ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 4/2004 CENA SIT 990
WE ARE PRINT™
r MAN ,
ROLAND
MAN Roland d.o.o.
Tolstojeva 9a, 1000 Ljubljana
Tel ■ ++386 1 565 92 35, 565 92 30,
Faks: ++386 1 568 46 80
E-mail: info@man-roland.si
www.man-roland.si
fujifilm
basysPrint
Tisk: umetnost vnašanja energije v papir. Strast do tiska
-HEIDELBERG-
LASTNIKI PRITISKAJO,
CENA ZNANJA SE ZMANJŠUJE
Spet smo pred bilanco lanskega leta, imate jo na 15. strani. Letos je bolj primer-
ljiva, kar je za Grafičarja zelo pomembno, saj skušamo v petletni časovni vrsti od-
kriti najpomembnejša gibanja in primerjave. Bilance, seštete po podjetjih in de-
javnostih, niso konsolidirane, zato lahko dejavnost nastopa z dobičkom in izgubo
hkrati. Če je metoda seštevanja enaka, so podatki prav tako uporabni za nekate-
re ugotovitve.
Tiskarstvo je prvič v zadnjih petih letih znižalo prihodke. Predvsem na domačem
trgu. Ali gre za vpliv cen ali je manj naročil, se iz teh podatkov ne vidi. Zasuk je sta-
tistično pomemben. Temu trendu so sledili tudi stroški. Zanimivo, da ne stroški
dela. Ti so v primerjavi z založniki skoraj pol manjši na zaposlenega in tudi v pri-
merjavi s celotno predelovalno dejavnostjo so pod povrečjem.
Dobičkonosnost se je močno povečala. Tiskarstvo je doseglo rekordne 2,3 mili-
jarde tolarjev dobička. Pri donosnosti kapitala je tiskarstvo le malo zaostalo za
vso predelovalno industrijo, močno pa zaostaja za založništvom, kjer se dobički
močno povečujejo. V založništvu stroški dela nazadujejo vsa leta. Pritisk lastnikov
na rezultat močno stiska plače. Te so nominalno res precej višje kot v predelo-
valni dejavnosti, a uravnilovka in politika enakih želodcev je tudi tu na delu. Visoke
plače so lastnikom neposreden signal, da zanje ostane premalo. Kratkovidna po-
litika, ki ne zna uravnotežiti prispevka kapitala in dela (znanja), je šla že Marksu v
nos. Vračamo se k starim dilemam: kdo lahko brez koga in kdo ne.
Pravzaprav ta dilema ne bi bila težka, če bi le privatizacija dala prave lastnike, ki
so vložili denar. Tako pa so certifikatarji zadeli tombolo. Metode lastništva so po-
enostavili z monopolijem, neformalnimi prevzemi in drugimi nečednimi metoda-
mi, država pa jih mirno gleda, saj je vsak dan bolj odvisna od njih. Še malo manj-
ka, pa bodo nacionalni šampioni, ki jim bo dovoljeno še več (oprostite: malo sem
izkašljal osebno zadrego).
V tiskarstvu imamo po poslovnih statistikah v zadnjem letu kar 24 novih majhnih
družb. To pa je ta pravo. Postajamo podobni razvitim. Grafiki znamo delati tudi
samostojno. Družba, ki zahteva nenehno prilagajanje, vse bolj postaja družba
posameznikov, ti pa postajajo neobremenjeni s spreminjanjem poslovnih navad.
Drupo smo izkoristili za obisk, ideje pa so, upam, še sveže.
Ivo OMAN
MIND PAPER!
more traffic ön^ätarw.biirgo.com
- - ,
typographic
Tgstavar e C.
tel +39 040 371177
e-mail tgstavar@spin.it
GRAFIČNA KRONIKA
DESET LET BARVNEGA
TISKA ČASOPISOV
V SLOVENIJI
Barvni časopis
Pod tem pojmom razumemo
časopis, pri katerem so s proce-
snimi barvami (cian, magenta,
rumena in črna) natisnjene prave
trikromatske reprodukcije, bodi-
si v obliki fotografij bodisi ogla-
sov. Vsak dan. Med barvne časo-
pise ne moremo prištevati tistih,
ki imajo poleg črne dodano še
eno ali dve pisani barvi (spot co-
lours), in ne tistih, ki so v barvah
natisnjeni samo občasno.
Za tiskanje barvnega časopisa
potrebujemo ustrezno tiskarsko
rotacijo. Ta omogoča tisk štirih
barv po eni ali po obeh straneh
papirnega traku, samo na enem
ali na vseh zvitkih, torej samo na
nekaterih ali na vseh straneh ča-
sopisa.
Časopisi so bili praviloma črno-
beli. Mnogi še danes menijo, da
je resen časopis lahko zgolj črno-
bel. Da bi pritegnili bralce in laže
tržili oglase, so jim začeli dodaja-
ti posebne barve. Predvsem ti-
skarske rotacije za knjigo, a tudi
ofsetni tisk so opremili z dodat-
nimi tiskovnimi členi; pri menja-
vi zastarelih knjigotiskarskih ro-
tacij z ofsetnimi pa so slednje za-
snovali tako, da so lahko vsaj po
eni strani zvitka tiskali vse štiri
procesne barve. To je teoretično
omogočalo tisk pravih trikro-
matskih reprodukcij. Teoretično
zato, ker samo primerno opre-
mljena tiskarska rotacija ne zado-
šča za izdajanje barvnega časopi-
sa. Potrebno je tudi znanje za iz-
delavo primernih barvnih izvleč-
kov in tiskovnih form pa taka re-
produkcijska oprema, ki zagota-
vlja dovolj veliko dnevno zmo-
gljivost grafične priprave. Prav
na tem področju je bilo v prete-
klosti obilo zadreg; mnogi časo-
pisi so misel na tiskanje v barvah
opustili, četudi so imeli na voljo
tiskarsko rotacijo za tiskanje vseh
štirih procesnih barv. K vsemu
temu je treba dodati še gospodar-
nost. Račun se lahko izide samo
v tržno naravnanem gospodar-
stvu, kajti le oglaševalci so pri-
pravljeni kriti višje stroške barv-
nega tiska. Bralci in naročniki so
z barvno podobo časopisa pravi-
loma zadovoljni, ne prenesejo pa
bistvenih podražitev.
Tipičen slovenski predstavnik v
tem smislu je Nedeljski dnevnik.
Pravzaprav to ni dnevnik, ampak
tednik. Marca 1969 je tiskarna
Ljudska pravica pognala novo
ofsetno rotacijo Solna; predvide-
vali so, da bodo zmogljivosti gra-
fične priprave zadoščale za barv-
ni tisk oglasov. Zaradi zamudne
fotomehanične izdelave barvnih
izvlečkov v časopisu vse do leta
1995 niso mogli tiskati barvnih
slik, četudi so leta 1977 Solno za-
menjali z modernejšo KBA
Compacto. Namesto za tiskanje
trikromatskih reprodukcij so
procesne barve uporabljali zgolj
v vlogi posebnih (spot) barv, s
Nedeljsko izdajo Dela v barvah so tiskali na knjigotiskarski rotaciji manj kot eno leto.
Delo 1994-2004
katerimi so popestrili grafično
podobo časopisa.
Resnejši poskus je maja 1970
izvedel dnevnik Delo, ki je želel
kar na knjigotiskarski rotaciji ti-
skati barvni časopis. To je bila
nedeljska izdaja Dela, torej te-
dnik. Trudili so se ne le z oglasi,
marveč tudi z redakcijski slika-
mi, a se ni izšel niti tehnološki ni-
ti ekonomski račun. Proizvodnjo
so po slabem letu dni, marca
1971, ustavili.
Potem v Sloveniji vse do leta
1994 ni bilo nobenega resnega
poskusa, glede na stanje v tedanji
državi pa verjetno tudi nobene
potrebe, da bi tiskali barvni časo-
pis.
Samostojna država, novi časi in
nove razmere gospodarjenja so
izzvali slovensko časopisno de-
javnost, da se je resneje lotila ti-
skanja barvnih časopisov. Teh-
nološki in ekonomski uspeh ta-
kega projekta sta omogočala in
zagotavljala digitalna grafična
priprava in tržno naravnano go-
spodarjenje, ki je vzpodbudilo
neslutene razsežnosti oglaševanja
- tudi v časopisih.
