Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22.
Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mes«čno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne nament delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1 — Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1 — Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 D. Pri večjem številu objav popust
Št. 42.
Sreda 25. maja 1927.
Leto II.
Protiruska kapitalistična fronta?
Potovanju predsednika francoske republike in francoskega- zunanjega ministra v London pripisuje evropska javnost izredno važnost. In to opravičeno. Kajti da ni šlo v tem slučaju le za navadni izlet iz živahnega Pariza v megleni London, jc jasno. Opravičeno tedaj povdarja časopisje, da je ta francoski poset uradnega in vladnega Londona največji povojni politični dogodek.
Kajti čeprav so si bili Angleži in Francozi vojni zavezniki in so se skupaj borili za zmago antantne »demokracije« nad monarhistično in reakcionarno srednjo Evropo, vendar obstojajo že od nekdaj huda nasprotja in težko prikrito sovraštvo med obema državama. Patriotski Anglež in Francoz sta se od nekdaj gledala kot pes in mačka, kajti Angležem je močna in prospe-vajoča Francija ravno tako neljuba, kakor močna in prospevajoča Nemčija. Francoski finančni plutokraciji je pa požrešna in osvojevalna Anglija tudi hudo na poti, zlasti v njenem razračunavanju z Nemčijo in v njeni kolonialni ekspanziji. Če sta se torej taka dva iskrena »prijatelja« tako navdušeno objela in pozdravila ob obali Themze, morajo 01 ti Dač zelo tehtni razlogi po sredi.
Angljjj ni kitajska kolobocija nič *aj všeč. Čeprav je k Kuomingtsunu trenutno zmagalo desno nacionalistično krilo kitajske buržuazije, razlitij in boja proti nadležnim tujcem 7~ zlasti Angležem — noče biti kraja. Poleg tega ribari tam zadnje ča-
se v motnem tudi Japonska, in Amerika vleče tudi na svojo stran. Treba tedaj poiskati novih zaveznikov, in ker ima tudi Francija svoje težave z Nemčijo in bi rada na tej strani delala na svojo roko, ne glede na razpoloženje Anglije, ki je v francosko-nemški spor vedno utika-la svoj nos, je pač smatral tudi Briand za umestno, da se pogodi z Anglijo, to se pravi, da si obe velesili razdelita interesno sfero, podpirajoč se vzajemno v svojem plemenitem stremljenju po utrditvi evropskega . . . ravnovesja in miru.
In ker je Angliji trenutno boj proti Rusiji več kot vse druge evropske bagatele, je pač rade volje koncedirala Franciji, za ceno, da jej ista pomaga v borbi proti Rusiji.
£e najbolj pravilna bo tedaj sodba, da se je v Londonu kovala in izkovala zveza kapitalističnih držav proti sovjetski Rusiji, in da bo an-gleško-francoski sporazum na eni strani likvidiral manjše spore med posameznimi državami in državicami v Evropi — v ta red spada tudi spor z Italijo — da bo pa n k drugi strani ojačil imperialistično, kapitalistično in reakcionarno protirusko fronto.
Londonski sestanek predstavlja zato predvsem novo etapo v stremljenju mednarodnega kapitalizma in imperializma po konsolidaciji svojih privilegijev — z ojačenjem reakcionarnega kurza v notranji in zunanji politiki svojih držav.
24. septembra volitve?
Glasom najnovejših vesti iz Beograda se bodo vršile volitve v narod-j° skupščino 24. septembra in je vla-a v to svrho že ukrenila vse potreb-n°. Če ostane deiinitevno pri tem, moramo tedaj računati s skorajšnjim razpisom volitev v narodno skupščino in z volilno borbo, ki se bo kmalu intenzivno razvila.
Meščanske stranke se že vneto
pripravljajo — toliko bolj se mora na to velevažno borbo pripraviti naše delavstvo. Združiti moromo pravočasno vse in pripraviti vse potrebno, da bo delavstvo pri teh volitvah zmagalo.
Zato poživljamo že sedaj vse naše organizacije, da zberejo pravočasno v to svrho vsa sredstva in vse sile.
Iz delovanja delavske zbornice.
Delavska zbornica za stanovanjske najemnike.
r	znano> je bivša klerikalno-
va '-.b-ua v!ada uk*nila zaščito stano-la /alf' naie.mnik°v in je s tem stori-
do danel ni10nnaren ■l,'krep' kakor s-ka vlada Nova^V^ niti fašistov' spoznala, da b0 J f !e, pa menda
odpor n;jemnfk0ov,TelasdealodlPrrKHk sega ministra Gosarja \„i, ■ ■	,V’
Kajti nova vlada je ix>slaU°',,ZVede institucije vprašanje, kaj one‘ mfsliio
o	uk,n,en,u stanovanjske zaščite De 'avska zbornica je takoj odposlal-, vladi dopis, v katerem stvarno do-Kazuje da mora stanovanjska zašči-) °,Statl; V svojem dopisu pravi Delavska zbornica sledeče:
Iz priloge »Stanovanjski podatk
Čilu n ’ani (t°.ie V Ietošn)e'n Poro-lui Delavske zbornice) je razvidno,
U b\^m0,ra'° *raditi v Ljubljani od eta 1914--1926 1750 stanovanj. De-
m i° SM£ 'e zSrad'l° 550, toraj jih manjka 1195.	'
Glasom priložene »Statistike stanovanjskega urada v Ljubljani« je Prosilo, od kar je ta urad obstojal, za stanovanja 1989 oseb. Stanovanja pa so se mogla dodeliti le 687 prosilcem,
medtem ko so ostale 1302 prošnje nerešene.
Iz tega se razvidi, da smo cenili pomanjkanje stanovanj v kalkulaciji, navedeni v prvi prilogi z vso pravičnostjo, da smo se izogibali vsakega pretiravanja in navedli minimalne številke. Maribor bi moral zgraditi po slični kalkulaciji v letih od 1914—1926 960 stanovanj. Zgradil jih je 250, toraj mu jih primanjkuje 710. Tudi ta številka je potrjena po cenitvah stanovanjskega urada. Zaključek: V najvažnejših krajih teritorija podpisane zbornice je doseglo pomanjkanje stanovanj leta 1926—1927 svoj višek.
Popolna svoboda pri razpolaganju s stanovanji in pri določanju najemnin bo imela tele posledice:
Ona bo dvignila najemnine do te višine, da jih del najemnikov ne bo več zmogel. Za gospodarsko jačje sloje, ki bodo te najemnine zmogli, bo pomanjkanje stanovanj prenehalo. Oni bodo lahko dobili v starih hišah dovolj stanovanj. Gospodarsko šibkejši sloji bodo stisnjeni deloma v slaba stanovanja, deloma pa izrinjeni iz njih.
Mesto gospodarsko jajči sloji, bodo postavljeni baš gospodarsko najšibkejši sloji pred nalogo, da bi bili
reflektanti na najdražja stanovanja v novih hišah. Pomanjkanje stanovanj bi moglo prosto razpolaganje s stanovanji le v toliko in v tem slučaju omiliti, v kolikor bi navajalo k prezi-davanju obstoječih velikih stanovanj s tem ciljem, da se napravita z enega stanovanja dve.
