ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 4/2004 CENA SIT 990 WE ARE PRINT™ r MAN , ROLAND MAN Roland d.o.o. Tolstojeva 9a, 1000 Ljubljana Tel ■ ++386 1 565 92 35, 565 92 30, Faks: ++386 1 568 46 80 E-mail: info@man-roland.si www.man-roland.si fujifilm basysPrint Tisk: umetnost vnašanja energije v papir. Strast do tiska -HEIDELBERG- LASTNIKI PRITISKAJO, CENA ZNANJA SE ZMANJŠUJE Spet smo pred bilanco lanskega leta, imate jo na 15. strani. Letos je bolj primer- ljiva, kar je za Grafičarja zelo pomembno, saj skušamo v petletni časovni vrsti od- kriti najpomembnejša gibanja in primerjave. Bilance, seštete po podjetjih in de- javnostih, niso konsolidirane, zato lahko dejavnost nastopa z dobičkom in izgubo hkrati. Če je metoda seštevanja enaka, so podatki prav tako uporabni za nekate- re ugotovitve. Tiskarstvo je prvič v zadnjih petih letih znižalo prihodke. Predvsem na domačem trgu. Ali gre za vpliv cen ali je manj naročil, se iz teh podatkov ne vidi. Zasuk je sta- tistično pomemben. Temu trendu so sledili tudi stroški. Zanimivo, da ne stroški dela. Ti so v primerjavi z založniki skoraj pol manjši na zaposlenega in tudi v pri- merjavi s celotno predelovalno dejavnostjo so pod povrečjem. Dobičkonosnost se je močno povečala. Tiskarstvo je doseglo rekordne 2,3 mili- jarde tolarjev dobička. Pri donosnosti kapitala je tiskarstvo le malo zaostalo za vso predelovalno industrijo, močno pa zaostaja za založništvom, kjer se dobički močno povečujejo. V založništvu stroški dela nazadujejo vsa leta. Pritisk lastnikov na rezultat močno stiska plače. Te so nominalno res precej višje kot v predelo- valni dejavnosti, a uravnilovka in politika enakih želodcev je tudi tu na delu. Visoke plače so lastnikom neposreden signal, da zanje ostane premalo. Kratkovidna po- litika, ki ne zna uravnotežiti prispevka kapitala in dela (znanja), je šla že Marksu v nos. Vračamo se k starim dilemam: kdo lahko brez koga in kdo ne. Pravzaprav ta dilema ne bi bila težka, če bi le privatizacija dala prave lastnike, ki so vložili denar. Tako pa so certifikatarji zadeli tombolo. Metode lastništva so po- enostavili z monopolijem, neformalnimi prevzemi in drugimi nečednimi metoda- mi, država pa jih mirno gleda, saj je vsak dan bolj odvisna od njih. Še malo manj- ka, pa bodo nacionalni šampioni, ki jim bo dovoljeno še več (oprostite: malo sem izkašljal osebno zadrego). V tiskarstvu imamo po poslovnih statistikah v zadnjem letu kar 24 novih majhnih družb. To pa je ta pravo. Postajamo podobni razvitim. Grafiki znamo delati tudi samostojno. Družba, ki zahteva nenehno prilagajanje, vse bolj postaja družba posameznikov, ti pa postajajo neobremenjeni s spreminjanjem poslovnih navad. Drupo smo izkoristili za obisk, ideje pa so, upam, še sveže. Ivo OMAN MIND PAPER! more traffic ön^ätarw.biirgo.com - - , typographic Tgstavar e C. tel +39 040 371177 e-mail tgstavar@spin.it GRAFIČNA KRONIKA DESET LET BARVNEGA TISKA ČASOPISOV V SLOVENIJI Barvni časopis Pod tem pojmom razumemo časopis, pri katerem so s proce- snimi barvami (cian, magenta, rumena in črna) natisnjene prave trikromatske reprodukcije, bodi- si v obliki fotografij bodisi ogla- sov. Vsak dan. Med barvne časo- pise ne moremo prištevati tistih, ki imajo poleg črne dodano še eno ali dve pisani barvi (spot co- lours), in ne tistih, ki so v barvah natisnjeni samo občasno. Za tiskanje barvnega časopisa potrebujemo ustrezno tiskarsko rotacijo. Ta omogoča tisk štirih barv po eni ali po obeh straneh papirnega traku, samo na enem ali na vseh zvitkih, torej samo na nekaterih ali na vseh straneh ča- sopisa. Časopisi so bili praviloma črno- beli. Mnogi še danes menijo, da je resen časopis lahko zgolj črno- bel. Da bi pritegnili bralce in laže tržili oglase, so jim začeli dodaja- ti posebne barve. Predvsem ti- skarske rotacije za knjigo, a tudi ofsetni tisk so opremili z dodat- nimi tiskovnimi členi; pri menja- vi zastarelih knjigotiskarskih ro- tacij z ofsetnimi pa so slednje za- snovali tako, da so lahko vsaj po eni strani zvitka tiskali vse štiri procesne barve. To je teoretično omogočalo tisk pravih trikro- matskih reprodukcij. Teoretično zato, ker samo primerno opre- mljena tiskarska rotacija ne zado- šča za izdajanje barvnega časopi- sa. Potrebno je tudi znanje za iz- delavo primernih barvnih izvleč- kov in tiskovnih form pa taka