti jedro kadrov, ki bodo potegnili ta voz še hitreje naprej. Novo in boljše ustvarjajo predvsem pravi ljudje na pravem mestu. V glavnem pa sploh ni potrebe po zaposlenih, ampak predvsem prilagajanje strukture kadrov poslovnim razvojnim potrebam in racionalna razmestitev. Za uspešnost je pomembna tudi razmejitev pristojnosti funkcije vodenja in tehnološka funkcija (splošno strokovna). Ti se morata dopolnjevati in delovati komplementarno, ne pa zaviralno. Za obe področji so naloge jasne in dovolj jih je. K tem ciljem mora biti usmerjen dolgoročni in splošni razvoj v sozdu Mera, delovnih in temeljnih organizacijah. Tem ciljem se skuša prilagoditi način dela v delovni skupnosti in predvsem v sektorju za razvoj in investicije. Z usklajenim delom Nadaljevanje'na 4. strani MERK Vls£>TNIK MAREC 1988 Prodaja Celje Skrb za kakovost storitev, pravilen odnos do kupcev in dobra založenost Potrošnikova temeljna organizacija Prodaja Celje sodi med uspešnejše temeljne organizacije. Tudi lanske planske naloge so uresničili zadovoljivo, dosegli bodo vse cilje, ki so si jih zastavili v začetku leta 1987, zato bo zanje zaključni račun '87 zaokrožitev uspešnega obdobja, kar je med trgovskimi ozdi danes kar redek pojav. In kakšne načrte si je temeljna organizacija Prodaja zastavila za letošnje leto? Maks Maček, direktor temeljne organizacije: »Zadovoljni bomo s takšnim fizičnim obsegom poslovanja, kot smo ga dosegli v letu 1987. Povečan bo seveda za toliko, kot ga nam bodo prinesle pred kratkim objavljene prodajalne, kar pa ne pomeni, da si letošnjega plana nasploh nismo začrtali v večjem obsegu. Zaposlovanje bo minimalno. Število delavcev bomo povečali pač toliko, kolikor jih bomo dodatno potrebovali. Zakaj? Zavedamo se namreč, da se tudi politika zaposlovanja še kako zrcali tako pozitivno kot tudi negativno v poslovnih rezultatih, zato jo načrtujemo v skladu z možnostmi in seveda gospodarno. Vesel sem, da se v naši temeljni organizaciji Prodaja Celje prav vsi naši delavci zavedajo, da je za uspešno poslovanje velikega pomena kakovost storitev, pravilen odnos do potrošnikov in dobra založenost, zato so vsa naša prizadevanja usmerjena prav v te tri prvine poslovanja. Pa še nekaj moram reči. Tudi letos bomo večji poudarek dali urejenosti prodajaln, njihovemu zunanjemu in notranjemu videzu, bolje bomo urejali svoja izložbena okna itd. Zavedamo se, da moramo biti solidni v vseh pogledih, še zlasti v krajih zunaj samega centra Celja, kjer kupna moč prebivalstva nikakor ni tolikšna, da bi v celoti pokrila našo ponudbo. Zato moramo prav njih privabljati na različne načine. Mislim, da nam to zdaj še kar dobro uspeva. Letos bomo poleg že obnovljene samopostrežne trgovine Gaberje, marketa Dolgo polje in prav sedaj obnavljamo prodajalno Pečovnik, kjer bomo prešli iz klasičnega na izbirni način, obnovili še samopostrežno trgovino Škofja vas in izboljšali notranji videz še nekaterih prodajaln. Pripravljamo se tudi na izgradnjo marketa v Dobrni. Dela bo torej kar precej.« Trgovska delovna organizacija Savinja Še bolj prisluhniti željam in potrebam Splošne družbene in gospodarske razmere, bolj ali manj zaostrene in kritične, seveda niso obšle niti trgovske dejavnosti. Jasno je, da prav trgovina najlepše kaže na uspešnost reprodukcijskega procesa, saj se izdelano blago potrjuje na trgu v obliki uspešne ali neuspešne prodaje, prav tako pa se kaže uspešnost sodelovanja med proizvodnjo in trgovino. Težkih razmer se v celoti zavedajo tudi v trgovinski delovni organizaciji Savinja Mozirje, kjer so se v zadnjih mesecih lotili vrste akcij, da bi čimbolj ugodili kupcem, kar jim je tudi uspelo. Ti njihovi napori so seveda odvisni tudi od sodelovanja in razumevanja s proizvajalci. Nekateri med slednjimi so pravočasno začutili krizno obdobje in so se s trgovino pričeli takoj dogovarjati o oblikah učinkovitejšega trženja. Uspešnejši proizvajalci so začeli prilagajati ponudbo tako glede cen kot plačilnih rokov. Vse več je blaga na obročno odplačevanje, nižje so cene in tudi drugih ugodnosti je precej. Seveda pa v delovni organizaciji Savinja Mozirje ne čakajo le na razumevanje in ponudbo proizvajalcev, tudi sami so se še kako potrudili, da bi čimbolj zadovoljili svoje kupce. Sprejeli so vrsto ukrepov, s katerimi želijo premagovati težave v gospodarjenju. Razveseljivo je, da se večina članov tega kolektiva zaveda te nujne naloge, kar na drugi strani pomeni tudi visoko stopnjo pripadnosti svoji delovni organizaciji. Uveljavili so strategijo uspešne prodaje za posamezna delovna mesta, za poslovalnice in za raven delovne organizacije, seveda pa si želijo v napore v čim večji meri vključiti tudi ustrezne službe sozda Merx, v katerega sodijo. V Savinji pravijo, da so trgovci generali, ki s kupci bijejo bitko. Seveda ne z orožjem, temveč s pogajanji, s pravilnim odnosom do potrošnikov, z vljudnostjo in vsem, kar sodi k pravi in ušpešni prodaji. Zavedajo se tudi, da prav prodajalci lahko in morajo nuditi prepotrebne podatke o željah in potrebah kupcev, po katerih lahko delovna organizacija Savinja lažje sprejema ukrepe za boljše trženje. Letošnje leto za trgovsko dejavnost ne bo lažje kot lansko. V trgovski delovni organizaciji Savinja so na to pripravljeni, uspešno opravljajo sprejete naloge in so prepričani, da bodo težko leto uspešno prebrodili. Ne sprejemajo samo ukrepov za boljše trženje v obstoječih objektih, temveč za letos med drugim načrtujejo brezcarinsko prodajalno, pri mozirski blagovnici bodo dogradili prepotreben bife, pomembne naloge jih čakajo pri krepitvi obrtne kooperacije, bistven premik pa načrtujejo tudi na področju prodaje na veliko. / p. DOPISUJTE V VESTNIK ***§■ T ekstilno blago v Maloprodaji Poslovni rezultati ter gibanje prodaje tekstilnega blaga v Maloprodaji v lanskem letu ter v začetku leta 1988 kažejo na vedno težji plasma vseh vrst tekstilnih izdelkov. Vzroki za količinska