Vzorčna številka barvnega Dela
je izšla septembra 1994, od okto-
bra istega leta do maja 2004 pa je
vsa leta vsak dan izšlo v barvah.
Resda ne na vseh straneh, ker je
INCQC 1998-2004
bila ofsetna rotacija Uniman ta-
ko zasnovana, da je v štirih bar-
vah tiskala samo en zvitek po eni
strani (4/2), drugega pa po eni
strani v dveh, po drugi pa samo v
eni, tj. črni barvi (2/1). Prve šte-
vilke Dela v barvah smo predsta-
vili v okviru spremljajočih dejav-
nosti na mednarodnem simpozi-
ju Barva in barvna metrika sep-
tembra 1994 na Bledu. Barvna
kakovost prvih izdaj seveda ni
bila optimalna. Da bi jo izboljša-
li, smo začeli uvajati tehnologijo,
ki jo predpisuje v tistem času na
novo zasnovani standard SIST
ISO 12647-3 (uradno sprejet še-
le oktobra 1999).
Ko smo Delo začeli tiskati v
barvah, oktobra 1994 torej, sta
IFRA in NAA prvič razglasili čla-
ne Mednarodnega kluba za barv-
no kakovost časopisov (Interna-
tional Newspaper Color Quality
Club - INCQC), natečaja, ki so
ga tisto leto prvič organizirali za
promocijo, pospeševanje in iz-
boljševanje barvnega tiska časo-
pisov. Sodelovalo je 61 časopi-
sov, v elitni klub se jih je uvrstilo
šestnajst.
Na ta natečaj se je Delo prvič
prijavilo leta 1998 - in uspelo.
Takrat je sodelovalo že 157 časo-
pisov, sprejetih v klub je bilo 37.
Uspešno udeležbo na natečaju
smo ponovili še v letih 2000,
2002 in letos (2004). Najuspe-
šnejša je bila leta 2002, ko je De-
lo z veliko prednostjo osvojilo
prvo mesto; število pridobljenih
točk je tudi po letošnjem nateča-
ju še vedno rekord v svetovnem
merilu. To za zdaj ni uspelo še
nobenemu drugemu slovenske-
mu časopisu. Paradoksalno je, da
smo na natečaju 2004 sodelovali
DELOI
V noreči Imjekla utonilo
več kol 850 polnita»
Nižji »prag« za stranke
«rs
Ofsetna rotacija MAN Uniman 4/2 z »Y« zasnovo tiskovnih členov je časopis Delo ti-
skala v barvah slabih deset let - od oktobra 1994 do maja 2004. Življenjska doba
takih strojev je bila nekdaj trideset let in več, četudi tehnično v dobrem stanju pa se-
daj tehnološko zastarijo bistveno hitreje.
s tehniko in tehnologijo, ki smo Z novo tehnologijo smo vzorč-
jo že tri mesece kasneje opustili. no številko Dela natisnili 7. apri-
Iztrošeno ofsetno rotacijo Uni- la 2004, formalno pa izhaja od 1.
man 4/2 je zamenjal novi Color- maja tega leta; tedaj je Delo pra-
man 4/4, ki lahko natisne vse znovalo 45-letnico obstoja, Slo-
strani časopisa v barvah. Na dva venija pa je bila sprejeta v Evrop-
zvitka po obeh straneh z največjo sko unijo.
hitrostjo 40.000 izvodov na uro. Tudi tokrat barvna kakovost še
Pa ne samo to. Natisne lahko ta- ni optimalna. Do natečaja Inter-
ko imenovan panoramski for- national Newspaper Colour Qu-
mat, kar pomeni eno veliko sliko ality Club 2006-2008 jo bo tre-
ali oglas na dveh straneh časopisa ba še korenito izboljšati.
brez notranjih robov.
Z izzivi barvnega tiska časopi-
sov se Delo v novem desetletju
ne spogleduje zgolj z največjim
»tiskalnikom« v Sloveniji, mar-
več tudi z digitalnim kopiranjem
termalnih namesto srebrohalo-
Dnevnik
in Nedeljski dnevnik
Tiskarna Ljudska pravica je leta
1995 investirala v novo ofsetno
rotacijo Harris in obema časopi-
Naslovna stran ničte številke barvnega Dela iz leta 1994.
genidnih ofsetnih plošč ter s fre- soma omogočila barvni tisk ne-
kvenčnim rastriranjem, ki ga katerih strani. Vzorčna številka
omogočajo take tiskovne forme. barvnega Dnevnika je izšla de-
BARVNI TISK ČASOPISOV
i fra
INTERNATIONAL NEWSPAPER
COLOR QUALITY CLUB
cembra 1995, od januarja 1996
do danes pa je časopis vsak dan
natisnjen v barvah. Rotacija Ha-
rris ni omogočala niti barvnega
tiska vseh strani niti ustrezne ka-
kovosti, ob tem pa je povzročala
še številne tehnične zadrege. Za-
to se je Dnevnik že po letu dni
(januarja? 1997) preselil v tiskar-
no Set (ta odločitev je dokončno
zapečatila usodo nekdaj ugledne
tiskarne Ljudska pravica), kjer so
ga do leta 2002 tiskali na ofsetni
rotaciji KBA Expressa. Tudi ta
rotacija ni omogočala barvnega
tiska vseh strani. Tiskarna Set je
zato investirala v popolnoma no-
vo ofsetno rotacijo KBA Colora,
ki lahko sedaj vse strani obeh ča-
sopisov natisne v barvah (4/4 do
obsega 32 strani).
Večer
Delo uspešno štirikrat zapored: 1998, 2000, 2002, 2004.
Nova ofsetna rotacija v Delu Colorman ima štiri satelitne enote v dveh tiskovnih stol-
pih, zato zmore tiskati vse strani časopisa v štirih barvah.
Tretji osrednji slovenski dnev-
nik tiskajo v barvah od decembra
1994. Takrat so v Mariboru
zgradili tiskarno Leykam, ki se je
opremila tudi z ofsetno rotacijo
za tiskanje časopisov MAN Pla-
mag. Kasneje so jo večkrat pre-
navljali, dodajali in preurejali ti-
skovne člene, a tudi zdaj še ne
omogoča barvnega tiska vseh
strani časopisa.
Pri Večeru so že pred tem
eksperimentalno tiskali barvne
časopise. Na Gossovi rotaciji v
Mariborskem tisku so namreč
občasno natisnili barvne priloge
z oglasi, podobno kot pri Nedelj-
skem dnevniku v Ljubljani.
Prihodnost
Najnovejša pridobitev Večera
je elektronski arhiv, s katerim se
je kot prvi slovenski časopis po-
stavil ob bok svetovnim medij-
skim hišam. Svoje izdaje so na-
mreč digitalizirali vse od maja
1945 in so (bodo) dostopne na
njihovi spletni strani - proti
plačilu naročnine. Projekt so za-
čeli leta 2003 in je zaživel takoj
po slovenskem vstopu v Evrop-
sko unijo. Za prenos starih časo-
pisov na 800 DVD-jev so upora-
bili digitalne fotoaparate in tri-
deset računalnikov za optično
prepoznavanje besedil OCR. Ve-
čerovi članki so sedaj shranjeni
na največjem strežniku v Slove-
niji (zmogljivost 1,2 terabajta) in
po spletu dostopni vsemu svetu.
Dosežki Večerove računalniške
ekipe so v štajerski metropoli
spodbudili vznesena razmišlja-
nja, da bodo časopisi v papirni
obliki izginili, zato že načrtujejo
digitalno izdajo Večera. Ta pa
papirnatega časopisa ne more iz-
podriniti vse dotlej, dokler ne bo
imela vseh njegovih sedanjih
značilnosti, tj. dokler bo dosto-
pna samo na računalniku. A ne
pozabimo na elektronski (digi-
talni) papir, o katerem smo v
Grafičarju že večkrat poročali (št.
5/2001, 3/2003).
Olli Nurmi, VTT, Helsinki,
Finska, pravi: »Najkasneje v pe-
tnajstih letih bo digitalni papir
tehnološko tako izpopolnjen, da
bo začel izpodrivati klasično ti-
skane časopise. V petdesetih letih
bodo slednji dokončno izginili z
medijskega prizorišča. O tem ni
nobenega dvoma, ker je v projekt
vpletenih preveč podjetij, ljudi
in sredstev, da bi ga opustili.