re- produkcijska oprema, ki zagota- vlja dovolj veliko dnevno zmo- gljivost grafične priprave. Prav na tem področju je bilo v prete- klosti obilo zadreg; mnogi časo- pisi so misel na tiskanje v barvah opustili, četudi so imeli na voljo tiskarsko rotacijo za tiskanje vseh štirih procesnih barv. K vsemu temu je treba dodati še gospodar- nost. Račun se lahko izide samo v tržno naravnanem gospodar- stvu, kajti le oglaševalci so pri- pravljeni kriti višje stroške barv- nega tiska. Bralci in naročniki so z barvno podobo časopisa pravi- loma zadovoljni, ne prenesejo pa bistvenih podražitev. Tipičen slovenski predstavnik v tem smislu je Nedeljski dnevnik. Pravzaprav to ni dnevnik, ampak tednik. Marca 1969 je tiskarna Ljudska pravica pognala novo ofsetno rotacijo Solna; predvide- vali so, da bodo zmogljivosti gra- fične priprave zadoščale za barv- ni tisk oglasov. Zaradi zamudne fotomehanične izdelave barvnih izvlečkov v časopisu vse do leta 1995 niso mogli tiskati barvnih slik, četudi so leta 1977 Solno za- menjali z modernejšo KBA Compacto. Namesto za tiskanje trikromatskih reprodukcij so procesne barve uporabljali zgolj v vlogi posebnih (spot) barv, s Nedeljsko izdajo Dela v barvah so tiskali na knjigotiskarski rotaciji manj kot eno leto. Delo 1994-2004 katerimi so popestrili grafično podobo časopisa. Resnejši poskus je maja 1970 izvedel dnevnik Delo, ki je želel kar na knjigotiskarski rotaciji ti- skati barvni časopis. To je bila nedeljska izdaja Dela, torej te- dnik. Trudili so se ne le z oglasi, marveč tudi z redakcijski slika- mi, a se ni izšel niti tehnološki ni- ti ekonomski račun. Proizvodnjo so po slabem letu dni, marca 1971, ustavili. Potem v Sloveniji vse do leta 1994 ni bilo nobenega resnega poskusa, glede na stanje v tedanji državi pa verjetno tudi nobene potrebe, da bi tiskali barvni časo- pis. Samostojna država, novi časi in nove razmere gospodarjenja so izzvali slovensko časopisno de- javnost, da se je resneje lotila ti- skanja barvnih časopisov. Teh- nološki in ekonomski uspeh ta- kega projekta sta omogočala in zagotavljala digitalna grafična priprava in tržno naravnano go- spodarjenje, ki je vzpodbudilo neslutene razsežnosti oglaševanja - tudi v časopisih. Vzorčna številka barvnega Dela je izšla septembra 1994, od okto- bra istega leta do maja 2004 pa je vsa leta vsak dan izšlo v barvah. Resda ne na vseh straneh, ker je INCQC 1998-2004 bila ofsetna rotacija Uniman ta- ko zasnovana, da je v štirih bar- vah tiskala samo en zvitek po eni strani (4/2), drugega pa po eni strani v dveh, po drugi pa samo v eni, tj. črni barvi (2/1). Prve šte- vilke Dela v barvah smo predsta- vili v okviru spremljajočih dejav- nosti na mednarodnem simpozi- ju Barva in barvna metrika sep- tembra 1994 na Bledu. Barvna kakovost prvih izdaj seveda ni bila optimalna. Da bi jo izboljša- li, smo začeli uvajati tehnologijo, ki jo predpisuje v tistem času na novo zasnovani standard SIST ISO 12647-3 (uradno sprejet še- le oktobra 1999). Ko smo Delo začeli tiskati v barvah, oktobra 1994 torej, sta IFRA in NAA prvič razglasili čla- ne Mednarodnega kluba za barv- no kakovost časopisov (Interna- tional Newspaper Color Quality Club - INCQC), natečaja, ki so ga tisto leto prvič organizirali za promocijo, pospeševanje in iz- boljševanje barvnega tiska časo- pisov. Sodelovalo je 61 časopi- sov, v elitni klub se jih je uvrstilo šestnajst. Na ta natečaj se je Delo prvič prijavilo leta 1998 - in uspelo. Takrat je sodelovalo že 157 časo- pisov, sprejetih v klub je bilo 37. Uspešno udeležbo na natečaju smo ponovili še v letih 2000, 2002 in letos (2004). Najuspe- šnejša je bila leta 2002, ko je De- lo z veliko prednostjo osvojilo prvo mesto; število pridobljenih točk je tudi po letošnjem nateča- ju še vedno rekord v svetovnem merilu. To za zdaj ni uspelo še nobenemu drugemu slovenske- mu časopisu. Paradoksalno je, da smo na natečaju 2004 sodelovali DELOI V noreči Imjekla utonilo več kol 850 polnita» Nižji »prag« za stranke «rs Ofsetna rotacija MAN Uniman 4/2 z »Y« zasnovo tiskovnih členov je časopis Delo ti- skala v barvah slabih deset let - od oktobra 1994 do maja 2004. Življenjska doba takih strojev je bila nekdaj trideset let in več, četudi tehnično v dobrem stanju pa se- daj tehnološko zastarijo bistveno hitreje. s tehniko in tehnologijo, ki smo Z novo tehnologijo smo vzorč- jo