padanja so zelo različni. Navajam samo nekaj pomembnejših: ukrepi države, republiške in drugih administracij. Izredno velika podražitev vseh vrst končnih tekstilnih izdelkov, velik padec kupne moči, siromašenje zalog v maloprodaji zaradi finančne nemoči trgovine kot posledica inflacije in podobno. Glede na gospodarska gibanja zunaj trgovine ter družbeno neupoštevanje trgovine kot enakopravnega partnerja v gospodarstvu, se njeno splošno stanje slabša. V trgovini na drobno pa to še posebej velja, saj pretežni del poslovanja opravlja na svojem tržno-gospodarskem območju. Zato tudi spremembe v okolju pomembno vplivajo na poslovanje, zlasti pa skupna moč prebivalstva, ki neposredno določa povpraševanje, zato je učinkovitost na področju prodaje sorazmerna s stopnjo življenjske ravni prebivalstva. Iz tega sledi, da so cene blaga eden najpomembnejših dejavnikov povpraševanja po blagu. Ker pa državni posegi in drugi družbeni ukrepi preprečujejo trgovini samostojno oblikovanje prodajnih cen glede na stroške in tržne pogoje, je trgovina na tem področju brez vpliva in moči. Prosto oblikovana razlika v ceni, ki se v težnji za podrejanjem tržnim zakonitostim poveča do višine, ki je družbeno potrebna in nujna za normalno izvajanje trgovinskih storitev ter razvoj trgovine, da ne bi ta zaostajala za razvojem proizvodnje. Jasno pa je, da se lahko dejanska razlika v ceni bistveno razlikuje po trgovskih strokah zaradi razlik v sestavi sortimenta, hi- Nadaljevanje s 3. strani predvsem na komercialne storitve, kot so kreditiranje kupcev, dostava blaga na dom, servisi itd., stalno usposabljanje prodajnega kadra, učinkovito ekonomsko propagando in podobno. Vse to pa bistveno povečuje stroške poslovanja. Skratka, problematika prodaja blaga v tekstilni panogi je široka, saj sc kot trgovci počutimo utesnjeni v krogu predpisov in ekonomskih tokov, od nas pa j c odvisno kako in koliko bomo dosegli pri reševanju teh vprašanj. ......... ' Marjan Senčar trosti obračanja zalog, tehnični opremljenosti itd. Izrednega pomena za uspešno prodajo so tudi primerne zaloge blaga v danem trenutku, tako da bi moralo biti sprejemanje odločitev o količini in vrednosti zalog povezano z usklajevanjem ponudbe in povpraševanje. Vendar si na žalost danes ne moremo privoščiti optimalnih dinamičnih zalog, zaradi inflacije. Financiranje zalog je pri današnji ceni kapitala in doseženi razliki v ceni, veliko breme, ki slabša končni rezultat poslovanja. Omenjeni problemi ter še veliko drugih, ki nam onemogočajo normalno tržno poslovanje, nas silijo večkrat že v prehudo racionalizacijo. Kljub temu se da še mnogo narediti z racionalizacijo na nabavnem področju (sporazumi v okviru sozda) in prodajnem področju (gospodarna izraba površin, oblikovanje, ponudbe, nudenjem storitev kupcem, politiko zaposlovanja prilagajanjem odpiralnega časr itd.). Stanje, kakršno je danes nas sili k najrazličnejši uporab: ukrepov za pospeševanje prodaje, da bi tako dosegli temeljne prodajne cilje; ti so povečanje prodaje in dohodka ter zadovoljstvo kupcev. Tu mislim -s članicami, ob ustreznem organiziranju, bodo v sektorju za razvoj in investicije ustvarjene možnosti, da bo več svojega strokovnega potenciala usmerjal v pomoč članicam pri prizadevanju za splošni razvoj, predvsem z razvojno-raziskovalnimi nalogami, proučevanjem organizacije poslovnih procesov in tehnologije ter s konkretnim apliciranjem teh v praksi. S skupnim, bolj strokovnim delom in s specializacijo kadrov in del bodo rezultati boljši za vse. Zvonko Strašek Koordinacijski odbor ocenil vsebino Vestnika Koordinacijski odbor za kadrovsko-izobraževalno dejavnost Mene je na drugi seji, 9. marca 1988, ocenil vsebino glasila Vestnik in razpravljal o osnutkih programov izobraževanja. Koordinacijski odbor je v široki razpravi ugotovil, da Merxov Vestnik objavlja v glavnem članke večjih organizacij - članic Menca, in le redko tudi članke manjših članic. Prav tako ugotavlja premalo informacij iz posameznih tozdov in DSSS. Pri distribuciji glasila je še vedno precej težav, saj ažuriranje seznamov prejemnikov glasila ne daje željenih rezultatov. Po daljši razpravi je koordinacijski odbor sklenil: - v vsaki številki glasila morajo biti objavljeni članki iz vsake delovne organizacije (ali DO kot celote ali tozda ali DSSS), - koordinacijski odbor je imenoval delovno skupino, ki naj analizira vzroke za probleme pri naslavljanju prejemnikov glasila. - O tej problematiki bo koordinacijski odbor razpravljal v drugi polovici letošnjega leta. Koordinacijski odbor je razpravljal tudi o osnutkih programov izobraževanja de- lavcev sozda za leto 1988, ki so jih pripravili posamezni odbori za izobraževanje. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je vsebina vseh obravnavanih programov sprejemljiva. Zato je koordinacijski odbor sklenil: 1. v letošnjem letu bo posebna pozomos namenjena izobraževanju delavcev trgovinske dejavnosti ter izobraževanju delavcev vseh dejavnosti o vsebini informatike . in računalništva. 