241
Kako sodi nemški ,,Fremdenblatf ^ o vedenji avstrijskih nemških turnarjev v Draždaniii.
Glasilo našega ministerstva vaanjih zadev,  katero ni avstrijskim Slovanom nikdar prijazno,   piše povodom zadnjih   dogodeb v Draždanih  tako-le:   „Nat.-Zeitung" zdelo se je potrebno, večer pred vhodom turnarjem prijazno svetovati, da svoje besede dobro pretehtajo.   „Vezi tukaj in tam trdneje skleniti",   pisala je,  „je taka svečanost gotovo zelo pripravna,   toliko skrbneje pa se je ogibati vsake izjave,   katera  bi  mogla nemški stvari v Avstriji škodovati/  —   Te  dobre nade se žalibog niso potrdile.   Nočemo omenjati osodepolne dogodbe,  katera je nastala na odru za govornike pri razobešanji venca, kateri je bil kinčan z ogerskimi barvami. Ne vemo, kdo je zakrivil  napačno  razumljen ali napačni  čin in zato se tudi ne moremo strinjati z nekim mnenjem, izrečenim na Ogerskem,   da se ta dogodba tako malo more Nemcem kot Ogrom v zelo šteti.   Jeli se hoče s tem reči, da šoto stvar zakrivili samo avstrijski Nemci? Dogodba še nikakor ni tako pojasnjena ,   da  bi  se  mogla izreči dokončna sodba.   Mi prav živo obžalujemo,  da je  moglo izročevanje z  ogerskimi   barvami kinčanega venca,  katero,  naj  se je uže vršilo pa komur koli,  je imelo  biti izraz sočutja in spoštljivega češenja  za  nemško  svečanost in  za nemške deležnike svečanosti,   pouzročiti  tako  sovražno in kolikor danes znano,  naravnost za Ogre razža-Ijivo postopanje. Razumljiva nam je razburjenost,  katero je v Budapeštu pouzročilo to poročilo. Toda potem, ko je odbor svečanosti tikoma izrekel svoj znan  izgovor,  bi bili želeli, da bi se bila ta razburjenost javila v manj ognjenih izrazih.   Vsikakor '    upamo, da dogodba ne bo povod za trajno narodno nevoljo na Ogerskem ali morebiti za mednarodne razprave z nemškim slavnostnim odborom.
Toliko bolj pa nas žalijo  prepiri in slabo vpletene ;    razprave,   h katerim so se dali zapeljati naši avstrijski turnarji  o razporih v domovini.   Za  vsako  ceno bi se •    bilo moralo   to   opustiti  za  čast Avstrije in avstrijskih \    Nemcev enako onih manj   kot  onih bolj ojstrih besedi. -    Nikakor se ne premišljujemo,  nekaterim robatim   govornikom   severno - čeških  gostov L    pripisati skoraj   vso  odgovornost za gotove mučne dogodbe v  Draždanih.   Po  tem,  kar so L    prej počenjali v Tečnu, bilo je soditi, da se v Dražda-
242
nih po nobenih ozirih gostoljubnosti in mednarodne dostojnosti ne bodo dali zadržavati, razsajanje zopet pričeti z novo vpeljanimi cepci. Videti je, da gospodje ne priznajo več pokroviteljstva, očeta Jahna, ampak da se vedejo kot učenci silovitega Fafnira (ki je ubil svojega očeta Hreidmara) in F a so Ida. Kar se je doma tako zmagonadno pričelo, hotelo se je na Nemškem pred strmečimi očmi sorodnjakov nadaljevati. Pogumno se dela na to po edinoizveličavnem programu nemštvo v Avstriji storiti nemogoče. Kakor jim drago! Velečini v Draždanah gospodom niso prinesli zunaj lavora, doma pa ne vspehov. Prišli so kot pičlo našemljeni trpini in vrnili se kot razkriti kalivci miru.