že tri mesece kasneje opustili. no številko Dela natisnili 7. apri- Iztrošeno ofsetno rotacijo Uni- la 2004, formalno pa izhaja od 1. man 4/2 je zamenjal novi Color- maja tega leta; tedaj je Delo pra- man 4/4, ki lahko natisne vse znovalo 45-letnico obstoja, Slo- strani časopisa v barvah. Na dva venija pa je bila sprejeta v Evrop- zvitka po obeh straneh z največjo sko unijo. hitrostjo 40.000 izvodov na uro. Tudi tokrat barvna kakovost še Pa ne samo to. Natisne lahko ta- ni optimalna. Do natečaja Inter- ko imenovan panoramski for- national Newspaper Colour Qu- mat, kar pomeni eno veliko sliko ality Club 2006-2008 jo bo tre- ali oglas na dveh straneh časopisa ba še korenito izboljšati. brez notranjih robov. Z izzivi barvnega tiska časopi- sov se Delo v novem desetletju ne spogleduje zgolj z največjim »tiskalnikom« v Sloveniji, mar- več tudi z digitalnim kopiranjem termalnih namesto srebrohalo- Dnevnik in Nedeljski dnevnik Tiskarna Ljudska pravica je leta 1995 investirala v novo ofsetno rotacijo Harris in obema časopi- Naslovna stran ničte številke barvnega Dela iz leta 1994. genidnih ofsetnih plošč ter s fre- soma omogočila barvni tisk ne- kvenčnim rastriranjem, ki ga katerih strani. Vzorčna številka omogočajo take tiskovne forme. barvnega Dnevnika je izšla de- BARVNI TISK ČASOPISOV i fra INTERNATIONAL NEWSPAPER COLOR QUALITY CLUB cembra 1995, od januarja 1996 do danes pa je časopis vsak dan natisnjen v barvah. Rotacija Ha- rris ni omogočala niti barvnega tiska vseh strani niti ustrezne ka- kovosti, ob tem pa je povzročala še številne tehnične zadrege. Za- to se je Dnevnik že po letu dni (januarja? 1997) preselil v tiskar- no Set (ta odločitev je dokončno zapečatila usodo nekdaj ugledne tiskarne Ljudska pravica), kjer so ga do leta 2002 tiskali na ofsetni rotaciji KBA Expressa. Tudi ta rotacija ni omogočala barvnega tiska vseh strani. Tiskarna Set je zato investirala v popolnoma no- vo ofsetno rotacijo KBA Colora, ki lahko sedaj vse strani obeh ča- sopisov natisne v barvah (4/4 do obsega 32 strani). Večer Delo uspešno štirikrat zapored: 1998, 2000, 2002, 2004. Nova ofsetna rotacija v Delu Colorman ima štiri satelitne enote v dveh tiskovnih stol- pih, zato zmore tiskati vse strani časopisa v štirih barvah. Tretji osrednji slovenski dnev- nik tiskajo v barvah od decembra 1994. Takrat so v Mariboru zgradili tiskarno Leykam, ki se je opremila tudi z ofsetno rotacijo za tiskanje časopisov MAN Pla- mag. Kasneje so jo večkrat pre- navljali, dodajali in preurejali ti- skovne člene, a tudi zdaj še ne omogoča barvnega tiska vseh strani časopisa. Pri Večeru so že pred tem eksperimentalno tiskali barvne časopise. Na Gossovi rotaciji v Mariborskem tisku so namreč občasno natisnili barvne priloge z oglasi, podobno kot pri Nedelj- skem dnevniku v Ljubljani. Prihodnost Najnovejša pridobitev Večera je elektronski arhiv, s katerim se je kot prvi slovenski časopis po- stavil ob bok svetovnim medij- skim hišam. Svoje izdaje so na- mreč digitalizirali vse od maja 1945 in so (bodo) dostopne na njihovi spletni strani - proti plačilu naročnine. Projekt so za- čeli leta 2003 in je zaživel takoj po slovenskem vstopu v Evrop- sko unijo. Za prenos starih časo- pisov na 800 DVD-jev so upora- bili digitalne fotoaparate in tri- deset računalnikov za optično prepoznavanje besedil OCR. Ve- čerovi članki so sedaj shranjeni na največjem strežniku v Slove- niji (zmogljivost 1,2 terabajta) in po spletu dostopni vsemu svetu. Dosežki Večerove računalniške ekipe so v štajerski metropoli spodbudili vznesena razmišlja- nja, da bodo časopisi v papirni obliki izginili, zato že načrtujejo digitalno izdajo Večera. Ta pa papirnatega časopisa ne more iz- podriniti vse dotlej, dokler ne bo imela vseh njegovih sedanjih značilnosti, tj. dokler bo dosto- pna samo na računalniku. A ne pozabimo na elektronski (digi- talni) papir, o katerem smo v Grafičarju že večkrat poročali (št. 5/2001, 3/2003). Olli Nurmi, VTT, Helsinki, Finska, pravi: »Najkasneje v pe- tnajstih letih bo digitalni papir tehnološko tako izpopolnjen, da bo začel izpodrivati klasično ti- skane časopise. V petdesetih letih bodo slednji dokončno izginili z medijskega prizorišča. O tem ni nobenega dvoma, ker je v projekt vpletenih preveč podjetij, ljudi in sredstev, da bi ga opustili. Osrednji slovenski časopis Delo bo potreboval največ še eno novo časopisno rotacijo. Ali pa tudi te ne.