2. potrdil je osnutke ter določil predloge naslednjih programov: - za delavce v trgovinski dejavnosti, - za delavce v gostinsko-turistični dejavnosti, - za delavce v agroživilski dejavnosti, - za delavce v storitveni dejavnosti, - za najmanj 500 delavcev iz vseh dejavnosti o vsebini iz informatike in računalništva, - za vzdrževalke čistoče v poslovnih prostorih, - za člane samoupravnih in izvršilnih organov, - za člane delegacij. ' 3. Programe je treba ovrednotiti in časovno opredeliti in jih posredovati vsem članicam. Ana Koprivc MERK VESTNIK MAREC 1988 Pivo v gastronomiji V okviru plana izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja smo pripravili enodnevni seminar na temo »pivo v gastronomiji«. Bil je izveden v dveh skupinah 11. in 12. februarja v hotelu Hum v Laškem. Seminarja se je udeležilo kar 58 kuharjev in natakarjev Gostinskega podjetja Celje, ki so pod vodstvom Antona Strajnarja - svetovalca za gastronomijo pri Splošnem združenju gostinstva in turizma Slovenije in Adija Križaniča pripravljali razne aperitive, bovle, omake, zelenjavne in mesne jedi s pivom. Pripravili so tudi bogat izbor solat in . različnih dresingov, s katerimi si lahko gostje sami izbirajo sestavo in okus solate. Da pivo ni samo pijača, je že dolgo znano, ker pa so jedi in pijače z dodatkom piva tudi gostom še malo znane, vam priporočamo vsaj pokušino nekaterih prav zanimivih sestavljenih pi- jač in jedi - kot so na primer: pivna bovla, razni aperitivi, katerih osnova je pivo z dodatkom penečega vina ali pa raznih likerjev z dodatkom limone, od jedi pa pivna juha na stari nemški način ter vse vrste mesa od rib do divjačine v pivovi omaki ali pa v pivovem testu. Predvsem tiste goste, ki ljubijo manj kalorično in predvsem vegetariansko hrano, bomo morda razveselili z raznimi solatami. Kot vemo, se pri nas še vedno uporabljajo klasično pripravljene solate - prelite samo s kisom, oljem in soljo. Prav tako so najobičajnejše vrste solat le vse vrste zelene solate, rdeča pesa, zelje, paradižnik. Manj pa poznamo solate iz drugih vrst zelo okusne in kvalitetne zelenjave, kot so korenček, redkvica, koleraba, ohrovt, bučke, por, avokado in druge. Prav te pa so udeleženci seminarja prav okusno pripravili z nekaterimi manj Volilne aktivnosti Mandat sedanjim članom delavskega sveta in samoupravne delavske kontrole sozda Mera poteče 17. aprila 1988, zato je delavski svet Meraa s sklepom razpisal volitve v oba organa. Vse članice so volitve v svoje organe uskladile z datumom volitev v organe Meraa, zato so v tem mesecu volilna opravila dobila največje razsežnosti, saj morajo biti končane do 31. marca 1988. V skladu zli. členom statuta Meraa, vsak tozd in enovita DO v delavski svet sozda izvoli po enega delegata. Enega delegata izvoli tudi delovna skupnost skupnih služb. V delavski svet pa mora biti izvoljen poslovodni organ in delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Delavski svet Meraa bo štel 50 delegatov, konstituiral pa se bo 18. aprila 1988. Na konstitutivni seji bo delavski svet imenoval 11-članski poslovni odbor. Pri njegovi sestavi je treba upoštevati dejavnostno načelo. Delavski svet bo imenoval tudi sedemčlanske koordinacijske odbore in sicer: - za kmetijstvo in predelovalno industrijo - za gostinstvo in turizem - za blagovni promet in integralni transport - za kadrovsko-izobraževal-no dejavnost. Samoupravno delavsko kontrolo sestavljajo po en delegat vsake združene delovne organizacije, ki ga izvolijo delavci ozdov po postopku in na način, kot velja za izvolitev delegatov v DS Meraa. Ana Koprivc Pogovor med odmorom Dušan Zevnik Sogovornik v tem intervjuju je za večino delavcev Mode stari znanec tako zaradi njegovega delovnega področja kot tudi zaradi sindikalnih aktivnosti. Z Dušanom Zevnikom sem se pogovarjala na njegovem delovnem mestu v popoldanskih urah. Bil je brez treme, dobro razpoložen. V današnjem času vam kot sindikalnemu funkcionarju prav gotovo ni dolgčas? Dolgčas mi gotovo ni. Kljub temu, da v našem delovnem okolju ni večjih socialnih problemov, da imamo zadovoljive delovne razmere, urejeno prehrano med delom in nasploh družbeni standard delavcev, pa so delavci danes vedno manj zadovoljni. Včasih je že dovolj to, da ima prodajalec čez cesto, v sorodni delovni organizaciji malo večji osebni dohodek. S kakšnimi težavami se srečujete pri svojem delu? Večjih težav oziroma problemov nimam. Je pa res, da je naša sindikalna organizacija lokacijsko razdrobljena. Vsaka enota ima svojega člana v izvršnem odboru sindikata, delovna oziroma programska področja sindikata imamo razdeljena med sabo. Bojim se samo, da se vsaka enota ne bi hote ali nehote zaprla v svoj okvir in se čutila osamljeno s' svojimi težavami. Ob hitri in sprotni obveščenosti se to verjetno ne more zgoditi? Obveščanje je pri nas dokaj dobro. Seveda pa je vprašanje ali je dovolj obveščen vsak posameznik. Vsako jutro, ko poslovodja ureja zadeve za prejšnji dan, dobi, seveda, če je potrebno, tudi vse pomembne informacije na listu papirja. Vprašanje je samo, ali s tem seznani svoje delavce ali da ta list papirja v predal. Dejstvo pa je, da je danes vsak delavec informiran toliko, kolikor hoče. Če nekoga kaj zanima, mu je na voljo precej virov informacij. Torej ste z obveščanjem nasplošno zadovoljni? Ne povsem. Včasih se zgodi, da nekateri važni sklepi samoupravnih organov, ne samo delovne organizacije, ampak tudi sozda, prihajajo prepozno. Da bi na primer sklepi delavskega sveta čez dva dni že viseli na oglasni deski. Res pa je, da če je delegat delavskega svet dober, bodo delavci lahko o vsem obveščeni že naslednji dan. Dušan, predstavite se. Kaj vi delate? Slabi dve leti sem že namestnik poslovodje poslovne enote Volna, prej pa sem bil prodajalec. Kako usklajujete funkcijo z delom. AH ste mogoče prezasedeni? Prezaseden? Kaj naj rečem? Takšna je narava dela. Delam namreč dvoizmensko. Zato tudi mogoče lažje usklajujem delo. Če so aktivnosti med delovnim časom, si zamenjam delovni čas, včasih pa - si tudi vzamem kakšno uro prostega časa. Kje ste doma? V okolici Celja, v Trnovljah. Torej se vozite? Trenutno z avtobusom. Navadil sem se že. Kaj vas moti kot predsednika sindikata, kaj bi spremenili? Najprej stavkovna pravila. Mislim, da še ni vse dorečeno, katere so pravice delavca. Preveč je tudi birokracije, sestankov, pa saj sami veste, kaj vse nas žuli. Imate hobi? O, ja, to pa. Sem že dolgoletni član kulturno umetniškega društva Zarja v Trnovljah. H vala za pogovor. Posvet kmetijskih pospeševalcev znanimi dresingi, katerih osnova so majoneza, jogurt ali kisla smetana z dodatki gorčice, jajčnega rumenjaka, limone, raznih zelišč in začimb. Med te solate običajno mešamo tudi razno sadje, predvsem pa pomaranče, jabolka, orehe, banane