Osrednji slovenski časopis Delo
bo potreboval največ še eno novo
časopisno rotacijo. Ali pa tudi te
ne.«
Marko KUMAR
f
TIPA»
VIPAP VIDEM KRŠKO d.d.
• BELJENA CELULOZA LISTAVCEV
IN IGLAVCEV
• ČASOPISNI PAPIR
• GRAFIČNI PAPIRJI
• EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI
Tovarniška 18, 8270 Krško, SLOVENIJA
Tel.:+386(0)7 48 11 100
Fax:+386(0)7 49 21 115,49 22077
E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si
TIPOGRAFIJA
FONT IN TYPEFACE ALI
ZAKAJ SMO SFONTAN]?
Lahko bi sicer dejali, da je po-
polnoma jasno, kaj je font in kaj
je vrsta pisave (typeface). Nikakor
nista sopomenki. Kljub temu se
danes pogosto tako uporabljata.
Seveda, če gledamo širše. Če pa
se omejimo samo na Slovenijo,
bo slika slabša. Navadno se sliši
napačna uporaba fonta - kot so-
pomenka oziroma še huje; fontu
so Slovenci dodali tretji pomen -
velikost črk, na primer font 12
(?!).
Anglosaško besedo font so slo-
venski grafičarji poznali že pri
ulivanju svinčenih črk. Z uvelja-
vitvijo fotostavnih naprav pa so
to besedo začeli pogosteje upora-
bljati namesto izraza vrsta pisave.
Pri kodiranju besedila za fotosta-
vljenje črka F (okrajšava za font)
pomeni vrsto pisave. Enako (na-
pačno) je uporabnikom računal-
niških programov ponujena mo-
žnost izbora pisave (typeface) - z
opcijo font.
Pri razlagi »osnovnega« pome-
na fonta so številni avtorji enotni.
Pri razlagi današnjega pomena te
besede ali razlagi odnosa do vrste
pisave (typeface) pa pogosto nale-
timo na posplošitve, včasih na
nenavadne in napačne trditve.
Večkrat je bilo omenjeno, da
smo bili v preteklosti Slovenci
navezani na nemško govorno ob-
močje in smo s tem prevzeli tudi
njihove strokovne izraze. Tako
smo prevzeli izraz pisava (schrift),
ki ga Nemci uporabljajo za roko-
pisne pisave, na primer: rustikal-
na kapitala, uncialna pisava, ka-
rolina idr., in tudi za vrste pisav,
ki so bile z izumom tiska upora-
bljene na premičnih črkah ali pa
so danes digitalizirane, na pri-
mer: garamond, times, walba-
um, futura, univers ipd. Prav ta-
ko uporabljajo ta izraz za posa-
mezne skupine pisav, na primer:
beneške renesančne pisave, klasi-
cistične pisave, linearne pisave
ipd. Na drugi strani je na anglo-
saškem govornem območju veli-
ko več različnih izrazov, na pri-
mer: lettering za rokopisne pisa-
ve, typeface family ali family za
družino pisave, typeface ali face za
vrsto pisave, font za nabor zna-
kov določene velikosti posame-
zne različice kakšne vrste pisave
(svinčene črke) ali za digitalizira-
no kodo, ki definira kako različi-
co vrste pisave (digitalizirane čr-
ke).1
Zaradi strokovne navezanosti
na nemški jezik v starejši sloven-
ski literaturi ni zaslediti zapisa
font. Miroslav Ambrožič2 (1937)
govori samo o različnih vrstah
ene tipografske pisave, torej o ra-
zličicah pisave, ki so tudi slikov-
no prikazane. V knjigi Otmarja
Mihaleka3 (1946) so prikazane
različne vrste črk po stopnjah
oziroma velikostih. Lahko reče-
mo, da je prikazal fonte posame-
znih vrst pisav. Maks Blejec4
(1957) tipografske pisave deli v:
stopnje ali velikosti, garniture,
družine in skupine ali črkovne
sloge. V poglavju Črkovni razde-
lilnik nam da navodila, kako naj
naročamo pisave v črkolivnicah.
Poda razdelitev nabora znakov in
njihovo priporočljivo naročilno
količino, vendar ne v številu po-
sameznih znakov, temveč njiho-
vo težo v kilogramih. Blejčev čr-
kovni razdelilnik je anglosaški
font. Jože Paradiž5 (1971) poda
enako razdelitev pisav kot Blejec,
saj je besedišče (vendar bistveno
skrajšano) povzel po njem. Žal
pa ne govori ne o črkovnem raz-
delilniku ne o fontu.
V novejši literaturi, ki je preve-
dena, zasledimo uporabo izraza
font. Vilko Žiljak6 pove samo, da
so besedo font grafičarji upora-
bljali za oznako vrste pisave pri
ulivanju svinčenih črk in kljub
temu, da črk v fotostavku ne uli-
vamo več, ostaja še naprej v upo-
rabi. Hrvaški avtor v novejši
knjigi7 pomanjkljivo razloži, kaj
je font: osnova, iz katere so izve-
dene črke, ki imajo skupne zna-
čilnosti. Sicer dodaja, da se ta be-
seda ne uporablja v vseh prime-
rih na enako. Nekje, na primer
v programih, kjer so pisave zapi-
sane bitno, je to skupina črkov-
nih znakov ene velikosti in ene
različice vrste pisave, drugje pa
naj bi pravzaprav predstavljal
družino pisav: font je skupina čr-
kovnih znakov, ki se razlikujejo
samo v razmerju potez, kar je na-
pačna trditev.
Roger C. Parker8 font razloži
kot: nabor znakov določene pisa-
ve, teže, sloga - torej različice -
in velikosti. Na žalost poda ena-
ko definicijo za pisavo. V Leksi-
konu računalništva in informati-
ke9 je font preveden v pisavo.
Njegova definicija je verjetno v
originalu pravilna kakor tudi ra-
zlaga vrste pisave, v slovenskem
prevodu pa nista več: vrsta pisave
(typeface) je prevedena v tipogra-
fijo. To pa je vendar veda o obli-
kovanju črk, pisav, besedila.
Zaradi določene navezanosti
v preteklosti na zagrebško grafič-
no fakulteto (edina tovrstna izo-
braževalna ustanova v nekdanji
Jugoslaviji) podajam še prevod
izrazov FranjaMesaroša10: font je
prevedel v pisavo, typeface pa kot
tipografsko pisavo.
V nemški literaturi je uporaba
izraza font rezervirana za osnov-
ni, tehnični pomen, včasih je tu-
di razložen (napačno) kot sopo-
menka za vrsto pisave (typeface).
Jürgen Gulbins in Christine Ka-
hrmann11 pravita sicer, da je lah-
ko sopomenka, vendar dodajata,
da je pravilneje uporabljati vrsto
pisave (schriftschnitt). Navajata
tudi nenavadno razlago: »v na-
miznem založništvu (DTP) font
predstavlja družino pisav, vendar
je bolj pravilno, če rečemo, da
predstavlja posamezno različico
pisave«. Slednje je tudi resnično.
Helmut Kipphan12 je natančen
(razen v uvodnem delu) in upo-
rablja vrsto pisave v vizualnem,
oblikovnem smislu, izraz font pa
je omejen izključno na tehnični
pomen - različni zapisi pisav (na
primer bitni, vektorski). Švicar-
ski avtor Ralf Turtschi13 sicer na-
pačno ali pa vsaj preveč splošno
navaja, daje font angleški izraz za
vrsto pisave (shriftschnitt). Pri
prikazu nabora znakov (kakega
fonta) pa govori o pisavi.
Pri večini anglosaških avtorjev
je natančno definiran osnovni
pomen izraza font. Pri nekaterih
nastane zmeda, ko govorijo o so-
dobnem, računalniškem pome-
nu. Pogosta je tudi razlaga, da sta
danes font in vrsta pisave sopo-
menki. Nasprotno temu sta Ro-
oglas
ALPE PAPIR
S
11
bert Bringhurst14 in James Feli-
ci15 natančna v razločevanju vrste
pisave in fonta. Hkrati podata ra-
zlago fonta v obdobju digitaliza-
cije - nabor znakov samih (še ve-
dno) in digitalna kodirana infor-
macija, ki definira njihovo obli-
ko (tisto, kar vidimo). Alastair
Campbell16 in tudi Felici15 ob
formulaciji fonta podajata razla-
go o njihovih zapisih (na primer
bitni, vektorski). Peter H. Col-
lin17 in Ruari McLean nam po-
strežeta samo s prvotnim pome-
nom fonta. Nikakor pa ne nava-
jata, da bi bil sopomenka za vrsto
pisave. V Type Terminology in the
Desktop19 beremo o današnji na-
pačni uporabi - da je na računal-
nikih font zamenjal vrsto pisave,
ni pa podana nobena sodobna
definicija. V tipografskem slo-
varju20, ki je na spletni strani
podjetja Adobe, naletimo na no-
vo sopomenko: font in face. Face
je navadno okrajšava za typeface.