« Marko KUMAR f TIPA» VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. • BELJENA CELULOZA LISTAVCEV IN IGLAVCEV • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI Tovarniška 18, 8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,49 22077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si TIPOGRAFIJA FONT IN TYPEFACE ALI ZAKAJ SMO SFONTAN]? Lahko bi sicer dejali, da je po- polnoma jasno, kaj je font in kaj je vrsta pisave (typeface). Nikakor nista sopomenki. Kljub temu se danes pogosto tako uporabljata. Seveda, če gledamo širše. Če pa se omejimo samo na Slovenijo, bo slika slabša. Navadno se sliši napačna uporaba fonta - kot so- pomenka oziroma še huje; fontu so Slovenci dodali tretji pomen - velikost črk, na primer font 12 (?!). Anglosaško besedo font so slo- venski grafičarji poznali že pri ulivanju svinčenih črk. Z uvelja- vitvijo fotostavnih naprav pa so to besedo začeli pogosteje upora- bljati namesto izraza vrsta pisave. Pri kodiranju besedila za fotosta- vljenje črka F (okrajšava za font) pomeni vrsto pisave. Enako (na- pačno) je uporabnikom računal- niških programov ponujena mo- žnost izbora pisave (typeface) - z opcijo font. Pri razlagi »osnovnega« pome- na fonta so številni avtorji enotni. Pri razlagi današnjega pomena te besede ali razlagi odnosa do vrste pisave (typeface) pa pogosto nale- timo na posplošitve, včasih na nenavadne in napačne trditve. Večkrat je bilo omenjeno, da smo bili v preteklosti Slovenci navezani na nemško govorno ob- močje in smo s tem prevzeli tudi njihove strokovne izraze. Tako smo prevzeli izraz pisava (schrift), ki ga Nemci uporabljajo za roko- pisne pisave, na primer: rustikal- na kapitala, uncialna pisava, ka- rolina idr., in tudi za vrste pisav, ki so bile z izumom tiska upora- bljene na premičnih črkah ali pa so danes digitalizirane, na pri- mer: garamond, times, walba- um, futura, univers ipd. Prav ta- ko uporabljajo ta izraz za posa- mezne skupine pisav, na primer: beneške renesančne pisave, klasi- cistične pisave, linearne pisave ipd. Na drugi strani je na anglo- saškem govornem območju veli- ko več različnih izrazov, na pri- mer: lettering za rokopisne pisa- ve, typeface family ali family za družino pisave, typeface ali face za vrsto pisave, font za nabor zna- kov določene velikosti posame- zne različice kakšne vrste pisave (svinčene črke) ali za digitalizira- no kodo, ki definira kako različi- co vrste pisave (digitalizirane čr- ke).1 Zaradi strokovne navezanosti na nemški jezik v starejši sloven- ski literaturi ni zaslediti zapisa font. Miroslav Ambrožič2 (1937) govori samo o različnih vrstah ene tipografske pisave, torej o ra- zličicah pisave, ki so tudi slikov- no prikazane. V knjigi Otmarja Mihaleka3 (1946) so prikazane različne vrste črk po stopnjah oziroma velikostih. Lahko reče- mo, da je prikazal fonte posame- znih vrst pisav. Maks Blejec4 (1957) tipografske pisave deli v: stopnje ali velikosti, garniture, družine in skupine ali črkovne sloge. V poglavju Črkovni razde- lilnik nam da navodila, kako naj naročamo pisave v črkolivnicah. Poda razdelitev nabora znakov in njihovo priporočljivo naročilno količino, vendar ne v številu po- sameznih znakov, temveč njiho- vo težo v kilogramih. Blejčev čr- kovni razdelilnik je anglosaški font. Jože Paradiž5 (1971) poda enako razdelitev pisav kot Blejec, saj je besedišče (vendar bistveno skrajšano) povzel po njem. Žal pa ne govori ne o črkovnem raz- delilniku ne o fontu. V novejši literaturi, ki je preve- dena, zasledimo uporabo izraza font. Vilko Žiljak6 pove samo, da so besedo font grafičarji upora- bljali za oznako vrste pisave pri ulivanju svinčenih črk in kljub temu, da črk v fotostavku ne uli- vamo več, ostaja še naprej v upo- rabi. Hrvaški avtor v novejši knjigi7 pomanjkljivo razloži, kaj je font: osnova, iz katere so izve- dene črke, ki imajo skupne zna- čilnosti. Sicer dodaja, da se ta be- seda ne uporablja v vseh prime- rih na enako. Nekje, na primer v programih, kjer so pisave zapi- sane bitno, je to skupina črkov- nih znakov ene velikosti in ene različice vrste pisave, drugje pa naj bi pravzaprav predstavljal družino pisav: font je skupina čr- kovnih znakov, ki se razlikujejo samo v razmerju potez, kar je na- pačna trditev. Roger C. Parker8 font razloži kot: nabor znakov določene pisa- ve, teže, sloga - torej različice - in velikosti. Na žalost poda ena- ko definicijo za pisavo. V Leksi- konu računalništva in informati- ke9 je font preveden v pisavo. Njegova definicija je verjetno v originalu pravilna kakor tudi ra- zlaga vrste pisave, v slovenskem prevodu pa nista več: vrsta pisave (typeface) je prevedena v tipogra- fijo. To pa je vendar veda o obli- kovanju črk, pisav, besedila. Zaradi določene navezanosti v preteklosti na zagrebško grafič- no fakulteto (edina tovrstna izo- braževalna ustanova v nekdanji Jugoslaviji) podajam še prevod izrazov FranjaMesaroša10: font je prevedel v pisavo, typeface pa kot tipografsko pisavo. V nemški literaturi je uporaba izraza font rezervirana za osnov- ni, tehnični pomen, včasih je tu- di razložen (napačno) kot sopo- menka za vrsto pisave (typeface). Jürgen Gulbins in Christine Ka- hrmann11 pravita sicer, da je lah- ko sopomenka, vendar dodajata, da je pravilneje uporabljati vrsto pisave (schriftschnitt). Navajata tudi nenavadno razlago: »v na- miznem založništvu (DTP) font predstavlja družino pisav, vendar je bolj pravilno, če rečemo, da predstavlja posamezno različico pisave«. Slednje je tudi resnično. Helmut Kipphan12 je natančen (razen v uvodnem delu) in upo- rablja vrsto pisave v vizualnem, oblikovnem smislu, izraz font pa je omejen izključno na tehnični pomen - različni zapisi pisav (na primer bitni, vektorski). Švicar- ski avtor Ralf Turtschi13 sicer na- pačno ali pa vsaj preveč splošno navaja, daje font angleški izraz za vrsto pisave (shriftschnitt). Pri prikazu nabora znakov (kakega fonta) pa govori o pisavi. Pri večini anglosaških avtorjev je natančno definiran osnovni pomen izraza font. Pri nekaterih nastane zmeda, ko govorijo o so- dobnem, računalniškem pome- nu. Pogosta je tudi razlaga, da sta danes font in vrsta pisave sopo- menki. Nasprotno temu sta Ro- oglas ALPE PAPIR S 11 bert Bringhurst14 in James Feli- ci15 natančna v razločevanju vrste pisave in fonta. Hkrati podata ra- zlago fonta v obdobju digitaliza- cije - nabor znakov samih (še ve- dno) in digitalna kodirana infor- macija, ki definira njihovo obli- ko (tisto, kar vidimo). Alastair Campbell16 in tudi Felici15 ob formulaciji fonta podajata razla- go o njihovih zapisih (na primer bitni, vektorski). Peter H. Col- lin17 in Ruari McLean nam po- strežeta samo s prvotnim pome- nom fonta. Nikakor pa ne nava- jata, da bi bil sopomenka za vrsto pisave. V Type Terminology in the Desktop19 beremo o današnji na- pačni uporabi - da je na računal- nikih font zamenjal vrsto pisave, ni pa podana nobena sodobna definicija. V tipografskem slo- varju20, ki je na spletni strani podjetja Adobe, naletimo na no- vo sopomenko: font in face. Face je navadno okrajšava za typeface. Slednji izraz je naveden ločeno in ima pripadajočo uveljavljeno de- finicijo za vrsto pisave (typeface). Pod geslom font najdemo prej omenjeno sopomenko, pri če- mer navajajo, da naj bi bil face bolj pravilen kot font. Nato je to geslo razloženo z različico pisave (kar pa je sicer v anglosaški litera- turi označeno s style in ne s face). Enako razlago, da se danes font uporablja za različico pisave, na- vajata tudi Phil Baines in An- drew Haslam21, ki hkrati navaja- ta, da se danes font uporablja kot sopomenka za vrsto pisave. Poleg tega dodajata, da se od konca 19. stoletja izraz vrsta pisave (typeface) nanaša na niz sorodnih pisav. To bi sicer pomenilo, daje vrsta pisave zamenjala vlogo dru- žine pisav. In če smo natančni, različica ni vrsta pisave. Izdaje za- ložbe Pira so razočarale (morda pričakovano, saj je tipografija edino grafično področje, za kate- ro niso specializirani): Hugh Speirs22poda razlago o pisavi (ra- zličicah, vrstah, družinah), za font navede, da je to nabor zna- kov, ki imajo enake oblikovne značilnosti. Hkrati pa doda, da Slika 1. Različne velikosti renesančne pisave črkorezca Pierra Haultina, ki jih je za tisk knjig uporabljal Christophe Plantin; 16. stoletje. Prikazane posamezne črke vseh pisav so fotografsko povečane na enotno velikost. Vidimo, da se pisave razli- kujejo v: razmerju višin srednjega in spodnjega črkovnega pasu, širini in oblikovni zasnovi črkovnih podob. Oznake pomenijo: pisava velikosti nonparej (6 enot) a, pi- sava velikosti kolonel (7 enot) b, pisava velikosti garmond (10 enot) c,pisava