Vendar svobodno in neregulirano razpolaganje s stanovanji ni najboljše sredstvo, da se to doseže.
To sredstvo bi učinkovalo še le v tem slučaju, če bi ostajal radi previsokih cen del stanovanj po ukinitvi stanovanjske zaščite prazen, tako, da bi silili na prezidavo gospodarski razlogi. Zaključek:	Stanovanjski	zakon
se iz zgoraj navedenih razlogov ne sme končno likvfidirati, ker bi bile prenešene s tem vse posledice pomanjkanja stanovanj, na rame socialno najšibkejših slojev in ker bi to povpraševanje po stanovanjih v novih hišah še zmanjšalo.
V	novem zakonu naj ostanejo najemnine maksimirane. Morejo pa se valorizirati. Večji del valoriziranih najemnin pa se mora stekati v občinske fonde za zgradbo novih stanovanj.
Odpovod stanovanj naj bo dopustna le v tem slučaju, kjer da lastnik hiše stranki na razpolago drugo, če tudi manjše stanovanje ali pa v tem slučaju, kjer more s posredovanjem lastnika hiše ali občine doseči da dobi stranka na razpolago stanovanje v novi hiši proti najemnini, ki ne presega določenega dela njenih mesečnih dohodkov.
Odločilne važnosti je, da vpliva zakonodaja na kreditno politiko v tem smislu, da bodo oskrbovali hipotekarni zavodi zainteresiranim občinam in drugim interesentom gradbe-
ne kredite in da bodo prispevale občine in država delno h kritju nadnor-malno visokih obresti, ki povzročajo danes, da se dajo graditi nova stanovanja, kakor je razvidno iz priloge 3 le proti nezmagljivo visokim najemninam.
Delavska zbornica mora še vedno vzdrževati Borze dela.
Pod prejšnjo vlado je po dolgih bojih delavstva vendar-le prišlo do razprave, da se da 40 milijonov Din zbranega brezposelenega fonda v svoj namen. Med tem so se ministri menjali in pozabili na one, ki stradajo in umirajo v brezposelnosti. Nekateri časopisi so prinesli vest, da je vlada že izplačala denar za brezposelne. V resnici je pa poslala Delavski zbornici malenkostno podporo za vzdrževanje Borz dela, tako da mora Delavska zbornica iz svojih skromnih sredstev še vedno kriti velik del stroškov za Borze dela. Centralno tajništvo Delavskih zbornic je ponovno urgiralo pri vladi, naj izroči brezposelni fond za brezposelne. Minister je to obljubil. Bomo videli, če bo obljubo držal.
Delavska zbornica in mednarodna gospodarska konferenca.
Na mednarodno gospodarsko kon-i ferenco v Ženevi je poslala vsaka dr-i žava mešano delegacijo delodajalskih in delavskih zastopnikov. Še celo fa-šistovska Italija je to storila. Jugoslavija je poslala 15 delodajalskih delegatov in niti enega delavskega zastopnika! Mednarodna delavska delegacija in centralno tajništvo Delavskih zbornic je proti temu pri vladi protestiralo. Nato se je naša vlada šele spomnila, da je delegirala s. Kre-kiča kot delavskega zastopnika.
Za brezposelne delavce.
Minister za socialno politiko je izdal odlok, s katerim se delavskim zbornicam dovoljujejo posebni krediti za podporo brezposelnih delavcev in je prepisal način upravljanja s temi krediti.
Odlok ministra se glasi:
»Na predlog oddelka za zaščito delavcev in na prošnjo delavske zbornice v Beogradu, štev. 2099 z dne 27. aprila 1927 odrejam:
Da se iz »fonda za brezposelne delavce«, zbranega v državni hipotekarni banki, na osnovi pooblastila člena 110. finančnega zakona za leta 1922 23 in naredbe ministra za socialno politiko štev. 10.810 z dne 7. dccembra 1922. leta izplača:
1. Delavski zbornici v Beogradu
160.000 Din.
2. Delavski zbornici v Zagrebu
120.000 Din.
3. Delavski zbornici v Novem Sadu 80.000 Din.
4. Delavski zbornici v Ljubljani 100.C00 Din.
5. Delavski zbornici v Sarajevu
80.000 Din.
6. Delavski zbornici v Splitu 60 tisoč Din.
Skupaj vsem delavskim zbornicam v državi 600.000 Din. Te svote se imajo uporabiti za podpiranje brezposelnih delavcev po »Pravilniku o podpiranju brezposelnih in onih delavcev in privatnih nameščencev, ki potujejo radi povpraševanja po delu«, izdanem od Delavske zbornice v Beogradu. (Poročilo beogradske Delavske zbornice za leta 1921—1926, stran 153, in kateri velja do nadaljne odločitve za vse delavske zbornice v državi.)
Eno tretjino delavskim zbornicam odobrenih svot za podpiranje brezposelnih delavcev, uporabiti je za podpore delavcem v tem smislu, da se spremeni člen 2, točka c) pravilnika beogradske delavske zbornice za podpiranje brezposelnih v toliko, da se dovoli podpore tudi onim, ki niso bili zavarovani:
1. ako pristojna Borza dela to predlaga v slučajih, ki so vredni posebnega ozira, kadar se brezposelni delavci napotijo v drugi kraj v cilju zaposlenja ali domov v smislu odloka ministra za socialno politiko z dne 8. aprila 1927, ali kadar taki delavci obole in se odpravijo v bolnico ali domov v svrho zdravljenja;
2. po naredbi ministra za socialno politiko ali njegovega kabineta.
V	slučaju pod 1 obstoji podpora v vozni karti in v denarni podpori do 50 dinarjev za pot.
Nadzor nad upravljanjem teh kreditov vodi ministrstvo za socialno politiko v Beogradu neposredno, a v ostalih krajih preko velikih županov na sedežu dotične delavske zbornice.
O	izdanih podporah predlože delavske zbornice kratka mesečna poročila ministrstvu za socialno politiko, a v vsakem trenutku na zahtevo ministrstva, odnosno najdalje tekom 8 dni po izčrpanju odobrenih kreditov, dostavijo obračune s potrebnimi dokumenti, katere bo specijalna komisija ministrstva za socialno politiko, v prisotnosti računoizpitača glavne kontrole, pregledala in odobrila.
Podpore brezposelnim bodo izplačevale tedaj Borze dela.
Fašizem in poljedelske zadruge.
Način, po katerem je Mussolini s svojim fašizmom uničil poljedelske zadruge v severni Italiji, pokazuje, da je on golo orodje mednarodnih bankirjev in veleagrarcev.