in še drugo po okusu. Precejšnja pozornost je bila namenjena tudi sami postrežbi. Predvsem pravilnemu izboru servirne posode za pripravo in prodajo prej omenjenih jedi in pijač ter za opremo posebnih vitrin v lokalih s hitro postrežbo. Zanimanje za izboljšanje gostinsko turistične ponudbe pa sta tokrat izkazali tudi delovna organizacija Pivovarna Laško in HP Kolinska, ki sta prispevali osnovni material (pivo, instanti za hitro pripravo hrane, predvsem juh in slaščic) za izvedbo seminarja. Pivovarna Laško pa je s svojimi strokovnjaki izvedla v pivnici hotela Hum tudi demonstracijo pravilnega vzdrževanja in čiščenja točilnih naprav ter skladiščenja in točenja piva. Da smo gostinski delavci s strani gostov ali s strani drugih dejavnikov gospodarstva za svoje delo in trud le redko pohvaljeni, sicer pa pogosto tudi po nepotrebnem grajani, je res. Res pa je tudi to, da so še rezerve, predvsem na organizacijskem in kadrovskem področju, in prepričana sem, da bodo slušatelji tega seminarja znanje s pridom uporabili v praksi in bodo del tega že v bližnji prihodnosti deležni tudi gostje v naših gostinskih lokalih. F.I. Na pobudo sektorja za razvoj in investicije sozda Mera je bil februarja na Kmetijski šoli v Šentjurju enodnevni posvet s kmetijskimi pospeševalci o razvoju kmetijske proizvodnje v zasebnem sektoiju. Vsebina posveta je bila neposredno povezana s političnimi in ustavnimi razpravami o razvoju zadružne kmetijske proizvodnje v luči sedanjih in bodočih tržno ekonomskih razmerah s poudarkom na vlogi strokovno-pospeševalnih služb. Posvet je bil organiziran z namenom, da bi se strokovni delavci v kmetijski pospeševalni službi seznanili z aktualnimi nalogami na področju pospeševanja kmetijstva v zasebnem sektorju, izmenjali izkušnje in se dogovorili za vodenje in organiziranje kooperacijske proizvodnje. V zvezi s tem so bila na posvetu postavljena vprašanja družbeno-ekonomskih razmer v kmetijstvu, koncepcija nadaljnjega razvoja in koncentracije kmetijske pridelave v zasebnem sektorju, pomena in vloge znanja in izobraževanja v kmetijstvu, strokovno pospeševalnih služb v temeljnih zadružnih organizacijah, temeljnih organizacijah kooperantov in regionalnem kmetijskem zavodu in večjega uveljavljanja kmetijske stroke v proizvodni praksi. Iz uvodnih misli in razprave je bilo na posvetu dogovorjeno, da kljub težkim ekonomskim razmeram v kmetijstvu moramo pospešeno razvijati kmetijstvo v zasebnem sektorju. Posebej so poudarili povečanje kmetijske pridelave na tržno usmerjenih kmetijah z vsemi strokovnimi in organizacijskimi prijemi združevanja proizvodnih stroškov in ustvarjanja večjega dohodka na proizvodno enoto, to je kmetijo, ki postaja tržno proizvodni obrat v zadružnem kmetijstvu. Pri tem gre za proces nadaljnega usposabljanja in strokovnega vodenja kmetij, da s kmetijsko stroko in ekonomskim računom kmetije prebrodijo sedanje težke gospodarske razmere. Ugotovljeno je bilo, da je pri tem izredno pomembna vloga strokovnih kmetijskih kadrov, ki delajo v pospeševalni službi, njihova strokovna usposobljenost in organiziranost dela. Žal pa so na posvetu ugotovili, daje za mnoge težave in probleme v kmetijstvu kriv tudi sedanji in pretekli odnos širše družbene skupnosti do kmetijstva. Kljub vsemu pa so se na posvetu dogovorili, da bodo z delom strokovno pospeševalnih služb iskali vse možne rezerve v kmetijski stroki, medsebojnim strokovnim sodelovanjem služb in posameznikov ter usmeijanju svoje energije tja, kamor bodo iz tega nastali največji učinki. .. . ....................................................................................... . to JSS MERK VESTNIK MAREC im Razpis letovanja V Biogradu na Moru in Kopah Jože Dimeč z Rožnega vrha Naložbe v kmetijstvu se počasi obrestujejo Sozd Mera," tozd Gostinstvo in turizem Radlje ob Dravi organizira v letošnji sezoni letovanje v počiniškem domu Biograd na moru in gorsko turističnem centru Kope. Zgoraj navedene cene veljajo za vse uporabnike. Od delovne organizacije, članice sozda Merx pa je odvisno, koliko bo regresirala oskrbni dan za svoje delavce, ki se bodo prijavili za letovanje v Biogradu. Gostom, ki imajo na voljo svoje prenočitvene zmogljivosti I. POČITNIŠKI DOM BIOGRAD NA MORU V Biogradu na moru nudimo gostom nastanitev v dvo- oziroma tri posteljnih sobah pri lastnikih hiš" mesta Biograda, prehrano in gostinske storitve pa v lastni restavraciji v središču mesta blizu obale. v Biogradu na moru nudimo celodnevno prehrano v naši restavraciji po ceniku počitniškega doma. A VTOB USNIPRE VOZ Gostom, ki želijo potovati na letovanje v Biograd z avtobusom, nudimo v okviru naše or- ganizacije direkten prevoz s sodobnimi avtobusi na relaciji Prevalje - Biograd in Celje -Biograd ter nazaj. CENA PREVOZA v obe smeri bo predvidoma znašala 25.000 din za sedež. Na željo gostov bomo organizirali tudi izlet. Turistična taksa v navedenih cenah letovanja ni vračunana, zato jo bodo morali gostje plačati posebej. II. GORSKO TURISTIČNI CENTER KOPE Gostom nudimo letovanje tudi na GTC Kope. Letujejo lahko v istih terminih, pod istimi pogoji in po istih cenah, ki veljajo za počitniški dom Biograd na moru. Letujete lahko tudi sedem dni in to od 1. maja dalje pa vse do 30. oktobra. Letovanje nastopite vsak prvi dan izmene od 8. ure dalje, prostore pa izpraznite najkasneje enajsti dan od 7. ure zjutraj. PRIJA VE IN PL A ČILA Letovanje prijavite na obrazcu PRIJAVA ZA LETOVANJE, ki mora biti točno in v celoti izpolnjen. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Danes, bi vam radi predstavili Jožeta Dimca, dolgoletnega kmeta kooperanta Kmetijske zadruge Celje, ki je za svoja dela na kmetiji in za družbenopolitično delo prejel številna priznanja. Naj omenim samo dve: nagrado Slavka Šlandra, ki jo je prejel za uspehe pri pospeševanju razvoja kmetijske proizvodnje, in priznanje OF, ki ga je prejel za dolgoletno požrtvovalno družbenopolitično delo. Z delom na kmetiji seje prvič resneje spoprijel leta 1951, po očetovi smrti, ko je kot 16-letni fant ostal sam s svojo materjo. Takratni časi niso bili naklonjeni kmetijstvu, zato je večkrat Prijave sprejemamo do 10. MAJA 1988, kasneje pa samo za nezasedene zmogljivosti. Delavci in upokojenci delovnih organizacij Blagovni center, Potrošnik, Mlinsko predelovalna industrija, Hoteli-gostinstvo in DSSS sozda, pošljite svoje prijave svojim KADROVSKIM SLUŽBAM, drugi gostje pa na naslov: Sozd Mera, DO Hoteli-gostinstvo Celje, Cankarjeva 1, 63000 Celje. Vse informacije dobite v DO Hoteli - gostinstvo Celje, tel. (063) 27-206 ali v Merau, tozd Gostinstvo in turizem Radlje ob Dravi tel. (062)871-361. Po prejemu prijave bomo izdali račun počitniških storitev in splošno položnico za nakazilo gotovine. Željeno letovanje bo gostu zagotovljeno, ko bo vplačal stroške letovanja in sicer najmanj 20 dni pred letovanjem. Možna je tudi obročna poravnava stroškov letovanja v treh zaporednih mesečnih obokih. Za obročno odplačevanje mora vsak uporabnik podpisati izjavo in to na prijavi za letovanje posebej označiti pod rubriko posebne želje. Najmanj deset dni pred letovanjem bo vsak gost prejel NAPOTNICO ZA LETOVANJE. Tistim, ki se boste odločili za prevoz v Biograd z našim avtobusom, bomo posredovali tudi rezervacijo sedeža v avtobusu. STROŠKI ODPOVEDI LETOVANJA Ob morebitni odpovedi letovanja bomo zaračunali dejanske stroške. Če pa bo prijavljenec dobil druge uporabnike za iste zmogljivosti, mu bomo zaračunali samo manipulativne stroške. Prijavljencu, ki bo odpovedal letovanje zaradi zadržanosti oziroma višje sile (bolezen, nesreča, smrt v najožji družini, elementarna nesreča, poziv k vojakom) in bo predložil ustrezno potrdilo, ne bomo zaračunali dejanskih stroškov, ampak samo manipulativne stroške za aranžma. Temeljna organizacija GOSTINSTVO IN TURIZEM RADLJE OB DRAVI Obvestilo V Novem tedniku II. februarja sta objavljena razpisa za podelitev nagrade »Slavka Šlandra« ter za »Priznanje samvupravljal-ai« za leto 'I9RS. Rok za vložitev utemeljenih predlogov je /5 april....... razmišljal, da bi odšel s kmetije. Pridelovali so vsega po malem, zato tudi dohodek ni bil velik. Toda njegova napredna in razgledana mati gaje pregovorila in skupaj sta začela orati ledino. Danes je kmetija znana po mlečni proizvodnji, ki sojo razvijali dolga leta. Letno pridelajo okrog 30.000 litrov mleka in so bili na celjskem med boljšimi proizvajalci, za kar so prejeli tudi številna priznanja. Pri njihovi kmetiji je tudi zbiralnica mleka. Jože Dimeč se ukvarja še s pitanjem govedi, letno proda po 4 pitance. »Če bi bil še enkrat mlad, se ne bi več odločil za delo na kmetiji,« je dejal Jože Dimeč. »Kmetovati je danes težje kot takrat, ko nismo poznali nobenega stroja. Zlata doba kmetijstva je bila v letih od 1971 pa vse tja do leta 1978. V tem času je bilo denarja dovolj, krediti so bili ugodni, stroji poceni. Takrat si vedel, da če boš delal, boš lahko tudi solidno živel in vračal vse kredite. Danes pa je vse drugače. Krediti so dragi, obresti so visoke, denar pa se v kmetijstvu počasi vrača - včasih sem moral odšteti za kmetijski stroj dva bika, danes pa že kar štiri, doba pitanja pa se ni nič zmanjšala. Vseskozi sem bil družbenopolitično zelo aktiven v krajevni skupnosti, zadrugi, v občinskih in republiških organih. Počasi »spregam« vse funkcije, ker želim dati prostor mlajšim ljudem z novimi idejami, pa tudi ljudje se naveličajo, če gledajo na sejah vedno isti obraz. Veste, pa tudi moti me marsikaj v tej kmetijski politiki. Ne morem razumeti, da si toliko in toliko tisoč kmetov, kolikor nas je v Jugoslaviji, ne moremo postaviti svoje cene. Poglejte, vsak obrtnik si lahko določi ceno sam, oziroma mu jo določa družbeni sektor na osnovi konkurenčnosti, mi pa si ne moremo izboriti te svoje pravice niti prek zadruge, zadružnega sveta, ampak nam ceno določajo razne poslovne skupnosti, njim pa zvezni in republiški organi. Najbolj me moti, da zadružni svet nima nobene moči. Vedno moramo iskati denar pri si si h. šele potem ga dobi kmet v obliki premije, čeprav je ves ta denar, tudi od sisov, od porabnika in bi bilo bolje, če bi nam kar takoj priznali pravo ceno. Drugo. kar me moti, pa je birokracija. Že šriti leta sem v odboru za pospeševanje kmetijstva. Tam se zbere ogromno denarja, lahko bi rekel milijarde za pospeševanje kmetijstva, kmet pa potem dobi premije šele čez nekaj mesecev. Naj povem samo primer: denar za semensko koruzo smo dobili nekaj mesecev potem, ko smo jo morali kupiti. Denar se torej nekje suče in ne pride v prave roke pravi čas. Še veliko je slabih stvari v kmetijski politiki. Seveda je tudi nekaj dobrih strani. Ena izmed njih je gotova ta, da imamo kmetje večjo preskrbovalno varnost kot pa drugi občani. Zakaj sem kooperant Kmetijske zadruge Celje, ste me vprašali. Verjetno mislite, da imam ugodnosti. Pa ni res. Do zadruge nimam nobenih stroškov, pa tudi koristi ne. Vendar čutim nekakšno pripadnost in ne bi mi bilo vseeno, če bi to dolgoletno tradicijo od leta 1950 prekinil. Naj povem samo primer, da bi za liter mleka na prostem trgu dobil od 55 do 60 dinarjev, v zadrugi pa dobim 35 oziroma s premijo 38 dinarjev. Na kmetiji delam sam, žena in vsi trije otroci so.zaposleni. Prostega časa nimam, edino razvedrilo mi je petje. Že od leta 1961 sem član Komornega zbora iz Celja. Z njimi sem videl veliko sveta in če se je le dalo, sem si ogledal kmetijsko mehanizacijo, hodil po raznih razstavah. To je bila zame velika šola. Tudi v Šmartnem šem vodil kar 10 let pevski zbor, sedaj pa vodim gasilski zbor Lokrovec. Rad tudi preberem kakšno knjigo in včasih gledam televizijo, toda zelo malo. Pri delu mi je edini stik z ljudmi radio, ki ga vedno nosim s seboj, tako v hlev, ko molzem, na njivo, v sadovnjak, povsod ga imam s seboj.