veliko- sti medija (14 enot) d. se včasih font uporablja v pome- nu vrste pisave, vendar ne poda nobene razlage, na primer kdaj ali zakaj. V slovarju Michaela Bernarda in Johna Peacocka23 najdemo nenavadno definicijo za vrsto pisave, ki je v popolnem nasprotju z definicijo fonta, na- vedeno nekaj strani prej. Tokrat (pri razlagi vrste pisave) beremo, da naj bi bila danes to sopomen- ka fonta, v zgodovinskem pome- nu pa naj bi več vrst pisave bilo združenih v font. (?!) No, to je res nerazumljivo in daleč od re- snice. V naslednji knjigi, ki jo je uredil Michael Bernard24, najde- mo v slovarskem delu enako de- finicijo kot v prej omenjenem slovarju, dodana je še kazalka na geslo unicode. Lahko sklepamo, da je font obravnavan tehnično, ne oblikovno. V poglavju o tipo- grafiji pa je podan njegov prvo- tni, zgodovinski pomen ter razla- ga, da se je ta pomen v dana- šnjem obdobju spremenil in je pogosto kar sinonim za vrsto pi- save. Prav tako ugledna, a ameri- ška založba GATF nas malo bolj zadovolji, vendar nikakor ne v celoti: Frank J. in Richard M. Romano25 v zgodovinskem ra- zvoju zapišeta, daje v terminolo- giji namiznega založništva font sopomenka vrste pisave. V enci- klopedičnem delu pa je razlože- no, da je font del vrste pisave in je natančno definiran z različico in velikostjo. Anthony Faiola26 prav tako navaja, da je font v dana- šnjem namiznem založništvu (DTP) izgubil svoj izvorni po- men, in dodaja, da kljub temu pravzaprav še vedno pomeni isto: eno velikost različice določene vrste pisave. Osnovni pomen fonta Fred Smeijers27 in Alastair Campbell16 pravita, da font (v ameriški angleščini) ali fount (v britanski angleščini) - izgovorja- va je enaka28 - izhajata iz besede found, ki je izpeljana iz typefoun- dry - črkolivnica. Frank J. in Ric- hard M. Romano25 sta še natanč- nejša in za izvirno besedo posta- vljata latinsko funditus oziroma verbalno popačenko fundere, kar pomeni ulivanje. Vilko Žiljak7 ima nenavadno razlago o izvoru besede, in sicer kar v francoski besedi fontaine, ki pomeni izvor, izvir oziroma fontana. V 16. stoletju (ne pa prej) je bil font viden kot zaključena celota kake oblikovne zasnove.27 Zato vedno zasledimo pri zapisu ka- kšne pisave najprej ime velikosti pisave (na primer petit, cicero ipd.) in nato ime črkorezca ali ime lastnika tiskarske delavnice, kjer je črkorezec delal. Kar je ra- zumljivo, saj je bilo za vsako sto- pnjo oziroma velikost vrste pisa- ve treba vrezati posebne patrice. Tudi ni nujno, da je bila vrsta pi- save izdelana v več različnih veli- kostih; lahko je obstajala v eni sami. Ali pa so kasneje, tudi čez več let, izdelali dodatne velikosti pisave. Na slikah 1a-1d so prika- zane različne velikosti pisav ene- ga črkorezca. Te naj bi se razliko- vale samo po velikosti, oblikov- no pa naj bi bile enake. Vendar vidimo, da to ni tako. Pozneje, ko je koncept vrste pi- save (typeface) postal večji, obse- žnejši1 - nastale so dodatne razli- čice pisave: kurzivne, kapitelke, krepke, svetle idr., dobi font »ti- sti« osnovni tehnični pomen, o katerem govorimo danes. Mno- go pozneje (okrog leta 1900), ko je postalo število različnih vrst pisav večje, so pisave dobile po- sebna imena. To pa zato, da se jih je laže razlikovalo in pred- vsem laže prodajalo. Za pisave, ki so bile široko uporabljane, se je že na podlagi imena pisave vede- lo, kakšne oblikovne značilnosti ima. Fred Smeijers27 pravi, da je RAZLIČICA PISAVE garamond pravzaprav izdelek 20. in ne 16. stoletja. Tu ni mišljena sama pisava ali njena oblika, pač pa samo ime pisave. Font v osnovi (v svinčenem stavku) predstavlja nabor vseh al- fabetičnih in drugih znakov, ki so vsi ene velikosti oziroma sto- pnje pisave in ene oblikovne zna- čilnosti. Torej ena vrsta pisave (typeface) vsebuje več fontov, za vsako velikost enega. Fontov pa je še več, če je pisava izdelana v več različicah (na primer kur- zivna, polkrepka ipd.). Nabor črkovnih in nečrkovnih znakov, ki naj bi jih posamezni font (v preteklosti in danes) vse- boval, je razdeljen na več posa- meznih vrst znakov:13'22'24 2 verzalke ali majuskule (ABC...) 2 minuskule (ab c ...) 2 kapitelke (abc ...) 2 akcentirane črke (Ä i o ...) 2 ligature (leksične: & re ...; tipografske: fi fj .) 2 številke (12 3.) 2 ločila (!,-»([...) 