V	južni Italiji postoje velike kmetije, ki potrebujejo za obdelovanje velikega kapitala in mezdne poljske delavce. Zelo razvite kmetije postoje v severni Italiji. Te potrebujejo izredno pridne delavne roke. Semintje je velika kmetija ali veleposestvo razdeljeno v veliko manjših kmetij, ki jih obdelujejo poljedelske družine vsaka zase. Družinski oče je nekakšen podvodja kmetije, ako ga že hočemo tako imenovati, ker razdeli in vodi delo med kolone. Nad kmetijo je pa lastnik zemlje, pod njim so vsi, pa naj bodo podvodje kmetije, koloni ali pa dninarji.
To je vzrok, da so poljedelci v severni Italiji organizirani gospodarsko. Ustanovili so društva, ki so la-stovala zemljo. Ta društva so bila u-stanovljena na zakoniti podlagi, v obliki zadruge. Skupine, ki so vpo-rabljale moderne metode za obdelovanje zemlje, so obdelovale zemljo pod skupnim vodstvom in na podlagi modernega poljedelstva. Delo je bilo razdeljeno med člani zadruge. Zadružno so kupovali svoje potrebščine in zadružno so postavljali na trg svoje produkte. V nekaterih krajih Italije so odpravili popolnoma špekulante, posredovalce in mešetarje. Poljedelski zadružniki so imeli uspeh.
Vodstvo teh poljedelskih zadrug je bilo sestavljeno skoraj popolnoma iz samih socialistov. Večina poljedelskih delavcev, ki so obdelovali veli-
ka posestva grofov in veleposestni-! kov, so bili socialisti. Narodna zveza I poljedelskih delavcev je sprejela re-: solucijo, v kateri je zahtevala socia-| liziranje zemlje.
i	Fašizem je zadruge tako modifi-! ciral, da niso več senca onega, kar so bile. Iz njih je iztrebil vse, kar je čišnlo po socializmu. Vsi delavci, če so fašisti ali niso, morajo plačevati raescčne prispevke fašistovskim organizacijam. Delavski spori med kmctovalci in veleposestniki se smatrajo za gospodarske stvari in jih rešuje posebno sodišče, o katerem pravijo, da je nepristransko. Tako sodišče sestoji iz treh osdnikov, ki so sprejeli fašizem, in dveh državljanov, ki ji od časa do časa imenuje predsednik sodišča.
To pomeni, da kmetovalec in poljski delavec vedno izgubita svojo pritožbo proti veleposestniku.
Villari, razupit fašist in uradnik v ministrstvu zunanjih del, je odprto izjavil, da fašistovska vlada zopet vpo-stavlja v poljedelstvu privatno podjetništvo.
Mussolini se trudi dokazati, da so njegove odredbe za poljedelstvo pravilne. Razpisal je nagrade za one, ki bodo izboljšali pridelek pšenice, a obenem je odredil, da mora ljudstvo jesti vojni kruh.
Vsa ta prizadevanja niso prinesla uspeha, kajti ponesrečilo se je tudi posojilo, ki so ga razpisali, da uresničijo svoje sanje. Fašizem je zatrl zadružno gibanje in p oljedelski sistem, ki se je razvijal iz fevdalizma v kolektivizem, se vrača spet v fevdalni sistem, v suženstvo kmeta.
JOHN DOS PASSOS:
Obisk pri Nikolaju Saccu v ječi.
Bilo je rano opoldne, ko sem ga obiskal. Ostali kaziijenci so hodili prekrižanih rok mimo naju, ko sva se na klopi razgovarjala. Kaznilnica v Dedhamu je vzor svoje vrste, snažno politirana kletka. Skozi železna o-mrežja se lahko vidijo drevesa in nebo z oblaki.
Sacco je že šest in pol leta v Ded-hamski ječi, šest in pol leta vsak dan trindvajset ur v tesni celici in šest in pol leta koraka vsak dan, prekrižanih rok v gosjem maršu z ostalimi kaznjenci, ki čakajo na obsodbo in ki se jih radi tega ne pripusti k nobenemu delu. Edina sprememba mu je bila, ko so ga po enointridesetdnevni gladovni stavki prepeljali v državno blaznico radi fizične in duševne onemoglosti..
Reklo se mi je, da je Sacco radi prestalih duševih muk psihično popolnoma propadel, kar pa ni res. Lahko se še smeje in šali in pripoveduje svoje doživljaje.
Tu in tam se pojavi celo rdečina na njegovih, od jetniškega ozračja obledelih licih. Govorila sva o tem, kaj more vse človek prestati. Pes bi
v enakih razmerah že davno poginil. Sacco se je izognil pogovoru o svojem slučaju in sploh ne mara nanj misliti. Mesto tega mi je pripovedoval o svojem prejšnjem življenju.
Njegov oče je trgoval v Italiji z vinom in oljem. Sacco je delal že kot otrok v domačem vinogradu, v solnč-nem vrtu, polnem oljčnih dreves. Ampak bolj kakor delo na polju in šola, so ga zanimali stroji. Ko je bil
star petnajst let, so ga postavili za kurjača k parni mlatilnici, ki je mlatila žito za celo okolico. Takrat je začel sanjati o Ameriki, deželi strojev. Ko je bil star sedemnajst let, se je podal s svojim bratom v Ameriko. Najprvo je bil tam zaposlen kot do-našalec vode pri gradnji neke ceste. Popolnoma srečnega se je počutil, ko je smel voditi cestni parni valjar. Vzljubil je to deželo strojev. Po zimi je bil sprejet v delo pri takozvanih Hopedale-Mills in ko je opazil, da so neizučeni delavci mnogo bolj izkoriščani, kakor profesionisti, se je začel učiti za strojnika v neki tovarni za čevlje.
Od tu naprej mu je šlo že precej dobro, čez zaslužek se ni pritoževal. Oženil se je in dobil sina. Tedaj je začel premišljevati o ljudeh, katerim se ni tako dobro godilo, ko njemu. Dorastel je v političnem ozračju. Njegov oče doma v Torremaggiore je bil republikanec, eden njegovih bratov, poznejši župan tega mesta, pa socialdemokrat. V Milfordu v Ameriki je obiskal Sacco socialistične shode. Med anarhisti pa je našel bolj inteligentne ljudi, ki so bili po njegovem prepričanju bolj izobraženi in pripravljeni tudi svoje lastno življenje uravnati po svojih naukih.
Na ta način se je sčasom vedno bolj čutil navezanega na lokalne skupine italianskih anarhistov, ki so se zbirali ob nedeljah in ob večerih. U-deležil se je Hopedalske stavke in je bil radi agitacijskega govora za sim-patijsko stavko leta 1916 aretiran. Tako se je zgodilo, da je bil on eden izmed prvih, ki je razvil agitacijo za protestno akcijo proti obsodbi Sal-fada in Elia, prilikom preganjanj komunistov in anarhistov v letu 1920. Izdelal je koncept za leta, ki je pozival na protestni shod proti policijski usmrtitvi Salfadija in ki ga je imel v žepu — ko so ga usupna z njegovim prijateljem Vanzettijem nekega majskega večera aretirali v Bostonu v vozu cestne železnice.