« Še veliko bi se dalo napisati o Jožetu Dimcu z Rožnega vrha I v Šmartnem v Rožni dolini, pa naj bo za danes dovolj. Še sc bomo srečali z njim, morda prihodnjič ob nastopu njegovega pevskega zbora. DO HOTELI - GOSTINSTVO CELJE TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA Radlje ob Dravi Prijava za letovanje Podpisani(a)..... zaposlen(a) v DO TOZD stanujoč(a) v pošta: se prijavljam za letovanje v počitniškem domu............................ v............izmeni v času od ............................. po objavljenih pogojih. 1. Letovali bomo naslednji (popisati vse osebe, ki bodo letovale): _____________ ',il— Zap. št. PRIIMEK in IME Sorodstveni odnos: Datum rojstva: :>irrx, : 2. Zakonec je zaposlen pri:............................................................... Za letovanje navedenih članov naročam.................postelj. 3. V Biograd na moru želim potovati z avtobusom v vaši organizaciji in mi rezervirajte........sedežev. 4. Posebne želje glede rezervacije sobe in sedeža v avtobusu ter odplačila stroškov letovanja 5. Naročam izlet za................odrasle osebe in.................otrok. 6. Posebne želje............—............................................................. dne. (Mž' 1988 ':Wp Podpis prijavitelja: RAZPIS kadrovskih štipendij članic sozda Merx V prejšnji številki glasila smo že objavili skupni razpis štipendij za sozd Mera kot celoto. Danes pa vam posredujemo še dva razpisa štipendij in sicer za delovni organizaciji Savinja Mozirje in Avtotehniko, ki nam podatkov nista posredovali pravočasno. SAVINJA MOZIRJE razpisuje naslednje štipendije za leto 1988/89 3 štipendije za prodajalca - mešane stroke 2 štipendiji za prodajalca - mesar 1 štipendijo za poklic aranžerja 1 štipendijo za poklic računalniški tehnik - smer operater 1 štipendijo za poklic ekonomski tehnik 1 štipendijo za poklic ekonomist - VI stopnja 1 štipendijo za poklic diplomirani ekonomist AVTOTEHN1KA 2 štipendiji ža prodajalca - I. letnik 1 štipendijo za avtomehanika - L letnik za servisno delavnico Mozjrje............., . . Cene desetdnevnega polnega penziona (nastanitev, trije obroki) za čas od 21.6. do 30. 6. od 1.7. do 10.7. in od 20. 8. do 29. 8. od 11. 7. do 20. 7. in od 10. 8. do 19. 8. od 21.7. do 30. 7. in od 3 L 7. do 9.8. Otroci od 4 do 12 let imajo 30 odstotkov popusta. Otroci do 4 let (le souporaba postelje s starši) 150.000 dinarjev 180.000 dinarjev 200.000 dinarjev 220.000 dinarjev 20.000 dinarjev MERK VESTNIK STRAN 7 MAREC im Priprave na 7. zimske športne igre Merxa Komisija za šport in rekreacijo v DO Blagovni center je kot vsako leto pripravila interno tekmovanje v veleslalomu, in sicer na smučišču RTC Kope. Udeležilo se gaje 33 tekmovalcev, eni z več, drugi z manj športne sreče, saj je bilo tudi nekaj prav specialnih padcev, toda poškodb na srečo ni bilo nobenih. Ponovno ugotavljamo, da imamo premalo smučark, kar tudi vpliva na rezultate, dosežene na samih igrah, medtem ko je pri moških že kar huda konkurenca, kdo bo, in kdo ne, v ekipi, ki bo zastopala delovno organizacijo. V ženski konkurenci do 30 let je zmagala Majda Stermecki pred Marjano Sluga in Ireno Kopitar, v kategoriji od 30 do 40 let je bila prva Silva Zapušek pred Cvetko Škoflek, v kategoriji nad 40 let pa žal ni bilo nobene udeleženke. Pri moških je v kategoriji do 30 let zmagal Robert Mastnak pred Francijem Žgankom in Iztokom Jordanom, v kategoriji od 30 do 40 let je bil prvi Slavko Dobrajc pred Viktorjem Pleše-jem in Antonom Jusom in v kategoriji nad 40 let je zmagal Jernej Fidler pred Ivanom Stropnikom in Ljubom Dovškom. Omeniti velja pri teh rezultatih, daje nekaj pričakovanih favoritov odstopilo (padci) oziroma jih na tekmovanju ni bilo zaradi bolezni ali službene zadržanosti. Sicer pa je bilo pravo športno razpoloženje, saj je bilo tudi vreme naklonjeno tekmovanju in tekmovalcem. ak Pisati kritično! Pred kratkim je bilo v Beogradu posvetovanje o vsebini glasil v združenem delu z vidika, kako so v njih zastopane teme splošnega ljudskega odpora, družbene samozaščite in revolucionarnih izročil. Za razliko od nekaterih podobnih prejšnjih posvetov zadnji ni gledal vsebine z omenjenih področij samo z vidika za to specializiranih rubrik, marveč je razčlenil, koliko je ta snov vgrajena v celotno vsebino glasil in ali je postala trajna sestavina uredniške politike. Seveda se niso mogli izogniti občutljivemu vprašanju, kaj je tu lahko in kaj ne more biti predmet trajnosti in vprašanju v zvezi z zadregami in neprijetnostmi, na katere naletijo novinarji v ozdih, kadar skušajo pronikniti v neke tabu teme. Posvet je pokazal, daje najtežje pisati o vprašanjih družbene samozaščite - kadar gre za kraje družbenega premoženja in kadar bi bilo potrebno razkriti različne poneverbe v konkretnih kolektivih. O tem delavci praviloma prej izvejo iz množič- nih glasil, kakor pa iz časopisov svoje delovne organizacije. Stvarnost je pač takšna, da nobeno glasilo v združenem delu v svoji temeljni vsebinski zasnovi ni naravnano dosledno kritično, saj se vsak poizkus razlaga kot rušenje ugleda firme ali njenih predstavnikov (kar je seveda napačna enačba). Novinarji v ozdih so tam plačani delavci, zato je vsak izpad iz pričakovanega pristopa k javnosti dela označen kot prenapetost, če že ne kot kršitev lojalnosti, skratka, kot prestopek. Tak delavec pa postane slej ko prej nezaželen, to pa postavlja v ospredje problematiko prodruž-bljanja informacij. Brez tega načela se ni mogoče spopasti z razmerami in ukrepati preventivno. Predvsem je obveljalo stališče, da mora zveza sindikatov v skladu s svojimi nalogami pri razvoju obveščanja v združenem delu narediti mnogo več. V skladu s tem mora predsedstvo ZSJ dati jasna navodila organizacijam in organom sindikata. Agroski 88 M crx Golte je bil organizator letošnjih zimskih iger agroživilcev Slovenije Veleslalom moški, skupina B: 1. Bojan ZORJAN, sozd ABC Pomurka, 2. Jure ČUFAR, sozd