3
Vertikalni mestni prostor
V tokratni številki revije  Urbani  izziv bo mestni prostor predstavljen prek krize 
»arhitekturne kulture«, tranzicije, odprtosti, javne participacije, urbane prenove 
in družbene segregacije.
Michael W.  Mehaffy in Tigran Haas v prvem članku izhajata iz spoznanja, da se 
strokovnjaki s področja okoljskega načrtovanja soočajo z nezavidljivimi in s strah 
vzbujajočimi izzivi: razdrobljena gradnja, tratenje in izčrpavanje virov, ogrožanje 
zdravja in dobrega počutja, ekološka škoda, za povrh pa še sedanja gospodarska 
kriza, povezana z napakami v grajenem okolju. Avtorja menita, da bi se morali 
strokovnjaki naučiti kritizirati napačne rabe neproduktivnih oblik razmišljanja in 
tudi, kako shajati brez njih. V drugem članku se Jasna Stefanovska in Janez Koželj 
ukvarjata s težavami tranzicijskega razvoja makedonskega glavnega mesta. Kriza, ki 
je zajela Skopje, je po njunem mnenju povzročila slabšo kakovost grajenega okolja 
in ustvarila plodna tla za špekulativno gradnjo, zaradi česar urbanistično načrtovanje 
ne more več delovati kot orodje nadzora in razvoja, katerega glavni cilj je varovati in 
spodbujati javne interese. Avtorica tretjega članka, Lilijana Jankovič Grobelšek, meni, 
da lahko za javnost odprt zasebni prostor v večji meri kot zdaj prinese dopolnitev in 
obogatitev omrežja mestnega javnega prostora, s čimer bi imel pomembnejši vpliv na 
zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravja ljudi. Prvi pogoj za to naj bi bila dobro la‑
stniško in fizično urejeno omrežje javnega prostora, na katero se navezujejo za javnost 
odprti zasebni prostori, prvi korak k temu pa opredelitev teh prostorov kot posebne 
kategorije prostora, ki jo je mogoče uvajati v urbanistično prakso na lokalni ravni. 
Igor Bizjak v četrtem članku preučuje mogočo povezavo med javno participacijo, ki 
je ena od oblik sodelovanja oziroma udeleževanja javnosti v postopkih prostorskega 
načrtovanja, in informacijskimi tehnologijami. Ugotavlja, da so orodja spleta  2.0 
zelo uporabna za vključevanje javnosti v procese prostorskega načrtovanja, vendar 
pa zahtevajo veliko predpriprav in dobro tehnično osnovo. V petem članku Daniel 
Chi Wing Ho s soavtorji izhaja iz spoznanj, da je pomanjkanje prave kulture skrbi 
za stavbe v večini razvitih mest pripeljalo do resnih težav zaradi propadanja mestnih 
predelov, kar ogroža zdravje in varnost mestnih skupnosti. Nujen odziv na to je 
urbana prenova. Vendar če želimo imeti trajnostno strategijo urbane prenove, je po 
njihovem mnenju treba najti ravnotežje med interesi različnih déležnikov, kar pa je v 
večini primerov zelo težko doseči. V zadnjem članku so predstavljene ruralno‑urbane 
migracije oziroma preseljevanje ljudi s podeželja v mesta. Arun Kumar Acharya in 
Manuel R. Barragán Codina na primeru mesta Monterrey v Mehiki ugotavljata, da 
imajo migranti, ki prispejo v to velemesto, težave s prilagajanjem mestnemu okolju, 
zato se sami družbeno izolirajo in segregirajo, saj se bojijo  (kulturne in rasne) dis‑
kriminacije in nasilja.
Pred vami je torej nova številka revije Urbani izziv z zelo zanimivimi, privlačnimi in 
aktualnimi temami raznolikega mestnega prostora. Želim vam veliko bralnih izzivov!
Boštjan Kerbler
uiiziv-23-1_03.indd   3 21.5.2012   9:19:33