In od takrat — šestinpolleta v ječi! Trindvajset ur dnevno sam v ozki celici!
»Zdaj mi je že vseeno, da bi bilo skoraj konec temu«, je pripomnil.
Omiliti razsodbo? Pomilostiti? Nisem se mu upal tega omeniti.
»Mogel bi razumeti, če bi bila midva radi najinega revolucionarnega prepričanja obsojena na smrt«, je rekel, »toda zakaj naj bi bila, popolnoma nedolžna, obsojena kot navadna morilca?!«
(Op. ured.) Znamenita pisateljica Karin Mihaelis je pred kratkim naslovila na ves kulturni svet apel, s katerim poziva k enodušnemu _Pro" testu proti amerikanskemu justične-
Vi hočete
varčevati in vendarle okusno jesti. Potem rabite samo
nm\m
ZABELO
Vi bodete potrebovali manj
mesa in kosti in Vaše juhe, prikuhe, omake, bodo vseeno močne in okusne.
Zahtevajte izrecno „MAGGI-jevo za-belo“ ter pazite prosim, na ime „MA-GGI“ na, „RUMENO-RDEČI“ etiketi.
mu morju Sacca in Venzettija, katerim natančno opisuje vso predzgodovino njene obsodbe. Njujorška tajna policija je anarhista Salfada zaprla in ga v razupiti, oblastno »dovoljeni« mučilnici »Third degree« strahovito mučila, da bi dosegla od njega podpisano priznanje nestorjenih zločinov in izdajo svojih tovarišev. Sal-fadiju se je posrečilo iztihotapiti iz kaznilnice pismo, v katerem opisuje svoje muke in prosi prijatelja Van-zettija za pomoč potom pritiska na javno mnenje. A še predno se je moglo zanj kaj storiti, se je Salfado v obupu vrgel iz štirinajstega nadstropja in mrtev pokazal svetu na svojem telesu znake svojega mučenja v ječi. Vanzetti se je na prijateljev poziv takoj odpravil v Njujork, da organizira tam z tovariši protestne shode, a še predno se je moglo kaj storiti, sta bila s Saccom aretirana, obdolžena po krivem dveh roparskih umorov in obsojena na smrt, ker jih je oblast hotela za vsako ceno spraviti s sveta, ker sta bila žive priče o Salfadijevih mukah. Najnovejše vesti iz Njujorka pravijo, da je ministrstvo pod pritiskom vsega kulturnega sveta odredilo revizijo procesa Sacco in Vanzetti. ___________________
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIOa šumečo limonado.
PAVEL DOROHOV:
Umik.
(Iz romana »Golgota«. Prevedel I. V.)
S treh strani so naskočili mesto. Od vzhoda in zapada, ob železniški progi prodirajo od postaje do postaje ruski tehnični polki.
Od juga, iz step, poplavljajo z obeh bregov Irtiša kozaki. V širokem plazu gredo naprej.
Vzhodne rudeče čete so imele samo štiri stotnije. Ena stotnija Madjarov, dve kompaniji sibirskih rudečevojnikov in ena stotnija železničarskih delavcev, Madjarom zapoveduje Franc, rudeče-vojnikom Salomon Lobowsky, železničarjem veliki širokopleči Petruhin.
Franc, Salomon, Petruhin tvorijo revolucionarni bojni svet.
Salomon z rudečevojniki zavzame center ob železniški progi. Levo je Franc, desno krilo drži Petruhin s svojimi železničarji.
Umikajo se polagoma trdovratno se boreč. Pri vsaki čuvajnici-kretnici se ustavljajo, pri vsaki rezervi železniških pragov, kot da so to kamene stene. Vsak grmiček, vsak najmanjši hribček jim služi za kritje. Ljudje padajo. Oddelki se tajajo vidno, ali želja, vzdržati vsaj še en dan, narašča vedno bolj. Na postajah se drže do skrajnih mogočnosti.
Iz postajnih poslopij se strelja s strojnicami. V čakalnicah se obvezujejo ranjenci, ki niso mogli biti obvezani vsled sovražnega ognja na odprtem polju. Iz poljskih kuhinj se kadi. V naglici se je zopet beži k stalnemu okencu.
Čehi zaustavijo svojo ofenzivo, ko se bliža oklopni vlak postajam in obsiplje v poslopjih skrite ljudi s kroglami.
In ko se da ukaz k umiku, obleže mnogi v svojih skrivališčih s prsti krčevito zasajenimi v zemljo.
Poedini zmagovalci prebirajo ranjence in oplenijo mrtve. Trupla zavlečejo stran z železniškega nasipa. Naga trupla in črni vrani, sedeči na brzojavnih žicah kažejo pot v mesto.
•
V	nogo ranjeni rudečevojnik jim pade v roke. Obkolijo ga. Ostrejši od bajonetov so divje bleščeči pogledi, ko zagledajo peterokrako zvezdo na čeladi.
»Pes.«
Izprašujejo ga. Rudečevojnik molči.
Vlečejo ga petdeset korakov v polje. V majhni globeli se ustavijo.
»Sleči se!«
Molče se sleče. Prekriža roke preko prs. Njegov srditi pogled velja onim, ki stoje za puškinimi cevmi, nanj gledajočih.
Rablji! Svobodo dušite! Naj živi . . .«
Salva mu ne da dokončati. Z bajoneti vržejo nago telo v globel.
»Prokleti pes!«
Na levem krilu se zakoplje Franc s svojo stot-
m,° Trikrat so naskočili Čehi, trikrat jih vržejo Madjari nazaj. Nato se razvijejo v široko fronto Kozaki od reke sem, da obkolijo Madjare. Na levem in desnem krilu segajo daleč v stepo. Črne točke jezdecev se premikajo čez polje — puškinemu strelu nedoseglive. Sedaj se jameta krili upogibati. Bližajo se vedno bolj. Daleč za Madjari se sklene krog. Kakor otok v morju — je sedaj stotnija, obkoljena od Kozakov.
Nobenega izhoda.
Z divjim krikom, pike pripravljene k sunku, drve kozaki. Krog se zaožuje z vsako minuto.
Ramo ob rami, tvoreč koncentrirani krog, se strnejo Madjari. Franc drvi, kakor elastična krog-
»Sodrugi! Štedite streljivo. Streljajte dobro!« lja v tem krogu.
Z vodočrpalnega stolpa postaje opazuje Salomon s svojim daljnogledom.
»Ne vzdrže. Kozaki jih pomandrajo!« Bolestno se mu skremži obraz. Z globoko skrbjo se napolnijo njegove oči.
»Treba poskusiti.«
Stopi s stolpa.
»Andrej! Prevzami poveljstvo! Živahen ogenj. Ne pustite jih blizu. Prva četa za menoj!«
V	begu, drug za drugim, pod ognjem češkega oklopnika, od jame do jame, od hribčka do hribčka hiti prva kolona na pomoč Francu.