Slednji izraz je naveden ločeno in
ima pripadajočo uveljavljeno de-
finicijo za vrsto pisave (typeface).
Pod geslom font najdemo prej
omenjeno sopomenko, pri če-
mer navajajo, da naj bi bil face
bolj pravilen kot font. Nato je to
geslo razloženo z različico pisave
(kar pa je sicer v anglosaški litera-
turi označeno s style in ne s face).
Enako razlago, da se danes font
uporablja za različico pisave, na-
vajata tudi Phil Baines in An-
drew Haslam21, ki hkrati navaja-
ta, da se danes font uporablja kot
sopomenka za vrsto pisave. Poleg
tega dodajata, da se od konca 19.
stoletja izraz vrsta pisave
(typeface) nanaša na niz sorodnih
pisav. To bi sicer pomenilo, daje
vrsta pisave zamenjala vlogo dru-
žine pisav. In če smo natančni,
različica ni vrsta pisave. Izdaje za-
ložbe Pira so razočarale (morda
pričakovano, saj je tipografija
edino grafično področje, za kate-
ro niso specializirani): Hugh
Speirs22poda razlago o pisavi (ra-
zličicah, vrstah, družinah), za
font navede, da je to nabor zna-
kov, ki imajo enake oblikovne
značilnosti. Hkrati pa doda, da
Slika 1. Različne velikosti renesančne pisave črkorezca Pierra Haultina, ki jih je za
tisk knjig uporabljal Christophe Plantin; 16. stoletje. Prikazane posamezne črke
vseh pisav so fotografsko povečane na enotno velikost. Vidimo, da se pisave razli-
kujejo v: razmerju višin srednjega in spodnjega črkovnega pasu, širini in oblikovni
zasnovi črkovnih podob. Oznake pomenijo: pisava velikosti nonparej (6 enot) a, pi-
sava velikosti kolonel (7 enot) b, pisava velikosti garmond (10 enot) c,pisava veliko-
sti medija (14 enot) d.
se včasih font uporablja v pome-
nu vrste pisave, vendar ne poda
nobene razlage, na primer kdaj
ali zakaj. V slovarju Michaela
Bernarda in Johna Peacocka23
najdemo nenavadno definicijo za
vrsto pisave, ki je v popolnem
nasprotju z definicijo fonta, na-
vedeno nekaj strani prej. Tokrat
(pri razlagi vrste pisave) beremo,
da naj bi bila danes to sopomen-
ka fonta, v zgodovinskem pome-
nu pa naj bi več vrst pisave bilo
združenih v font. (?!) No, to je
res nerazumljivo in daleč od re-
snice. V naslednji knjigi, ki jo je
uredil Michael Bernard24, najde-
mo v slovarskem delu enako de-
finicijo kot v prej omenjenem
slovarju, dodana je še kazalka na
geslo unicode. Lahko sklepamo,
da je font obravnavan tehnično,
ne oblikovno. V poglavju o tipo-
grafiji pa je podan njegov prvo-
tni, zgodovinski pomen ter razla-
ga, da se je ta pomen v dana-
šnjem obdobju spremenil in je
pogosto kar sinonim za vrsto pi-
save. Prav tako ugledna, a ameri-
ška založba GATF nas malo bolj
zadovolji, vendar nikakor ne v
celoti: Frank J. in Richard M.
Romano25 v zgodovinskem ra-
zvoju zapišeta, daje v terminolo-
giji namiznega založništva font
sopomenka vrste pisave. V enci-
klopedičnem delu pa je razlože-
no, da je font del vrste pisave in je
natančno definiran z različico in
velikostjo. Anthony Faiola26 prav
tako navaja, da je font v dana-
šnjem namiznem založništvu
(DTP) izgubil svoj izvorni po-
men, in dodaja, da kljub temu
pravzaprav še vedno pomeni isto:
eno velikost različice določene
vrste pisave.
Osnovni pomen fonta
Fred Smeijers27 in Alastair
Campbell16 pravita, da font (v
ameriški angleščini) ali fount (v
britanski angleščini) - izgovorja-
va je enaka28 - izhajata iz besede
found, ki je izpeljana iz typefoun-
dry - črkolivnica. Frank J. in Ric-
hard M. Romano25 sta še natanč-
nejša in za izvirno besedo posta-
vljata latinsko funditus oziroma
verbalno popačenko fundere, kar
pomeni ulivanje. Vilko Žiljak7
ima nenavadno razlago o izvoru
besede, in sicer kar v francoski
besedi fontaine, ki pomeni izvor,
izvir oziroma fontana.
V 16. stoletju (ne pa prej) je bil
font viden kot zaključena celota
kake oblikovne zasnove.27 Zato
vedno zasledimo pri zapisu ka-
kšne pisave najprej ime velikosti
pisave (na primer petit, cicero
ipd.) in nato ime črkorezca ali
ime lastnika tiskarske delavnice,
kjer je črkorezec delal. Kar je ra-
zumljivo, saj je bilo za vsako sto-
pnjo oziroma velikost vrste pisa-
ve treba vrezati posebne patrice.
Tudi ni nujno, da je bila vrsta pi-
save izdelana v več različnih veli-
kostih; lahko je obstajala v eni
sami. Ali pa so kasneje, tudi čez
več let, izdelali dodatne velikosti
pisave. Na slikah 1a-1d so prika-
zane različne velikosti pisav ene-
ga črkorezca. Te naj bi se razliko-
vale samo po velikosti, oblikov-
no pa naj bi bile enake. Vendar
vidimo, da to ni tako.
Pozneje, ko je koncept vrste pi-
save (typeface) postal večji, obse-
žnejši1 - nastale so dodatne razli-
čice pisave: kurzivne, kapitelke,
krepke, svetle idr., dobi font »ti-
sti« osnovni tehnični pomen, o
katerem govorimo danes. Mno-
go pozneje (okrog leta 1900), ko
je postalo število različnih vrst
pisav večje, so pisave dobile po-
sebna imena. To pa zato, da se
jih je laže razlikovalo in pred-
vsem laže prodajalo. Za pisave, ki
so bile široko uporabljane, se je
že na podlagi imena pisave vede-
lo, kakšne oblikovne značilnosti
ima. Fred Smeijers27 pravi, da je
RAZLIČICA PISAVE
garamond pravzaprav izdelek 20.
in ne 16. stoletja. Tu ni mišljena
sama pisava ali njena oblika, pač
pa samo ime pisave.
Font v osnovi (v svinčenem
stavku) predstavlja nabor vseh al-
fabetičnih in drugih znakov, ki
so vsi ene velikosti oziroma sto-
pnje pisave in ene oblikovne zna-
čilnosti. Torej ena vrsta pisave
(typeface) vsebuje več fontov, za
vsako velikost enega. Fontov pa
je še več, če je pisava izdelana
v več različicah (na primer kur-
zivna, polkrepka ipd.).
Nabor črkovnih in nečrkovnih
znakov, ki naj bi jih posamezni
font (v preteklosti in danes) vse-
boval, je razdeljen na več posa-
meznih vrst znakov:13'22'24
2 verzalke
ali majuskule (ABC...)
2 minuskule (ab c ...)
2 kapitelke (abc ...)
2 akcentirane črke (Ä i o ...)
2 ligature (leksične: & re ...;
tipografske: fi fj .)
2 številke (12 3.)
2 ločila (!,-»([...)
2 napotilni oz. sklicevalni znaki
(*!i-).v
2 matematični znaki
(+ * * •)
2 posebni znaki (€ @ & % .)
Treba je opozoriti, da so ločila
obravnavana tipografsko in ne
strogo lingvistično. Torej so med
ločila razvrščeni tudi narekovaji,
opuščaj, vezaj, pomišljaj ter okle-
paji. Slednji so lahko v sklopu
mešanih oziroma raznovrstnih
znakov, če je nabor nečrkovnih
in neštevilčnih znakov razdeljen
zelo podrobno. Včasih so vsi ne-
črkovni in neštevilčni znaki ra-
zvrščeni v manj posameznih vrst
ali pa samo v eno celoto z ime-
nom znaki ali posebni znaki.