ABC Pomurka, 3. Marjan PRELOG, soz-d Merx Agroživilci iz vse Slovenije so se tud' letos srečali na že enajstem agroskiju. Četrtega marca je bil na Golteh nad Mozirjem, pripravila pa ga je naša sestavljena organizacija Mera pod pokroviteljstvom Zadružne zveze Slovenije. Slovenski agroživilci in agro-živilke so se na resnično dobro pripravljenih progah ob dobri organizaciji sozda Mera pomerili v veleslalomu in sicer v treh kategorijah za moške in dveh za ženske in v dveh kategorijah smučarskih tekov za moške in v dveh za ženske. Ob koncu iger nam je predsednik organizacijskega odbora Jože Gračnar dejal: »Kot gostitelji in organizatorji smo lahko zadovoljni. Tekme so potekale brez napak, tereni so bili idealni, prav tako razpoloženje tekmovalcev. Mislimo, da so vsi udeleženci preživeli z nami lep dan na Golteh ter da so se prijetno počutili v naši družbi. Še enkrat bi se rad zahvalil vsem tekmovalcem in tekmovalkam, da so se odzvali v tako velikem številu. Zahvala velja tudi vsem tistim delovnim organizacijam in seveda pokrovitelju Zadružni zvezi Slovenije, ki so nam s svojimi prispevki pomagale organizirati to naše skupno športno in tovariško srečanje vseh agroživilcev v Sloveniji. Še enkrat hvala in na svidenje prihodnje leto, ko bo tekmovanje pripravila HP Medex iz Ljubljane«. In še rezultati: Veleslalom ženske, skupina B: 1. Boža TORKAR, sozd ABC Pomurka, 2. Marinka URANKAR, sozd Mera, 3. Mina KRŽIŠNIK, sozd ABC Pomurka Veleslalom ženske, skupina A: L Špela BLAŽEJ, HP Uni-vit, 2. Mojca ROBIČ, sozd ABC Pomurka, 3. Janja GLOBEV-NIK, sozd Mercator-Kit Veleslalom moški, skupina C: L Drago GRUBELNIK, sozd Hmezad, 2. Jože ROTAR, Slo-vin, Slovenijavino, 3. Anton KOŠIR, sozd Mercator-Kit. Veleslalom moški, skupina A: 1. Boris GORTNAR, sozd ABC Pomurka, 2. Aleš KOŠIR, sozd Mercator-Kit, 3. Pavel HUŠ, sozd Hmezad Žalec Smučarski tek ženske, skupina B: 1. Marija KAVČIČ, sozd Mercator-Kit, 2. Ljudmila GRAŠIČ, sozd Emona, 3. Hilda BREGAR, sozd Emona Smučarski tek ženske, skupina A: 1. Marija JELENC, G KZ TZO Sloga Kranj, 2. Verica VREČKO, sozd Mera, 3. Ksenija KOMOČAR, sozsd Emona Smučarski tek moški, skupina B: L Jaka REŠ, sozd Mercator-Kit, 2. Vinko LOTRIČ, KZ Škofja Loka, 3. Anton VENCELJ, sozd Mercator-Kit Smučarski tek moški, skupina A: L Klemen DOLENC, sozd Mercator-Kit, 2. Roman RUPNIK, Bioteh.,fakul. VTOZD za ŽI, 3. Jože STANOVNIK, sozd Mercator-Kit EKIPNA UVRSTITEV: L SOZD MERCATOR-KIT, 2. SOZD ABC POMURKA, 3. SOZD MERX CELJE, 4. SOZD EMONA LJUBLJANA, 5. SOZD HMEZAD ŽALEC, 6. TIMA MARIBOR Sedme zimske športne igre sozda Merx Najboljši so bili smučarji Potrošnika Zopet je leto naokoli in za nami so še ene zimske sindikalne igre Meraa, tokrat že sedme po vrsti. Tekmovanje je bilo 12. marca na Kopah. Tekmovalke in tekmovalci so se pomerili v veleslalomu in smučarskih tekih in sicer so bili razvrščeni po letih v tri kategorije. Predsednik organizacijskega odbora Franc Petauer nam je po koncu tekmovanja povedal, da je potekalo brez zapletov in pripomb, zato gre vsa zahvala smučarskemu klubu iz Slovenj Gradca, seveda gostitelju za dobro pripravo prog in organizacijskemu odboru za pripravo teh iger. Najbolj veselo pa je bilo vsekakor na podelitvi priznanj in pokalov. Še posebno zadovoljni so bili tekmovalci Potrošnika, saj so pokal prejeli v trajno last za triletno zapovrstno zmago, obenem pa so tudi prejeli tudi nov prehodni pokal za prvo mesto v skupni uvrstitvi, ki jim ga je izročil predstavnik medobčinskega sindikalnega sveta za koroško regijo, ki je bil pokrovitelj Meraovih 7. zimskih sindikalnih iger. Veleslalom ženske, skupina A: L Vlasta SMONKAR, Potrošnik 2. Fanika KREBS, Turist Nazarje 3. Verica VREČKO, Potrošnik Veleslalom moški, skupina C: L Slavko LISEC, DSSS sozda 2. Franc LEKŠE, Potrošnik 3. Milan SMOVNIK, Hote-li-gostinstvo Teki ženske, skupina C: L Fanika JAMNIK, Potrošnik 2. Sonja ŽEROVNIK, Blagovni center 3. Marija PUNGARŠEK, Tkanina Ekipna uvrstitev: MESTO EKIPA Teki ženske, skupina B: 1. Marija URANKAR, Savinjski magazin 2. Cveta DOBNIK, Potrošnik 3. Ljudmila FILIP, Potrošnik Teki ženske, skupina A: L Verica VREČKO, Potrošnik 2. Valerija SLEMENŠEK, Avto 3. Marijana SLUGA, Blagovni center ' Teki moški, skupina C: 1. Milan SAVELLI, Potrošnik 2. Edi STEPIŠNIK, Mlinsko predelovalna industrija 3. Jože TURNŠEK, Avto Teki moški, skupina B: L Zmago TAJNŠEK, Zdravilišče Dobrna 2. Rado SODIN, Tkanina 3. Črtomir POLANC, Avto Teki moški, skupina A: 1. Borut PIRŠ, Mlinsko predelovalna industrija 2. Franci Žgank, Blagovni center 3. Boris SKAMEN, Blagovni center TOČKE Rezultati: Veleslalom moški, skupina 5. Veleslalom ženske, skupina B: 6. C: L Vlado ČRNELIČ, Savinj- 7. 1. Marija PUNGERŠEK, ski magazin 8. Tkanina 2. Vlado MAGAJNA, Zdra- 9. 2. Ivanka PAVLA, Teko vilišče Dobrna 10. 3. Sonja ŽEROVNIK, Bla- 3. Zoran HENDLER, Po- 11. govni center trošnik 12. Veleslalom ženske, skupina Veleslalom moški, skupina 13. 14. B: A: 15. 1. Marija URANKAR, Sa- 1. ŠPARLEV, Tkanina 16. vinjski magazin 2. Silvo GOBEC, Kmetijski 17. 2. Milica MESTNAK, Avto kombinat Šentjur 18. 3. Dragica FIJAVŽ, Dra,- 3. Darko PUNGARŠEK, 19. vinjski dom Avtotehnika 20. 