Ko jih zagledajo kozaki, odprejo obroč in levo krilo drvi nasproti. Vržejo se na železničarje, petero proti enemu. Skeleč bodljaj začuti Salomon v j desnem pleču. Puška mu pade iz rok. Omahne.
»Živega vjamite, Žida! Živega!«
Konjska glava zaprha tik pred njegovim obrazom. Udarec po glavi ga omami. Vse se začne vrteti, vse izgine ...
K postaji se je vrnilo samo dvaindvajset mož. Dvajset iz stotnije Madjarov in dva iz prvi čete železničarjev.
Od postaje do postaje, korak za korakom, z obrazom k sovražniku, se umika severni oddelek Dimitrija Kiseljeva pet dni in pet noči. Na poslednji postaji, ob mostu, se ustavijo. Treba pridobiti na času. Onim v mestu se mora dati možnost, da se pripravijo k obrambi. In-iz mesta se brzojavlja:
»Držite se. Pošiljamo pomoči«
Dimitrij ve, da ne pride nobena pomoč. Odkod tudi naj pride? Petruhin, Salomon in Franc so na vzhodu. Anton Nosov zadržuje kozake, ki prodirajo iz stepe. N®, na kakšno pomoč ni za misliti!
način pranja
Namočiti ,v ekstraktu za A pranje „Že n s k a h val a' Izprati s Schichtovim Terpentinovim milom
Proti krvavemu terorju v Banatu;
Proti terorju prižnice; Proti hujskanju šolskih otrok
se vrši v sredo, dne 25. maja 1927 ob 7. uri zv. na vrtu Ljudskega doma
javen shod
Sodružice in sodrugi, dlelavke in delavci, vsi na shod!
Krajevna organizacija SSJ.
Katoličanom.
Zadnji čas skušajo klerikalni časopisi vsemu našemu socialističnemu gibanju vtisniti pečat brezver-stva z namenom, da se nam članstvo izneveri. Vendar nas to prav nič ne vznemirja, niti eden ne bo radi tega odpadel, ker se k nam zatekajo le zreli ljudje, ki so imeli dovolj izbire med različnimi meščanskimi organizacijami, tudi med klerikalnimi, pa so vendar spoznali, da jim med njimi ni mesta ter so prišli k nam. S to njihovo borbo se bo pa še marsikak značaj izbrusil nam v prid. Mi ne bomo radi naziva brezver-stva šli klerikalcev tožiti, kakor Sokoli, ki se v svoji meščanski miselnosti tega očitka tako strašno boje, medtem ko ga mi nikakor ne smatramo za žaljivko, kakor ne smatramo žaljivim naziva katolik, protestant ali musliman, temveč so to za nas samo pojmi različnih svetovnih naziranj. Če so se dokopali nekateri mariborski sodrugi do svetovnega nazora, ki ga smatrajo za edino pravilnega, slobodno jim, če to ni v nasprotju s socialističnim programom; s tem pa še ni rečeno, da so to že storili tudi vsi člani socialističnih organizacij v Sloveniji, česar ti mladi idealisti itak niti sami ne pričakujejo. To bi se reklo otroka s kopeljo vred izliti. Ker pa priznava socializem vsakemu posamezniku absolutno svobodo vesti in izražanja, zato tudi našim svobodomiselcem in brez-konfesijonalcem ne moremo in ne smemo braniti, da si urede svoje življenje po svoji prevdarnosti in da svoje svetovno naziranje svobodno propagirajo med svojimi tovariši, ki z njimi simpatizirajo. Tega tudi nobena, res demokratična stranka svojim pristašem ne bo branila. Iz istih razlogov tudi nobenemu svojemu pristašu ne bomo branili, da se udeležuje cerkvenih ceremonij, če smatra to za potrebno. Vse to je
Do dneva, ko bodo celjski volil- \ ci odločili, kdo bo v občinski hiši vedril in oblačil, nas ločijo še štirje tedni. Do dneva, dokler ni potekel rok za vlaganje kandidatnih list, ni bilo opaziti na zunaj skoro nobenega znaka volilnega boja, razun par očitkov glede mestne hranilnice v ' Slovencu« in drugih listih, ki so na strani koalicije radikalcev, klerikalcev in Nemcev, očitkov, ki so bili namenjeni demokratom, ki so kot protiutež njim nasprotne agitacije v več številkah »Nove dobe« pod etiketo »Kakofonija« pisali, kdo se je v Celju pred tridesetimi leti znal bolj — pretepati. Kljub temu pa, da ni do sedaj še nobena stranka nastopila z javno agitacijo, se opaža za te volitve močno zanimanje.
1 akoj po razpisu volitev so se vršila med raznimi strankami pogajanja za skupen nastop in pa glede kandidatur. Pri demokratih in narodnih socialistih, v kolikor je teh slednjih še ostalo, so bili kmalu gotovi. V znak hvaležnosti, da so narodni socialisti v prejšnjem občinskem svetu demokrate podpirali, so jih sedaj pustili na cedilu in narodni socialisti to pot ne pridejo kot
zadeva silnejše logične argumentacije, idtejnega boja in duševnega dozorevanja. Če se zanimanje za svobodomiselnost med našim članstvom širi, je to zasluga edino nekaterih agilnejših sodrugov, ki čutijo v sebi dovolj prepričevalne sile in pa dviganje splošnega kulturnega nivoja našega članstva.
Oficijelno strankino vodstvo se s temi rečmi ne bavi, ker ima dovolj drugih vprašanj reševati; nima pa tudi interesa na tem, da jih ovira in jih tudi ne sme, če priznava svojemu članstvu svobodo vesti in izražanja. Zato tudi ne more braniti, da objavljajo naši svobodomiselci svoje zadeve v strankinih glasilih, česar tudi ne brani članu drugačnega svetovnega naziranja, če je to v skladu s socializmom.
Da pa naše članstvo ni posebno navdušeno za cerkev, zato ima vzrokov dovolj, sicer bi se organiziralo pri krščanskih socialcili. Vsak zaveden socialist ve, da sta religija in cerkev dva različna pojma. Religija je glas človekove vesti, ki mu pomaga razločevati med dobrim in slabim, cerkev-pa je le organizacija, kakor vsaka druga, delo človeških rok, in ima kot taka lahko mnogo vrlin, pa tudi vse napake, ki jih ima vsak človeški izum. Da pa pri naši cerkvi napake prevladujejo vrline, nismo mi krivi.
Torej, za stranko je vera slejko-prej zasebna zadeva vsakega posameznika; ker so pa naši mariborski proletarski svobodomiselci naši zvesti člani, jim ne moremo in ne smemo odrekati prostora za njihove objave v naših glasilih, čeravno bi bili s tem obremenjeni na škodo drugega časopisnega materijala. Želimo pa, da se čimprej okrepe v toliko, da bodo lahko izdajali svoje lastno glasilo.
pismo.