Prav tako je lahko razdelitev zna-
ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ£Qay^^& (32)
ABCDEFGHIKLMNOP Q_R STllVWXYZ« (2 6)
abcdefghijklmnopqrstuvwxyz x gl* ffTii(hftffiflćtfffiflffiffl^
aaaa eeeee^ 1111 uuuuu oooonqq (6Xj
•••,';:?!--[).*§ t (iz)
A
M i i ■ m ^m
ABCDEFGHIKLMNOP QJ, S T V V W X X Z [27]
abcdefghijkjmnopqrsftuvwxj/z.&onj ijÜä ft at if tufffi flfrffiffl fißfpßß ft [49]
d a a e e e e 11 i t o b o ü u ü ü ae to Ü £ p p % ć^ q. w y [35-]
,;••/?) M
123456789° [10] B
Slika 2. Nabora črkovnih in nečrkovnih znakov navadne (zgoraj a) in kurzivne (spodaj b) različice renesančne pisave iz 16. sto-
letja. Navadna različica obsega 153 znakov, kurzivna pa 127 znakov. Nanizano je tudi polnilno gradivo, ki je bilo sestavni del
nabora.
kov še podrobnejša, na primer
komercialni ali trgovski znaki
(™ © ...), mešani oziroma ra-
znovrstni znaki (&{...). Včasih
pa lahko izbiramo celo med dve-
ma vrstama znakov številk, ki sta
oblikovno različni: navadna in
renesančna oblika številk.
Razdelitev znakov v posamezne
vrste je bila včasih manj podrob-
na. M. Blejec4 je na primer znake
razdelil v samo pet različnih vrst:
male črke, akcenti, verzalke, šte-
vila, ločila (med ločila je razpore-
dil tudi druge nečrkovne in ne-
številčne znake). Podobna, a
manj podrobna razdelitev je vi-
dna v razporeditvi znakov, ki ju
prikazujeta sliki 2a in 2b.
Število različnih znakov je bilo
odvisno od vrste uporabe določe-
nega fonta. Večina znakov je sko-
zi stoletja postala standardna. -
Temu sta se prilagodila število
predalčkov in razporeditev posa-
meznih znakov v črkovnjaku. -
Določeni znaki so se dodajali tu-
di za posebne namene uporabe.
Prav tako je bil nabor črkovnih
znakov različen glede na jezik na-
roda, v katerem se je besedilo sta-
vilo. To je bilo lahko tudi 150 ali
več različnih znakov.29 Hkrati je
font vseboval še določeno količi-
no polnilnega gradiva: kvadrate
in spacije (drobno polnilno gra-
divo), ki so seveda neodvisni od
oblike pisave, definirani so z veli-
kostjo pisave.28,29 Vsak posame-
zni znak je bil ulit in dobavljiv
v tolikšnem številu, kot je terjala
njegova uporaba. Pri črkovnih
znakih je bilo to odvisno od jezi-
ka, v katerem se je besedilo stavi-
lo.
Kapitelke so značilne predvsem
za navadno različico pisave.
V naboru znakov kurzivne razli-
čice kapitelk navado ni. Kljub te-
mu so bili fonti navadnih in kur-
zivnih različic približno enako
obsežni. Kurzivna različica je po-
gosto vsebovala več različnih li-
gatur in okrašenih verzalk.29 Na
slikah 2a in 2b sta prikazana na-
bora vseh znakov navadne in
kurzivne različice pisave določe-
ne velikosti; torej dveh fontov.
Danes obstajajo fonti, ki nima-
jo vseh vrst znakov, na primer
kapitelk, tipografskih ligatur ali
določenih napotilnih oziroma
sklicevalnih znakov in nekaterih
posebnih znakov.24 S tem se
v praksi, žal, kar pogosto srečuje-
mo.
Današnji pomen fonta
V osnovi font pomeni vse tipo-
grafske znake (črke ter preostala
znamenja) iste pisave in veliko-
sti. Na primer: polkrepka kur-
zivna times new roman stopnje
10 enot. V črkolivnici so morali
poznati vse te parametre (različi-
co pisave, stopnjo oziroma veli-
kost), da so lahko ulili natančno
določeno pisavo. V dobi računal-
ništva pa lahko stopnjo pisave
brez težav poljubno spreminja-
mo. Zato pod pojmom font - si-
cer uporabljeno napačno, kot so-
pomenka - (v oblikovanju in tu-
di v enostavnem zapisovanju be-
sedila s pomočjo računalnika) ra-
zumemo različico pisave, na pri-
mer: polkrepka kurzivna times
new roman, ki smo ji, na pri-
mer, določili velikost 10 enot. V
računalniškem programiranju pa
je osnovni pomen izraza font
ostal nespremenjen (različica in
velikost pisave).1 Lahko rečemo,
da je pravzaprav obdržal prvotni
pomen - »fizično« predstavlja
določeno velikost določene razli-
čice neke vrste pisave. Če je prvo-
tno to pomenilo svinčevo zlitino,
je kasneje, v obdobju fotostavnih
sistemov, lahko pomenilo matri-
the font:
A
the typeface:
B
SSBeginFont; NewCenturySchlbk -Roman
£,23.7. 2004.
21. Baines, P., Haslam, A.,
Type & Typography.
London: Laurence King Publishing, 2002
22. Speirs, H.,
Introduction to prepress.
Leatherhead: Pira, 2003
23. Barnard, M., Peacock, J.,
Dictionary of Printing and Publishing.
Leatherhead: Pira, 2000
24. Bernard, M., ured.,
The Print and Production Manual,
Leatherhead: Pira, 2000
25. Romano, F. J., Romano, R. M.,
The GATF Encyclopedia ofGraphic
Communications.
Upper Saddle River: GATF, 1998
26. Faiola, A.,
Typography Primer.
GATF: Pittsburg, 2000
27. Smeijers, F.,
Counterpunch.
London: Hyphen Press, 1996
28. Gaskell, P.,
A New Introduction to Bibliography.
Oxford: OxfordUniversityPress, 1985
29. Chappell, W., Bringhurst, R.,
A Short History of the Printed Word.
Vancouver: Hartley & Marks Publishers, 1999
GOSPODARJENJE
PREGLED
2003
OSNOVNI PODATKI v milijardah sit GOSPODARSTVO predelovalna dejavnost GRAFIKA tiskarstvo ZALOŽNIŠTVO knjige, revije in časopisi
1999 2000 2001 2002 2003 1999 2000 2001 2002 2003 1999 2000 2001 2002 2003
VSI PRIHODKI 2766 3307 3684 4022 4256 49 57 65 82 80 68 60 62 69 74
Poslovni prihodki 2611 3130 3497 1710 45 54 62 60 66 57 59 68
Prihodki na tujem trgu 1353 1716 1959 2140 2331 10 11 14 14 16 1,0 1,5 2,0 2,3 2,3
VSI ODHODKI 2693 3218 3600 3912 4121 48 56 63 80 77 64,9 57,9 60,0 67,5 70
POSLOVNI ODHODKI 2551 3036 3406 46 53 59 62,5 56,1 58,0
STRO©KI DELA 524 587 652 729 772 12 13 15 18 18 20 18,7 20,0 17,1 18
ČISTI DOBIČEK 105 123 131 167 194 1,7 1,8 2,3 3,6 3,4 2,9 2,6 2,5 2,6 3,9
ČISTA IZGUBA 44 51 65 63 72 0,6 1,0 0,8 1,9 1,1 0,6 0,9 1,0 1,3 1,1
ŠTEVILO DRUŽB 468 472 408 527 550
ŠTEVILO ZAPOSLENIH 211616 4715 3824
211 154 4722 3233
211 139 4736 3210
217017 5178 3317
210809 5001 3271
RAZMERJA IN KAZALCI (%) 1999 2000 2001 2002 2003 1999 2000 2001 2002 2003 1999 2000 2001 2002 2003
Delež prihodka na tujem trgu 49,0 52,3 53,4 53,2 54,8 19,0 20,8 22,2 17,0 2,0 1,4 2,6 3,0 3,2 3,1
Finančna neodvisnost (sredstva/kapital) 176,2 177,0 178,3 180,5 187 188,0 195,3 208,0 199,0 208 201,3 198,7 194,5 196,0 195
Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki) 102,6 101,9 101,9 102,8 103,3 102,0 101,1 102,3 102,2 103,8 103,7 103,6 103,4 103,1 104,8
Donosnost kapitala (čisti dobiček/kapital) 3,9 4,1 3,4 5,0 5,7 4,0 2,8 4,5 4,1 5,3 9,4 7,5 6,5 5,1 9,8
Donosnost sredstev (čisti dobiček/sredstva) 2,2 2,3 1,9 2,8 3,0 2,1 1,4 2,1 2,1 2,6 4,6 3,8 3,4 2,6 5,0
Prihodki na zaposlenega (SIT) 13063 15530 17378 18533 5741 10430 12000 13699 15836 5800 17610 18569 19331 20801 7394*
Cisti dobiček na zaposlenega (SIT) 496 583 622 770 923 354 386 493 695 680 747 806 785 784 1192
Cista izguba na zaposlenega (SIT) 212 242 310 290 342 121 205 164 367 219 159 291 304 392 336
* prihodki so v letu 2003 dodana vrednost na zaposlenega
NADALJEVANJE IZ ŠT. 3/2004, STR. 14
PPL IN APL
ZA NATANČNO BARVNO
SKLADJE
PPL (Power Plate Loading) je
hiter in zanesljiv sistem za zame-
njavo plošč. Nameščen je na dvi-
gajoča se vrata pred ploščnim va-
ljem. Deluje zelo enostavno, saj
plošče pred vlaganjem ni treba
kriviti. Dovolj je samo, da jo
spustimo v zareze na dvigajočih
se vratih in zaženemo program iz
glavnega kontrolnega pulta.