2 napotilni oz. sklicevalni znaki (*!i-).v 2 matematični znaki (+ * * •) 2 posebni znaki (€ @ & % .) Treba je opozoriti, da so ločila obravnavana tipografsko in ne strogo lingvistično. Torej so med ločila razvrščeni tudi narekovaji, opuščaj, vezaj, pomišljaj ter okle- paji. Slednji so lahko v sklopu mešanih oziroma raznovrstnih znakov, če je nabor nečrkovnih in neštevilčnih znakov razdeljen zelo podrobno. Včasih so vsi ne- črkovni in neštevilčni znaki ra- zvrščeni v manj posameznih vrst ali pa samo v eno celoto z ime- nom znaki ali posebni znaki. Prav tako je lahko razdelitev zna- ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ£Qay^^& (32) ABCDEFGHIKLMNOP Q_R STllVWXYZ« (2 6) abcdefghijklmnopqrstuvwxyz x gl* ffTii(hftffiflćtfffiflffiffl^ aaaa eeeee^ 1111 uuuuu oooonqq (6Xj •••,';:?!--[).*§ t (iz) A M i i ■ m ^m ABCDEFGHIKLMNOP QJ, S T V V W X X Z [27] abcdefghijkjmnopqrsftuvwxj/z.&onj ijÜä ft at if tufffi flfrffiffl fißfpßß ft [49] d a a e e e e 11 i t o b o ü u ü ü ae to Ü £ p p % ć^ q. w y [35-] ,;••/?) M 123456789° [10] B Slika 2. Nabora črkovnih in nečrkovnih znakov navadne (zgoraj a) in kurzivne (spodaj b) različice renesančne pisave iz 16. sto- letja. Navadna različica obsega 153 znakov, kurzivna pa 127 znakov. Nanizano je tudi polnilno gradivo, ki je bilo sestavni del nabora. kov še podrobnejša, na primer komercialni ali trgovski znaki (™ © ...), mešani oziroma ra- znovrstni znaki (&{...). Včasih pa lahko izbiramo celo med dve- ma vrstama znakov številk, ki sta oblikovno različni: navadna in renesančna oblika številk. Razdelitev znakov v posamezne vrste je bila včasih manj podrob- na. M. Blejec4 je na primer znake razdelil v samo pet različnih vrst: male črke, akcenti, verzalke, šte- vila, ločila (med ločila je razpore- dil tudi druge nečrkovne in ne- številčne znake). Podobna, a manj podrobna razdelitev je vi- dna v razporeditvi znakov, ki ju prikazujeta sliki 2a in 2b. Število različnih znakov je bilo odvisno od vrste uporabe določe- nega fonta. Večina znakov je sko- zi stoletja postala standardna. - Temu sta se prilagodila število predalčkov in razporeditev posa- meznih znakov v črkovnjaku. - Določeni znaki so se dodajali tu- di za posebne namene uporabe. Prav tako je bil nabor črkovnih znakov različen glede na jezik na- roda, v katerem se je besedilo sta- vilo. To je bilo lahko tudi 150 ali več različnih znakov.29 Hkrati je font vseboval še določeno količi- no polnilnega gradiva: kvadrate in spacije (drobno polnilno gra- divo), ki so seveda neodvisni od oblike pisave, definirani so z veli- kostjo pisave.28,29 Vsak posame- zni znak je bil ulit in dobavljiv v tolikšnem številu, kot je terjala njegova uporaba. Pri črkovnih znakih je bilo to odvisno od jezi- ka, v katerem se je besedilo stavi- lo. Kapitelke so značilne predvsem za navadno različico pisave. V naboru znakov kurzivne razli- čice kapitelk navado ni. Kljub te- mu so bili fonti navadnih in kur- zivnih različic približno enako obsežni. Kurzivna različica je po- gosto vsebovala več različnih li- gatur in okrašenih verzalk.29 Na slikah 2a in 2b sta prikazana na- bora vseh znakov navadne in kurzivne različice pisave določe- ne velikosti; torej dveh fontov. Danes obstajajo fonti, ki nima- jo vseh vrst znakov, na primer kapitelk, tipografskih ligatur ali določenih napotilnih oziroma sklicevalnih znakov in nekaterih posebnih znakov.24 S tem se v praksi, žal, kar pogosto srečuje- mo. Današnji pomen fonta V osnovi font pomeni vse tipo- grafske znake (črke ter preostala znamenja) iste pisave in veliko- sti. Na primer: polkrepka kur- zivna times new roman stopnje 10 enot. V črkolivnici so morali poznati vse te parametre (različi- co pisave, stopnjo oziroma veli- kost), da so lahko ulili natančno določeno pisavo. V dobi računal- ništva pa lahko stopnjo pisave brez težav poljubno spreminja- mo. Zato pod pojmom font - si- cer uporabljeno napačno, kot so- pomenka - (v oblikovanju in tu- di v enostavnem zapisovanju be- sedila s pomočjo računalnika) ra- zumemo različico pisave, na pri- mer: polkrepka kurzivna times new roman, ki smo ji, na pri- mer, določili velikost 10 enot. V računalniškem programiranju pa je osnovni pomen izraza font ostal nespremenjen (različica in velikost pisave).1 Lahko rečemo, da je pravzaprav obdržal prvotni pomen - »fizično« predstavlja določeno velikost določene razli- čice neke vrste pisave. Če je prvo- tno to pomenilo svinčevo zlitino, je kasneje, v obdobju fotostavnih sistemov, lahko pomenilo matri- the font: A the typeface: B SSBeginFont; NewCenturySchlbk -Roman £,23.7. 