Celje, 23. maja 1927.
stranka v poštev. Je že tako, da se tudi v politiki čestokrat uveljavi izrek*: nehvaležnost je plačilo^ sveta! Pa tudi pri koaliciji RKN ni šlo prav lahko, dasi imajo te stranke medsebojni pakt še izza oblastnih volitev. V začetku je izgledalo, d& se bodo razšli, ker zahteve in pogoji, ki so jih eni in drugi stavili, se le niso preveč vjemali. Končno so le zliinali skupno listo, na kateri so na prvih mestih tri osebe iz različnih taborov, ki naj predstavljajo enega samega boga. Koalicija RKN obstoja le za ceno pogojev in okol-ščin, ki morajo prej ali slej dovesti do neuspeha in razpada koalicije po načelih, programih in — profitih popolnoma nasprotujočih si strank, kajti lokalni sporazumi med meščanskimi strankami so bili in bodo vedno odvisni od splošne politične konjunkture. Da je temu tako, nam priča razpad bivšega narodnega bloka v Celju ter permanentne krize v takih in enakih blokih v drugih krajih.
Boj med samostojnimi demokrati in koalicijo bo vsekakor hud in J čez dva ali tri tedne bo vsled oboje-| stranske volilne kanonade izgledalo,
da med pristaši meščanskih strank v Celju ni dobiti poštenega človeka. Prvi znaki so že tu. Zaenkrat bolj na tihem, šepetajoč, za tem pa z argumenti najtežjega kalibra. Nekaka tišina pred nevihto, ki pa ne bo po 19. juniju osvežila in očistila ozračja, ker meščanske stranke menjajo morda dlako, navad pa ne. Ozračje, ki ga imamo v mislih, je delo v občinski hiši, ki je dolgo vrsto let vsled medsebojne borbe za moč med vsemi meščanskimi strankami zaostajalo, posebno pri reševanju socialnopolitičnih problemov in drugih nerešenih vprašanj, ki se tičejo delavcev, nameščencev in malih obrtnikov.
Poleg meščanskih strank nastopi pri teh volitvah tudi naša stranka, ki bo delavcem, nameščencem in vsem, ki nimajo od meščanskih strank ničesar pričakovati, predoči-la vse zadeve in probleme, kateri morajo, ako so izvršeni, biti v korist celjskim volilcem iz vrst delavstva, uradništva ter obrtnikov! O vseh teh problemih bo govora na naših volilnih shodih in v »Delavski Politiki«, ki bo v času do volitev prinašala članke in dopise o socialističnem občinskem programu ter naših zahtevah v socialno političnem oziru.
Rekli smo zgoraj, da meščanske stranke menjajo dlako, navad pa ni-
Janez, so z oči ti mrene vendar padle. Vidiš kaj je to, če drugi žgance ti maslene, izpred ust požro?
So mesto tega obljubili ti v nebesih stanovanje suho, kjer skuhajo ti angeljci, brez mesa nebeško juho.
Kaj je v naši državi vse mogoče.
V	zadnji »Delavski Politiki« smo omenili, da- sta bila sodruga Pon-gračič in Kundrič zaprta, ker sta izdala letak na poštno, telegrafsko in telefonsko osobje, da naj se — organizira. Sedaj imamo dotični letak pred seboj, in kolikor bolj ga čitarno in obračamo, toliko manj razumemo, kako se je moglo zaradi tega nedolžnega letaka zapreti dva naša organizatorja. Da ne more ta letak izzvati nobene . . . revolucije, je bila uverjena celo zagrebška policija, ki ni letak zaplenila in jej prvotno niti ni prišlo menda na um, da bi zaradi tega vrgla v zapor o-menjena sodruga. Toda zaplembo letaka in pogrom naših organizatorjev je zahtevala . . . direkcija pošte in telegrafa v Zagrebu, ki je pritiskala na policijo, da naj konfisema letak in razžene organizacijo poštnih uslužbencev. In vse to, ker se je v letaku povdarjalo, da poštno osobje ni dobro plačano! Na čelu zagrebške poštne direkcije morajo biti svojevrstni ptiči. Zagrebška policija je seveda nato koj intervenirala, in kjer ni bilo prej nobenega povoda, jih je našla sedaj cel kup — pa je zaprla ona dva sodruga in pomagala poštni direkciji iztakniti še one druge odbornike zagrebške
koli. To se posebno spozna za časa volitev. Tudi sedaj, ko gre za to. ali pridejo v celjski občinski svet ljudje, ki jim je pri srcu dobrobit revnih in obubožanih, imajo vse meščanske stranke polna usta obljub za delavce, nameščence, obrtnike in invalide, pri katerih iščejo — volilne kroglice. Po volitvah pa je vse pozabljeno, obljube ostanejo obljube, v občinski hiši pa se dela politika, ki ne prinaša gospodarsko šibkejšim prav nobene koristi, pač pa samo nova bremena!
Kratek pregled volilnega imenika zadostuje, da se spozna, da če bi se vsi, ki spadajo v vrste onih volilcev, ki ne smejo zaupati meščanskim strankam, zavedali, da je njih mesto tam, kjer se dela prava proletarska politika in volili kakor zahteva njih socialni položaj, bi tudi v celjskem občinskem svetu zavel drug veter in bi se delalo drugače, kakor se je do sedaj.
Naša stranka bo vsem tem volilcem tudi v tem volilnem boju kazala pot, po kateri morajo hoditi, ako hočejo, da se bo v občinski hiši delalo za koristi ljudstva, delalo posebno na socialno političnem polju! Kdor hoče, da se to zgodi in da izgine iz občinske hiše politika kli-karstva, bo dne 19. junija spustil kroglico v zadnjo Skrinjico, bo volil
I	socialistično!
Janez, al' ti peša vera, al' pa imaš boljši tek, da ti nič ni mar zamera, ko praviš, da je vse skup dr . . .
Janez, le korajžo, in pogosti svoj želodec še v življenju.
Po smrti časa boš imel zadosti, da prebavljaš v groba pozabljenju.
novice.
poštne organizacije, ki se je komaj osnovala. Proti dotičnim odbornikom vodi sedaj ta imenitna zagrebška direkcija strogo »iztrago«, kakor da bi bilo poštnim uslužbencem pod smrtno kaznijo prepovedano, biti organizirani in delati v svoji organizaciji. Unikum svoje vrste je odlok zagrebške policije, s katerim utemeljuje razpust organizacije. V tem odloku pravi policijsko ravnateljstvo, da je organizacija sicer delovala na osnovi Statuta, ki je bil odobren od velikega župana, da pa policiji niso znane izpremembe pravil in kar je glavno, da je policiji znano, da je ta organizacija v zvezi — s svojim Savezom v Beogradu in da pri tej organizaciji sodeluje — in v tem grmu tiči zajec — sodr. Pon-gračič, ki je obenem funkcionar železničarskega Saveza, vsled' česar se mora organizacija razpustiti! — Iz tega je jasno, da imamo tu sličen slučaj, kakor oni z železničarskim Savezom, katerega se je istotako skušalo razpustiti! Znači torej, da se na gotovih mestih še vedno dela za tem, da se državnim nastavljen-cem sploh odreče koalicijsko pravo! Pa naj še kdo trdi. da nismo zaplavali v popolno reakcijo! Sodruga Pongračič in Kundrič sta bila po odredbi sodišča izpuščena, proti
Celjsko
Heinrich Heine:
Spoznanje.