Stroj tako staro ploščo, ki je bila
prej vpeta na ploščnem valju,
sam izvrže skozi druge zareze na
dvigajočih se vratih. To ploščo
mora tiskar nekoliko povleči ven
ter narahlo potisniti novo ploščo
skozi zareze. V tem trenutku plo-
šča elektronsko spaja vrhe pinov
za register, kar stroj potrdi s pri-
kazom na zaslonu v meniju upra-
vljanja plošče, na tiskovnem čle-
nu pa z zvočnim signalom. Po
končanem postopku na enem ti-
skovnem členu program avto-
matsko začne na naslednjem. Če
pa je stroj opremljen z APL (Au-
tomatic Plate Loading), poteka
izvlečenje stare in vstavljanje no-
ve plošče popolnoma avtomatizi-
rano (brez pomoči tiskarja). Ti-
skarjeva naloga je samo, da vstavi
nove plošče v zareze na dvigajo-
čih se vratih (to je možno že med
tiskom brez prekinitve proizvo-
dnje) ter po končani zamenjavi
odstrani stare. Manj kot minuta
je potrebna za zamenjavo plošče
na tiskovnem členu, če je stroj
opremljen z APL ali PPL siste-
mom. Zahvaljujoč elektronski
kontroli spajanja vrhov pinov za
register je barvno skladje pravil-
no že na prvem odtisu. Sledijo
samo še popravki zaradi netočno
izdelanih plošč pri kopiranju s
filmi ter morebitne korekture za-
radi raztezanja tiskovnega mate-
riala. Skladje nastavljamo s pre-
glednim grafičnim prikazom iz
ROLAND 700
INOVATIVNA IN BREZKOMPROMISNA TEHNOLOGIJA
glavnega kontrolnega pulta tako
z aksialnim premikom in premi-
kom ploščnega valja naprej-nazaj
in možnostjo diagonalne korek-
cije premika pole na prenosnem
valju, s katerim se izognemo po-
rušeni paralelnosti ploščnega va-
lja ter mu zagotavljamo trden in
čvrst položaj v svojem ležišču.
MODULARNA
KONSTRUKCIJA
IN DECENTRALIZIRANA
ELEKTRONIKA
Upravljalna elektronika stroja
je decentralizirana za vsak ele-
ment stroja, komunikacija z ra-
čunalnikom na glavnem kontrol-
nem pultu pa je povezana z opti-
ko zaradi izogibanja zunanjih
vplivov in elektromagnetnih mo-
tenj. V vsak elektronski element
je vgrajen modul, ki omogoča hi-
tro odkrivanje in odpravo napak,
kar nam zmanjšuje stroške vzdr-
ževanja.
Zahvaljujoč modularni kon-
strukciji je možno konfiguracijo
stroja popolnoma prilagoditi
zahtevam strank in proizvodnje
brez skrbi in nepotrebnih doda-
tnih stroškov, ki bi povečali
končno ceno stroja.
Roland 700 je lahko sestavljen
maksimalno iz dvanajstih tiskov-
nih členov v različnih kombina-
cijah, vključujoč dva lakirna si-
stema in dva sistema za sušenje,
med katerima je lahko na željo
kupca tudi obračalni sistem. Ka-
dar je v konfiguracijo stroja
Slika 11. Sistem PPL za polavtomatsko menjavo tiskovnih form.
Slika 12. Sistem APL za avtomatsko menjavo tiskovnih form.
OFSETNISTROJI
Slika 13. Dogajanje na stroju spremljamo z na novo zasnovano krmilno ploščo.
Slika 15. Makulature avtomatsko odstranjuje naprava z imenom Inline sorter.
Slika 14. Vso površino odtisa naenkrat tudi pri največji hitrosti učinkovito nadziramo
z napravo Eagel eye.
Slika 15. Makulature avtomatsko odstranjuje naprava z imenom Inline sorter.
vključen lakirni sistem, je stroj
opremljen z daljšim izlagalnim
sistemom, v katerega je možno
vgraditi kateri koli sistem sušenja
(IR, TL, in UV) ter sisteme za
hlajenje tiskovnega materiala. IR
in UV sistema za sušenje se zelo
preprosto vgradita v vsak tiskov-
ni člen. Vlagalni in izlagalni si-
stem je možno naročiti s popol-
no avtomatizirano logistiko, ta-
ko da poteka proizvodni proces
neprekinjeno.
PRILAGAJANJE KUPCU
IN ZAGON STROJA
Namen tega članka ni bil našte-
vanje tehničnih karakteristik
stroja in možne opreme, s katero
je lahko Roland 700 opremljen,
saj jih večina ni bila omenjena,
zato sledi kratek pregled.
Sistema za avtomatsko čiščenje
valjev in gum sta del standardne
opreme stroja, sistem za čiščenje
tiskovnih valjev pa se lahko vgra-
di na željo kupca (standardna
oprema le, če ima stroj obračalni
sistem). CCI (Computer Con-
troled Inking) je sistem za merje-
nje nanosa tiskarske barve (den-
zitometrijsko in spektrofotome-
trijsko) in online avtomatska ko-
rekcija z integriranim Brunner
Print Consult programom za di-
agnostiko odtisov ter sistem za
temperiranje valjev, vsekakor del
opreme, ki jo priporočamo vsa-
kemu kupcu. Od novosti mora-
mo omeniti Eagle eye, kamero za
nadzor tiska po vsej površini od-
tisa, ki deluje tudi pri maksimal-
ni hitrosti tiska, Inline Sorter si-
stem za avtomatsko odstranjeva-
nje slabo odtisnjenih pol pred
izlaganjem pole v izlagalni sistem
in Inline Sheeter, ki rolo papirja
razreže na posamezne pole tik
pred vlagalnim sistemom.
Za učinkovitejše in hitrejše
vpeljevanje v proizvodni proces
je MAN Roland leta 1995 razvil
PECOM (Process Electronic
Control Organisation and Ma-
nagement), ki omogoča omreže-
nje vseh strojev novejše generaci-
je s strežnikom ServerNet; ta je
odprt za sprejem CIP3 in CIP4
standardnih informacij. MAN
Roland je eden od štirih ustano-
viteljev CIP3 in PPF (Print Pro-
duction Format) ter CIP4 ali
JDF (Job Definition Format)
standardov. Največja potrditev
brezkompromisne tehnologije in
prilagodljivosti Rolanda 700 je
doslej že več kot 15.000 instalira-
nih tiskovnih členov v tiskarnah
po vsem svetu.