1. POTROŠNIK 2. TKANINA CELJE 3. AVTO CELJE 4. BLAGOVNI CENTER CELJE MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTI SAVINJSKI MAGAZIN TEKO CELJE DRAVINJSKI DOM SAVINJA MOZIRJE HOTELI - GOSTINSTVO CELJE KZ LAŠKO GOSTINSKO PODJETJE CELJE 359 305 286 284 163 132 93 80 77 59 50 49 40 34 28 26 17 15 7, 0 MERK VESTNIK MAREC 1988 Moj Konjiček? Vrt! O krompirju Krompirja, tega zvestega spremljevalca našega življenja, smo se tako navadili, da se nam zdi samo po sebi umevno, da je vsak dan na razpolago, skoraj kot kruh. Ker je sestavni del naše prehrane, vam bomo danes posredovali nekaj nasvetov za njegovo boljšo rast in kvaliteto. Krompir zahteva rahla in prepustna tla, ki morajo biti pravilno gnojena z malo dušika. GARDIN G je zanj najbolj primemo gnojilo. Ni potrebno posebej omenjati, da je najbolj hvaležen za organska gnojila, zato priporočamo, da mu obvezno dodate BIOPOST ob sajenju, po navodilih, ki so gnojilu priložena. Sami boste videli, kako zelo BIOPOST vpliva na kakovost in količino krompirjevega pridelka. Ko boste samo enkrat to preizkusili, se ne boste več drugače odločili. Fitoftora je prava kuga za krompir. Pravočasno škropljenje z RIDOMILOM MZ zagotovi stoodstotni uspeh. Težko krompirju brez tega fungicida. Ta rastlina s tako častitljivo zgodovino ima tudi nekaj posebnosti pri svoji negi. Krompir je izbirčen in se ne počuti dobro v vsaki dmžbi dragih rastlin. Lahko ga sadimo skupaj ali v sosedstvu z zeljem, s špinačo, koruzo, fižolom, korenčkom in česnom, toda vidno bo šokiran, če ga bomo prisilili v bližino sončnic, paradižnika, buč, kumar, graha in rdeče pese. Pri sajenju spoštujmo to njegovo izbirčnost, pa nas bo nagradil z obilnim pridelkom. Je pa ta njegova lastnost tudi hkrati odgovor, zakaj včasih ista sorta uspeva dobro in rodi, drugič pa se drži kislo in vrže piškave gomolje. Omenil bi tudi to, da se krompir najlepše ohrani, če ga vkleti-mo v temno klet pri temperaturi + 4° C. Klet mora biti vama pred mrazom in zračna. In zdaj še nekaj najbolj veselega. Od leta 1981 je bil krompir na črni listi dietne prehrane, saj je veljal za kalorično bombo. Najnovejša raziskovanja prof. dr. K. Mullera pa so dokazala prav nasprotno. Rezultati, ki jih je objavil, govore o tem, da 100 gramov jedilnega krompirja v povprečju vsebuje le borih 68 kcal. Prehrambeni strokovnjaki v zahodnih deželah sedaj sestavljajo nove tabele za harmonično človekovo prehrano in krompir se je po vseh dosedanjih težavah hrabro prebil v vse dietne recepte, tudi tiste za pospešeno hujšanje. Toliko torej o krompirju, katerega pradomovina so ozke doline Andov, prihodnjič pa morda kaj več o kakšni dragi kulturi iz našega vrta. Pišite nam, kaj vas zanima, strokovnjaki vam bodo radi posredovali odgovor. Ob dnevu žena Tudi za letošnji praznik 8. marec so se vrstile številne proslave v vrtcih, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Počastili smo vse matere, žene, dekleta. Tudi v DO Blagovni center so predstavniki OO ZS sklenili pripraviti srečanje vseh zaposlenih delavk in bili prav prijetno presenečeni, saj se jih je od 267 proslave udeležilo kar 240. Učenci osnovne šole so pripravili prav prisrčen kulturni program, vse delavke pa je pozdravil glavni direktor DO Venčeslav Zalezina ter opozoril na pomembno vlogo delavk v poslovanju. Čestitke ob praznovanju dneva žena je vsem izrekel sicer neposredno, s šopkom cvetja pa je razveselil najstarejšo delavko Anico Vodopivec. Udeleženke srečanja so bile takega praznovanja dneva žena izredno vesele. z. z Spoštovani! Za poškodovana osebna in tovorna vozila Zastava in ostali programi - vse na enem mestu: - ogled poškodbe - izpolnitev zapisnika o poškodbi vozila - popravilo poškodovanega vozila - brezplačni preventivni pregled po popravilu - obračun popravila Vse na enem mestu- trin I Q\/ v sodelovanju z Zavarovalnico l II y I O, V na Ipavčevi ul. 21 pri »Avto Celje« PRVA LJUBEZEN Bilo je vroče poletje, ko na plaži... Ljubezen si mi dala, vsak večer sva plesala. Prva ljubezen, ki si mi jo dala ti... nisva mislila na bodočnost, a med nama ljubezni ni. Lepa ljubezen med nama je bila ... ostalo mi je tvoje ime, tvoje ime Lijana. Hvala za zaupanje PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA AVTO CELJE 63001 CELJE p. o. LJUBLJANSKA C. 11 ‘f- PRIČAKOVANJE Dosti mi je tavanja, po pustih ulicah. Dosti mi je vzponov, ki nimajo cilja. Dosti mi je padcev, ki nimajo smisla. Dosti mi je solz, za izgubljene ljubezni. Našel bom svoj svet, nebeškega raja. Opral bom grehe, ljubezenskega zložina. Prišla bo tista ura, ko ljubezen ne bo avantura Opravičilo Rešitev nagradne križanke NARKOMANKA Bila je mlada še ne razcvetel cvet, s solzami v očeh, gledala je svet,-Za njo življenje bilo je lomljiva slamka, v samoti in obupu, postala je narkomanka. Ni ji bilo rešitve droga vzela je žrtvo, našli so jo, v parku mrtvo. Velagič Ramiz, delavec v industrijski pekarni v Titovem Velenju Opravičilo V prejšnji številki Vestnika Mera nam jo je v članku »Navodilo za prijavljanje nesreč pri delu« zagodel tiskarski škrat. Rok prijave nesreče je podaljšal s 24 ur na 24 dni. Stavek se torej pravilno glasi: Z izpolnjenim obrazcem pa se mora takoj ali najkasneje v roku 24 ur javiti pooblaščenemu delavcu za varstvo pri delu ... Bralcem se za napako opravičujemo. Uredništvo Vodoravno: MIKADO, KO-RESPONDENT, ARAM1S, ELEKTROMOTOR, NERON, RIPS, UK, LAVA, DNINAR, EK, PUTIKA, AK, REKA, ON-SAGER, NAREK, APALAČI, URETER, INA, GAT, ANA-PEST, ATE, NOB, OPUS, O NEAL, KK, NIEVO, LAROUSSE, ANASTIGMAT, ASA, STAR, RADIAN, KA. IZŽREBANI REŠE VALCI: 1. nagrado 7.500 dinarjev prejme: Darinka VERČEK, 62391 Prevalje, Stare sledi 6 2. nagrado 5.000 dinarjev prejme: Pavel SIMON, 63000 Celje, Nazorjeva 11 3. nagrado 3.500 dinarjev prejme: Miro BREZNIK, 63000 Celje, Nušičeva 10 4. nagrado 1.500 dinarjev prejme: Marija URANJEK, 63310 Žalec, Efenkova 1 NAGRADNI RAZPIS: 1. nagrada: 7.500 dinarjev 2. nagrada: 5.000 dinarjev 3. nagrada: 3.500 dinarjev 4. nagrada: 1.500 dinarjev m UVELJA- VITEV TAT POJAV NA VODI češka PRITR- DILNICA NEODLOČEN IZID FRANC. PISATELJ ZOLA STALJENA KOVINA AVTOR KRIŽANKE R. NOČ ANTON ČEHOV SLIKAR PIRNAT IGRALKA KARIČ ČRKA GRŠKE ABECEDE GL. MESTO GANE MESTO V JUŽNI FRANCIJI ELTON JOHN ZELEN OKRASNI KAMEN, ŽAD PREBIVALKE IGA POSEBNEŽ KIP ALI SLIKA GOLEGA TELESA SLIKA Z-VODNIMI BARVAMI ! s ROMAN L.N. TOLSTOJA LANTAN SLOV. HUMORIST IN PISATELJ IN NJEGOVO UMET.IME ■ K0 P J" -c... ;č Q2;G 'ZUiUt : !,om bale- ■■.,/■ ::ih 'Is 00>J bi.OA u: Oj-4.4 of ijln.OU PREBIVAL Cl KUBE KOSITER VRV, KONOPEC v t. - ,» s*fr n r t > * «< * f f • f t e r ftr t . / f r t f > -• t ■