Dnevne
postopanju poštne direkcije in proti razpustu organizacije se je vložila tožba na velikega župana. Pritožila se je tudi zagrebška Delavska zbornica.
»Na izbore!« Vse kaže, da volitve niso več daleč in je zaradi tega razumljivo, da vlada vsepovsod, v vladi in izven vlade, precejšnja nervoznost, kajti volitve so volitve in bogve koliko jih je, ki so danes še člani parlamenta, ki pa ne bodo več čez nekaj mesecev! Da se bližajo »izbori«, priča naglo in ponovno potovanje Marinkoviča in Vukičeviča v Vrnjačku banju. Sicer ni radikalom bogve kako do volitev, toda ker Demokratska zajednica pritiska in ker je pravzaprav to vlada gospoda Marinkoviča, je jasno, da bo končno odločevala volja zajednice. Zato se meščanske stranke živo pripravljajo na to hudo bitko, pripravljajo se tudi v Sloveniji, kjer se vrše na vseh krajih zanimive pregrupacije, zlasti v znamenju boja proti klerikalni stranki. Z volitvami treba resno računati, in je zato tudi naša dolžnost, da se nanje živo pripravimo.
Jeseni bodo v Sloveniji tudi občinske volitve? Iz Beograda javljajo, da se je vlada končno odločila razpisati občinske volitve in zlasti v mestnih občinah Slovenije napraviti končno kolikortoliko zakoniti red. Skrajni čas je, da se to zgodi!
Državni odbor je izvolila vlada po svojem okusu, to se pravi, pofaj-fala se je na opozicijo in na parlamentarne običaje in poslala v državni odbor osebe, ki so njej všeč, in ne opozicijo. S seboj je potegnila tudi enega klerikalca, in tako imamo sedaj državni odbor, ki ni opoziciji všeč, ki je pa najbrže močno všeč vladi. In to je glavno. Opozicija pa naj se pritoži na . . . državni odbor.
V	madžarskem parlamentu je prišel na dnevni red sporazum z Italijo in je ob tej priliki sodr. Varnay ostro napadel madžarsko vlado in Mussolinija. Prišlo je do hrupnih prizorov. Sodr. Varnay je priporočal zbližanje z Jugoslavijo. Reakcionarni parlament je kajpak odobril sporazum. Sedaj se dela še na sklepanju trgovskega sporazuma z Jugoslavijo, tako da gre Horthyjevi Madžarski pšenica precej v klasje.
»Narodni dnevnik« 19. maja opisuje strašno lakoto, ki vlada v bedni, izžeti Hercegovini, kjer pa vlada kljub vsemu, kljub strašni revščini in gladu, od katerega poginja prebivalstvo, razpošilja svoje davčne eksekutorje, da zarubijo bednim ljudem še zadnjo kravo in zadnji kos pohištva. — In na koncu patetično vzklika: »Koga bodo nekdaj tožili nedolžni otročički, ki sede tam doli v bornih kočicah, okrog ugaslih ognjišč in žvečijo edinole drevesno skorjo, katero zamakajo s svojimi solzami!?« — »Narodni dnevnik« naj se kar za nos prime, po odgovor naj se pa obrne k svoji radikalni žlahti v Beograd.
Beograjska »Samouprava« je objavila vest, lansirano najbrže iz Slovenije, da so vse stranke v Mariboru podpisale vlogo na vlado, da naj o-
stane še nadalje v Mariboru veliki župan g. dr. Schaubach. Nasproti tej vesti »Samouprave« moremo kratko-malo pribiti, da ne vemo za kakšno akcijo gre, in kdo je vse podpisal to vlogo — to pa vemo sigurno in nepreklicno, da jo mi, da jo naša Socialistična stranka ni prav gotovo nikoli podpisala. »Samouprava« naj vzame to na znanje.
Pomnite: Čim dalje ima Ženska Hvala časa, da razkraja nesnago, tem lažje je bo odpravilo Schichto-vo milo.
Socialistična zmaga v Nemčiji.
Pri volitvah v meklenburški deželni zbor so socialisti in sploh levičarske stranke močno napredovale. Socialisti so močno napredovali. Pridobili so na številu glasov in na številu mandatov.
Preminul je naš sodrug Jakob Pivk, delavec v tovarni Pollak, kjer je deloval skozi 25 let in bil vedno naš najboljši organizator, naš zvest sobojevnik, ki je tudi v najtežjih časih pomagal graditi našo stranko. Bil je vzoren sodrug in zaupnik in mu zato ohranimo večen spomin!
Iz stranke.
Sklenjeno je bilo končno, da se strankin kongres vrši meseca oktobra v Zagrebu. Istočasno se bo vršil v Zagrebu tudi odmladinski kongres.
Seja strankinega plenuma, ki se je vršila v Beogradu, in o kateri smo v našem listu na kratko že pisali, je sprejela, poleg že objavljenih proglasov, tudi več za stranko zelo važnih sklepov. Poročilo o delu izvrševalnega odbora je podal sodr. Nedeljko D i v a c. Njegova izvajanja so bila po daljši plodbi diskusiji soglasno sprejeta. O razgovorih s skupino Živote Milojkoviča je poročal sodr. Muzikravič, ki je v daljšem historijatu orisal položaj v delavskem gibanju in prizadevanje, naše stranke, da se vse socialistične skupine združijo v eno celoto. Ta želja po združitvi obstoja v naših vrstah še vedno, vendar nam ni mogoče izvesti zedinjenja s posamezniki ali skupinami, ki postavljajo nemogoče zahteve. Kako so nesprejemljive za nas zahteve skupine Živote Milojkoviča, izpričuje dejstvo, da sta se razšle na vprašanju zedinjenja z nami skupina Milojkoviča in skupina Dragiše Lapčeviča. Medtem ko je Lapčevičeva skupina o-svojila naše stališče o zedinjenju, je Milojkovičeva skupina postavljala vedno znova nemogoče zahteve. Iz tega razloga je Lapčevič izjavil, da nima njegova skupina nobene zveze več z Milojkovičevo skupino.
Plenum je po kratki diskusiji sklenil odbiti Milojkovičeve zahteve ter je pooblastil Izvrševalni odbor, da izvede zedinjenje s to skupino, ako bo postavila sprejemljive pogoje.
Plenum je nadalje sklenil, da se dovoli vrnitev v stranko onim so-drugom, ki so se za časa zadnjih občinskih volitev v Beogradu oddvojili od stranke.
Nato je sodr. K o r a č poročal o omladinskem gibanju in o njegovih odnošajih so Socialistične stranke. Sklenilo se je. prilagoditi statut o-mladSnske organizacije gledišču stranke, v kolikor je to potrebno.