Prevedel in priredil
Andrej ZALOKAR
andrej.zalokar@man-roland.si
KNJIGOVEŠTVO
DRUPA 2004:
GRAFIČNA DODELAVA
Grafično dodelavo, ki pri nas
označuje vse, kar je povezano z
nadaljnjo predelavo po tisku
(nemško: Druckverarbeitung),
bi lahko glede na trende po
DRUPI 2004 razdelili na nasle-
dnja področja:
< klasična knjigoveška dodelava
(linija trde vezave LTV in linija
mehke vezave LMV),
< knjigoveška dodelava na digi-
talnih tiskarskih strojih,
< obrtniško knjigoveštvo,
< kartonažerstvo,
< površinsko oplemenitenje.
Klasična knjigoveška dodelava
je še vedno zasnovana na trdi in
mehki vezavi (LTV, LMV) in
njuni pripravi, čeprav se v čedalje
večjem merilu pojavljajo poseb-
ne vrste vezav (npr. šivan knjižni
blok, vezan kot brošura). Klasič-
ni knjigoveški stroji so vedno
bolj moderno zasnovani in opre-
mljeni z računalniki za lažje
upravljanje. Poudarek je na
skrajševanju pripravljalnega časa
strojev in na ekologiji. Težja
knjigoveška dela bodo verjetno v
prihodnje opravljali avtomatsko
vodeni stroji (zmanjševanje de-
lovne sile), zato so čedalje bolj v
ospredju avtomatizirani vlagalni
in izlagalni sistemi ter sistemi ro-
botizacije in paletizacije.
Velik pomen ima tudi dodelava
končnega izdelka po digitalnem
tisku (Print on demand), saj mo-
rajo biti dodelavni stroji koncep-
tirani in vezani na hitrost digital-
nega tiskarskega strojnega siste-
ma s čim krajšim pripravljalnim
časom. V razmahu je tudi obrtni-
ško knjigoveštvo, kjer so v
ospredju manjši in cenejši knji-
goveški stroji za manjše naklade.
Veliko zanimanja pa je bilo za
površinsko oplemenitenje, kot so
lakiranje, plastificiranje, ekstru-
diranje, kaširanje, laminiranje,
metaliziranje, preganje in toplo-
tni tisk s folijami, ki sodijo prav
tako pod nadaljnjo grafično do-
delavo.
NAJPOMEMBNEJŠI
RAZSTAVLJAVCI
Najpomembnejši razstavljavci
osnovnih knjigoveških strojev na
DRUPI 2004 so bili:
Rezalni stroji
Devetinpetdeset razstavljavcev,
med njimi:
< Adast Blansko a.s.
(MAXIMA),
< bielomatik Leuze GmbH +
Co KG,
< CEM S.p.A.,
< Duplo International Ltd.,
< Ferag AG,
< german graphics,
< GGM - Graphische Geb-
rauchtmaschinen Handelsge-
sellschaft mbH,
< Horizon International, Inc.,
< IDEAL Krug & Priester
GmbH & Co. KG,
< Kern AG,
< Kaym-Kaynaklar Makine
Sanayii,
< MZE Maschinenbau GmbH
& Co. KG,
< Perfecta Schneidemaschi-
nenwerk GmbH,
< POLAR-Mohr Maschi-
nenvertriebsgesellschaft
GmbH & Co. KG,
< Quattro B.V., Senator
Technology GmbH,
< Tecnograf S.r.l.,
< Wohlenberg Schneidesysteme
GmbH,
< Zechini Gra-For S.r.l.,
Zgibalni stroji
< Ascon,
< AGEC, All Graphic Equip-
ment Company mbH,
< Bäuerle, Mathias, GmbH,
< Beiren Group Corporation,
< Berth Maschinenbau GmbH
& Co. KG,
< Buhrs Holding BV,
< Busch, Gerhard, GmbH,
< c.p. bourg S.A.,
< CMC S.P.A.,
< Cyklos,
< Dr. Aribas Trading,
< Grafische Maschinen,
< Duplo International Ltd.,
< Elsner Engineering
Works, Inc.,
< Fidia
Macchine Grafiche S.r.l.,
< FKS Hamburg
< Ing. Fritz Schroeder GmbH
& Co. KG,
< german graphics,
< GGM Graphische Geb-
rauchtmaschinen Handels-
gesellschaft mbH,
< Graphic Whizard Inc.,
< Grützmacher System GmbH,
< GUK-Falzmaschinen,
< Griesser & Kunzmann
GmbH & Co. KG.
Znašalni stroji
< AGEC, All Graphic Equip-
ment Company mbH,
< Beck, Hugo, GmbH
& Co. KG,
< Beck Packautomaten GmbH
< Buhrs Holding BV,
< Busch, Gerhard, GmbH,
< c.p. bourg S.A.,
< Dr. Aribas Trading,
< Grafische Maschinen,
< Duplo International Ltd.,
< Durrer Spezialmaschinen AG,
< Ehret Control GmbH,
< Ferag AG,
< FKS Hamburg
< Ing. Fritz Schroeder GmbH
& Co. KG,
< german graphics,
< Grafotec Sales - Sales Divi-
sion of Meccanotecnica,
< Heidelberger Druckmaschi-
nen Aktiengesellschaft,
< Horizon International, Inc.,
< Köra-Packmat Maschinenbau
GmbH,
< KOLBUS GmbH & Co. KG,
< Martin Yale International
GmbH.
Lepilni avtomati
< CMC Italia S.r.l.,
< Comag Engineering GmbH,
< Grafotec Sales - Sales Divi-
sion of Meccanotecnica,
< Köra-Packmat
Maschinenbau GmbH,
< Meccanotecnica S.P.A.,
< PGM Paper Converting,
< Graphic Machines B.V.,
< Robatech AG,
< Schmedt, H.-H., e.K.,
< Stock Maschinenbau GmbH,
< Sumbel GmbH,
< Tränklein, Karl, GmbH,
< Tünkers Maschinenbau
GmbH.
Knjigoveške linije
< bielomatik Leuze GmbH,
< c.p. bourg S.A.,
< Canon Europa N.V.,
< Durrer Spezialmaschinen AG,
< Gateway Bookbinding
Systems Ltd.,
< german graphics,
< GGM Graphische Geb-
rauchtmaschinen Handels-
gesellschaft mbH,
N ■-
O
K
CCT5 >
WCCOc
o
3
® PUNCH GSS 320 D
- cenovno najugodnejši digitalni tisk v barvah
GRAPHIC
SYSTEMS
I PUNCH CAMPUS I
PUNCH GRAPHIC SYSTEMS
Sladovnfcka 22
917 01 Trnava - Slovakia
tel.: +421 33 5933 121
telefaks: +421 33 5933 116
www.graphicsystems.sk
e-pošta: office@graphicsystems.sk
Prihaja digitalni dobiček
Prva predstavitev digitalnega*
tiskarskega sistema
Punch GSS 320 D v Sloveniji!
Dragi prijatelji,
po uspešni predstavitvi na sejmu DRUPA in prvi instalaciji sistema Punch GSS 320D v Ljubljani lahko sedaj
vidite in tudi sami preizkusite ta edinstveni digitalni tiskarski sistem.
Dobrodošli v našem predstavitvenem centru na Zvezni ulici 2a v Ljubljani, ki bo za vas
odprt od 10. ure v četrtek, 2. septembra, do 18. ure v petek, 3. septembra.
Prosimo, da telefonsko ali po e-pošti sporočite svoj interes za udeležbo na predstavitvi podjetju Prisma
Digital, d.o.o., Zvezna ulica 2a, 1000 Ljubljana, kontaktna oseba Jure Gaspari,
telefon: 01/520 61 56, e-pošta: jure@prsma-digital.si.
Uradni otvoritveni del za posebej povabljene goste in medije bo v petek, 3. septembra, ob 13. uri.
PUNCH GSS 320 D digitalni barvni stroj tiska na materiale v polah. Na pole lahko tiskate obojestransko
v enem samem prehodu brez obračanja pol (duplex). Velikost pole je lahko v razponu med 250 in 320
mm v prečni smeri ter med 210 in 470 mm v vzdolžni smeri poti skozi stroj. Sistem natisne
visokokakovostne barvne tiskovine s hitrostjo do 960 A4 obojestranskih listov na uro (oz. 8 polnobarvnih
duplex A3+ pol na minuto) v ločljivosti 600 dpi z do 16-sivinskimi nivoji na točko (4 bps) za vsako od štirih
osnovnih barv. PUNCH GSS 320 D je popolnoma združljiv z opisnim jezikom PostScript® in PDF izhodnimi
formati iz vseh običajnih sistemov računalniške priprave.
Na CD mediju prinesite (ali pošljite na FTP strežnik) svoje lastne pripravljene tiskovne
forme in na predstavitvi iz prve roke preizkusite kakovost!
Naši sodelavci so pripravljeni odgovoriti na vsa vaša vprašanja - od tehničnih parametrov
do prodajnih ali servisnih pogojev.
NAVZKRIŽNO ZALOŽNIŠTVO
procesi tečejo na kateri napravi
in s kakšnimi napakami?« ali »V
kakšnem stanju je naprava?« Tre-
nutno obstajajo specifični siste-
mi posameznih proizvajalcev,
npr. PRISMA od OCE (www.
oce.com/products/prismacopt.asp).
Standarda še ni na vidiku.
Metapodatki: opisujejo, od kod
podatki prihajajo in kaj je treba z
njimi narediti. Obstajajo številna
prizadevanja po standardizaciji
takih podatkov, npr.:
XMP (extensible Metadata
Platform, Adobe),
^ JDF so razvili različni proi-
zvajalci grafične tehnologije
(www.cip4.com).
Kljub temu obstaja kar nekaj
dvomov, da bo standardizacija
uspela. Grafična industrija ne
čuti prave potrebe, saj mora
ustreči različnim (muhastim) že-
ljam in potrebam kupcev, ki zah-
tevajo bolj ali manj specifične re-
šitve. Tudi prve reakcije na že
omenjen standard PDF/X-3 oči-
tajo prezapletenost. Če pa stan-
dard razmer ne bo poenostavil,
ne bo zaživel.
Samo tisti poslovni modeli, ki
so usmerjeni v avtomatizacijo,
imajo prihodnost. Eden teh
predvideva, da stranke oblikuje-
jo končne strani v PDF formatu
z vsemi potrebnimi parametri, ki
so na voljo na spletni strani ti-
skarne, jih pošljejo po spletu z
metapodatki v proizvodnjo, kjer
jih brez posegov izdelajo in od-
premijo.
Upravljanje vsebin
Upravljanje vsebin (angl. Con-
tent Management System CMS)
pomeni specializiran redakcijski
sistem in kot tak ni nekaj novega.
Bistvena pozornost je usmerjena
v shranjevanje podatkov ter loče-
vanje forme od vsebine, ki omo-
goča enostavno prilagoditev
spletne strani novemu zrcalu (la-
youtu). V primerih, kjer je po-
glavitno avtorstvo, se navezuje
na upravljanje pravic (angl. Digi-
tal Rights Management DRM).
Bistvo upravljanja pa je enosta-
ven dostop, iskanje in različne
možnosti uporabe želenega te-
ksta, slike ali kompleksnejšega
dokumenta.
Druge oblike
podatkovne izmenjave
Med njimi naj omenimo tiste,
ki omogočajo prenos podatkov
na brezžične naprave, kot so mo-
bilni telefoni in drugi prenosniki
(WAP, eBook). Predvsem opera-
terji mobilne telefonije so s pro-
pagiranjem novih tehnoloških
generacij in storitev, ki jih te
omogočajo, precej agresivni. V
prihodnosti je pričakovati pove-
čan obseg take izmenjave podat-
kov na poslovnem področju,
kljub temu pa bo še vedno pre-
vladujoči del storitev nepotreben
potrošniški čvek in izmenjava
preprostih SMS sporočil s sliči-
cami.
Povzetek
S pomočjo in možnostmi, ki jih
omogoča splet, postajajo marsi-
kateri procesi preprostejši in hi-
trejši, spodbujajo pa tudi nasta-
nek novih izdelkov in storitev.
Nekaj potrebnih orodij že obsta-
ja, in kdor je pripravljen tvegati
ter plačati stroške tržnega vodje,
ima kar nekaj priložnosti za kore-
nite spremembe.
Uporabno gradivo
Standard
SIST ISO 15930-3:2002
Graphic technology — Pre-
press digital data exchange —
Use of PDF — Part 3: Complete
exchange suitable for colour ma-
naged workflows (PDF/X-3)
Grafična tehnologija — Izme-
njava digitalnih podatkov v gra-
fični pripravi — Uporaba PDF
— 3. del: Kompletna izmenjava
primerna za barvno upravljane
procese (PDF/X-3)
Navzkrižno založništvo -
crossmedia publishing
Grafična industrija temelji na
tradicionalnih procesih, ki se
začnejo v pripravi proizvodnje
(repro studio), sledi izdelava ti-
skovine v tiskarni, nato nadaljnja
dodelava (običajno v knjigove-
znici) ter odprema k naročniku.
Možnosti digitalne tehnologije
so klasične izdelke in procese, ki
so potrebni za njihovo izdelavo,
dramatično spremenili oziroma
prenovili. Izraz crossmedia ozna-
čuje spremembo obstoječega za-
ložništva in predstavlja most
med elektronskimi in tiskanimi
mediji. Vizija navzkrižnega zalo-
žništva je doseči celostno podpo-
ro stranke s pomočjo notranjih
in zunanjih komunikacijskih
možnosti, prek korporacijskega
založništva (npr. interna glasila,
prodajni katalogi, poslovna po-
ročila) do upravljanja informacij
o trgu in strankah (Customer
Relationship Management) in
elektronskega poslovanja (e-Bu-
siness, e-Procurement, e-Com-
merce), vključno z izobraževa-
njem zaposlenih (e-Learning).
Prevedel in ponekod priredil
Slavko A. BOGATAJ
NADALJEVANJE
V ŠTEVILKI 5/2004
REVIJA SLOVENSKIH
GRAFIČARJEV
4/2004
Založnik in izdajatelj DELO, d. d.
Predsednik uprave Jure Apih
Soizdajatelj GZ Slovenije,
Združenje za tisk
Glavni in odgovorni urednik
Marko Kumar
Lektorica
Zala Budkovič
Uredniški odbor Andrej Čuček
Gregor Franken
Gorazd Golob
Klementina Možina
Ivo Oman
Leopold Scheicher
Naslov uredništva
Delo - GRAFIČAR
Dunajska c. 5
SI-1509 Ljubljana
T. +38614737 424
F. +38614737 427
internet www.delo.si/graficar
TRR: 02922-0012208609
Letna naročnina je 4600 SIT.
Posamezne številke po ceni 990 SIT
dobite na našem naslovu.
Revija izide šestkrat letno.
Grafična podoba Ivo Sekne
Naslovnica
foto Sebastijan Stare
oblikovanje Marko Kumar
Grafična priprava Delo Grafičar
Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d.
Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je-
zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri-
pravile tretje osebe (oglasne agencije,
reprostudii ...).
Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik
strinja s strokovnim izrazjem in definici-
jami v objavljenih prispevkih.
Naši poslovni partnerji in njihovi proizvodni programi:
ANIPrinting Inks vse vrste barv za tisk ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številjenje BBA BELGIUM
cevne navleke in krpe za čiščenje BÖTTCHER ÖSTERREICH vse vrste tiskarskih valjev CREO oprema za pripravo tiska
DAY INTERNATIONAL ofsetne gume in poliester podloge DERPROSA folije za hladno in toplo plastificiranje DIAURES
samolepilne folije in papirji EFI IT za upravljanje in vodenje tiskarn FARBENFABRIK PRÖLL barve za sitotisk FOTEC
emulzije in kemikalije za sitotisk FRITHJOF TUTZSCHKE cevne navleke in podložni kartoni GUARRO CASAS knjigoveški
prevlečni materiali KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo KODAK POLYCHROME GRAPHICS grafični filmi, ofsetne
plošče, kemikalije in oprema ter materiali za analogni in digitalni poizkusni odtis (matchprint) KIMOTO vsi materiali za izdelavo
montaž NORBERT WIETSCHER drobni grafični pripomočki PCS potrošni in nadomestni deli PRINTING RESEARCH
brez madežev-Super Blue TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo VARN PRODUCTS COMPANY pomožna
sredstva za tisk VARN KOMPAC avtomatski vlažilni sistemi XEROX digitalni tisk.
Grafik d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana, telefon • h.c.-tajništvo 01 548 32 00, prodaja 01 548 32 24
faks • h.c.-tajništvo 01 548 32 10. e-pošta grafik@grafik.si • www.grafik.si
KBA Rapid a £ÜE.
imo
tis ku rasmigl
povsem osebno i
lomisLi tudi
ami boste
i t
k pcepeševanj
prilagodljivostjo. Držite
'ranke nt ha
& Bauer AG, Würeburg