ANKEir DOMAČI HRANILNIKI
jreike razredne loterije
2720/n voJno-odSkodninska renta proti takojšnjemu plačilu in na mesečne obroke v bančni poslovalnici
Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25
1. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z, ZOZ.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in higijensko nrejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Maribor.
Defektna električna svetilka ubila otroka. V hiši Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu je 23me-sečni otrok g. trgovca Tipelna prijel na nočni omarici stoječo svetilko, ki je imela stik, to se pravi, da je elek-trizirala (tresla) vsled napake v notranjosti svetilke. Čez roko je prehajal električni tok za razsvetljavo z napetostjo 220 Voltov v telo. Električni tok je obžgal otroku oba prsta, s katerima se je dotaknil ter roko nad zapestjem, ki je slonela na svetilki. Otroka so našli mrtvega v postelji.
Rus obstrelil Rusa. Pri Cmureku sta se sprehajala neki Rus s svojim rojakom, 27-letnim financarjem Andrejem Derevickijem. Med potjo sta se radi nekega dekleta, v katerega sta bila obadva zaljubljena, sprla, pri čemur se je civilist tako razjezil, da je zgrabil za puško in vstrelil financar-ja v prsi. Tega so prepeljali v bolnišnico v Maribor, onega so pa orožniki prijeli in zaprli. Ker je bil financar obstreljen v prsi blizu srca, je malo upanja, da bo prebolel.
Kako je s stanovanji v Mariboru, odkar je stopil novi stanovanjski zakon v veljavo? Od 15. maja 1925, ko je stopil novi stanovanjski zakon v veljavo, je bilo do 20 maja 1927 izvršenih 206 deložacij, predstoječih pa okoli 113. Odpovedi potom prvostopnega stanovanjskega sodišča 106, potom okrajnega sodišča pa 55. Za u-blaženje stanovanjske krize je potrebnih še okoli 800 stanovanj: vlažnih in nezdravih stanovanj je okoli 400 do 600. — Povprečni zaslužek je sedaj v mestu za delavce 800 Din, za zvaničnike 1000 do 1500 Din, za u-radnike 2000 do 2500 Din na mesec. — Poklicana oblast ni postopala na-pram denarnim zavodom in drugim v smislu člane 53 zakona o stanovanjih. — Prosilcev za stanovanja je bilo 980. Vsled ukinjenja prejšnjega stanovanjskega zakona je bilo izvršenih 1000 deložacij pri revnih stanovalcih. Radi zaščite zahtevajo najemniki glede višine kupne cene do 3 sob 6-kratno, do 4 sob 8-kratno zvišanje, pri drugih pa zlato pariteto. Trgovci in obrtniki niso zadovoljni niti z zlato pariteto, niti s presegajočo najemnino in zato se namerava v njihov prid podvzeti primerne korake, radi česa se bodo pozvale tudi trgovske in obrtniške organizacije na anketo.
Celje.
Sodrugi pozor! V sak torek točno ob 8. uri in pol zvečer se bodo vršili v gostilni pri »Jelenu« redni volilni sestanki socialističnih volilcev iz Ce-
lja, v svrho priprav in agitacije za občinske volitve, ki se bodo vršile dne 19. junija. Dolžnost vsakega so-druga je, da se teh sestankov udeležuje ter privede s seboj tudi druge volilce iz delavskih vrst. Posebna vabila za te sestanke se ne bo razpošiljalo. Sodruge še posebej opozarjamo, da redno čitajo »Delavsko Politiko«, ki bo v vsaki številki prinašala poročila objave glede volitev, agitacije in o vsem, kar je z volitvami v zvezi. Vsak sodrug je dolžan vso pozornost na potek borbe polagati ter agitirati za listo »Socialistične stranke Jugoslovije«. Sodrugi, na delo za častno zmago celjskega delavstva!
V	soboto, dne 28. t. m. ob 7, in pol uri zvečer se bo vršil javen volilni shod Socialistine stranke, na katerem bodo poročali oblastni poslanec in občinski odbornik iz Maribora, sodrug Petejan, in naši kandidati za občinske volitve. Lokal, kjer se bo shod vrših, naznanimo v prihodnji številki »Delavske Politike« in na plakatih. Sodrugi, agitirajte za čim večjo udeležbo.	Volilni odbor SSJ.
Celjski dopisnik bernotovskega »Napreja« se zaletavajo v nekatere naše sodruge, ki kandidirajo na naši listi za občinske volitve. Ti pritlikav-ski revčki ne vedo, da niso vredni, da bi sodrugom, v katere se zaletavajo — čevlje odvezali!
Bernotovci se kaj radi obregajo tudi ob naše člane-obrtnike. V interesu načela javnosti jim priporočamo naj objavijo in sporoče, kako pridejo oni do tega, da imajo na njih listi za občinske volitve (ki je bila razveljavljena! op. dop.) za kandidate — tovarnarja! Povejte no, Janezi — ja-nezasti!
Da smo se mi kregali za nosilca liste, pravijo nadalje ter da smo imeli težkoče pri sestavi liste. I, seveda se vam ni bilo treba kregati, ko ste vašega »der ewige« nosilca degradirali. Pa tudi težkoč pri sestavi liste niste imeli, zato pa je — šla rakom žvižgat!
Pripomba. Napisali smo teh par odgovorov na pisanje celjskih berno-tovcev, ne da bi polagali na nje kako važnost, pač pa, da še enkrat dokažemo, na kak način bi nam ti ljudje radi prišli do živega. Ker imamo mnogo važnejših poslov, jim ne bomo več odgovarjali, pa če bi si brusili jezike noč in dan. Finis!
Popoldanski pešizlet priredi v nedeljo, dne 29. t. m. izletni odsek »Svobode« v gaj blizu Anskega vrha. Zbirališče za okoliške sodruge v gostilni »Jugoslovan« v Gaberju, za mestne pa na dvorišču zadružne brivnice v Vodnikovi ulici 3. Odhod iz Celja ob pol 2. uri popoldne.
Zbirajte e lovni sklad!
Ali že veste, kje ste solidno postreženi z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom. Pri Franc Pavlin-u, Gradišče št. 3.
Fotograf
Mirko Japelj
Aleksandrova cesla - .Trgovski dom.
Vhod na desni slrani.
Se priporoča delavstvu in urad-ništvu.Cene solidne,slike umetniške. Hitra izvršitev naročil.
5. Junija sem prav gotovo v Lubljani!
Nabirajte
nove
naročnike
SPOMLADI
ne pozabite na najboljšo vrsto promenadnih, cestnih športnih in štra-pacnih čevljev
„KARO“
Maribor, Koroška c. 19
Preselitev trgovine!
Naznanjam mojim p. n. odjemalcem, da preselim mojo špecerijsko trgovino in trgovino dežel, pridelkov iz Glavnega trga 2 na
Kralja Petra trg 1
(ogel Pobreške ceste)
in Vas prosim za Vašo nadaljno naklonjenost. Potrudil se bom Vas najceneje in z najboljšim blagom postreči. Se priporoča
Ferdo Kaufmann, Kralja Petra trg 1
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.