2004. 21. Baines, P., Haslam, A., Type & Typography. London: Laurence King Publishing, 2002 22. Speirs, H., Introduction to prepress. Leatherhead: Pira, 2003 23. Barnard, M., Peacock, J., Dictionary of Printing and Publishing. Leatherhead: Pira, 2000 24. Bernard, M., ured., The Print and Production Manual, Leatherhead: Pira, 2000 25. Romano, F. J., Romano, R. M., The GATF Encyclopedia ofGraphic Communications. Upper Saddle River: GATF, 1998 26. Faiola, A., Typography Primer. GATF: Pittsburg, 2000 27. Smeijers, F., Counterpunch. London: Hyphen Press, 1996 28. Gaskell, P., A New Introduction to Bibliography. Oxford: OxfordUniversityPress, 1985 29. Chappell, W., Bringhurst, R., A Short History of the Printed Word. Vancouver: Hartley & Marks Publishers, 1999 GOSPODARJENJE PREGLED 2003 OSNOVNI PODATKI v milijardah sit GOSPODARSTVO predelovalna dejavnost GRAFIKA tiskarstvo ZALOŽNIŠTVO knjige, revije in časopisi 1999 2000 2001 2002 2003 1999 2000 2001 2002 2003 1999 2000 2001 2002 2003 VSI PRIHODKI 2766 3307 3684 4022 4256 49 57 65 82 80 68 60 62 69 74 Poslovni prihodki 2611 3130 3497 1710 45 54 62 60 66 57 59 68 Prihodki na tujem trgu 1353 1716 1959 2140 2331 10 11 14 14 16 1,0 1,5 2,0 2,3 2,3 VSI ODHODKI 2693 3218 3600 3912 4121 48 56 63 80 77 64,9 57,9 60,0 67,5 70 POSLOVNI ODHODKI 2551 3036 3406 46 53 59 62,5 56,1 58,0 STRO©KI DELA 524 587 652 729 772 12 13 15 18 18 20 18,7 20,0 17,1 18 ČISTI DOBIČEK 105 123 131 167 194 1,7 1,8 2,3 3,6 3,4 2,9 2,6 2,5 2,6 3,9 ČISTA IZGUBA 44 51 65 63 72 0,6 1,0 0,8 1,9 1,1 0,6 0,9 1,0 1,3 1,1 ŠTEVILO DRUŽB 468 472 408 527 550 ŠTEVILO ZAPOSLENIH 211616 4715 3824 211 154 4722 3233 211 139 4736 3210 217017 5178 3317 210809 5001 3271 RAZMERJA IN KAZALCI (%) 1999 2000 2001 2002 2003 1999 2000 2001 2002 2003 1999 2000 2001 2002 2003 Delež prihodka na tujem trgu 49,0 52,3 53,4 53,2 54,8 19,0 20,8 22,2 17,0 2,0 1,4 2,6 3,0 3,2 3,1 Finančna neodvisnost (sredstva/kapital) 176,2 177,0 178,3 180,5 187 188,0 195,3 208,0 199,0 208 201,3 198,7 194,5 196,0 195 Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki) 102,6 101,9 101,9 102,8 103,3 102,0 101,1 102,3 102,2 103,8 103,7 103,6 103,4 103,1 104,8 Donosnost kapitala (čisti dobiček/kapital) 3,9 4,1 3,4 5,0 5,7 4,0 2,8 4,5 4,1 5,3 9,4 7,5 6,5 5,1 9,8 Donosnost sredstev (čisti dobiček/sredstva) 2,2 2,3 1,9 2,8 3,0 2,1 1,4 2,1 2,1 2,6 4,6 3,8 3,4 2,6 5,0 Prihodki na zaposlenega (SIT) 13063 15530 17378 18533 5741 10430 12000 13699 15836 5800 17610 18569 19331 20801 7394* Cisti dobiček na zaposlenega (SIT) 496 583 622 770 923 354 386 493 695 680 747 806 785 784 1192 Cista izguba na zaposlenega (SIT) 212 242 310 290 342 121 205 164 367 219 159 291 304 392 336 * prihodki so v letu 2003 dodana vrednost na zaposlenega NADALJEVANJE IZ ŠT. 3/2004, STR. 14 PPL IN APL ZA NATANČNO BARVNO SKLADJE PPL (Power Plate Loading) je hiter in zanesljiv sistem za zame- njavo plošč. Nameščen je na dvi- gajoča se vrata pred ploščnim va- ljem. Deluje zelo enostavno, saj plošče pred vlaganjem ni treba kriviti. Dovolj je samo, da jo spustimo v zareze na dvigajočih se vratih in zaženemo program iz glavnega kontrolnega pulta. Stroj tako staro ploščo, ki je bila prej vpeta na ploščnem valju, sam izvrže skozi druge zareze na dvigajočih se vratih. To ploščo mora tiskar nekoliko povleči ven ter narahlo potisniti novo ploščo skozi zareze. V tem trenutku plo- šča elektronsko spaja vrhe pinov za register, kar stroj potrdi s pri- kazom na zaslonu v meniju upra- vljanja plošče, na tiskovnem čle- nu pa z zvočnim signalom. Po končanem postopku na enem ti- skovnem členu program avto- matsko začne na naslednjem. Če pa je stroj opremljen z APL (Au- tomatic Plate Loading), poteka izvlečenje stare in vstavljanje no- ve plošče popolnoma avtomatizi- rano (brez pomoči tiskarja). Ti- skarjeva naloga je samo, da vstavi nove plošče v zareze na dvigajo- čih se vratih (to je možno že med tiskom brez prekinitve proizvo- dnje) ter po končani zamenjavi odstrani stare. Manj kot minuta je potrebna za zamenjavo plošče na tiskovnem členu, če je stroj opremljen z APL ali PPL siste- mom. Zahvaljujoč elektronski kontroli spajanja vrhov pinov za register je barvno skladje pravil- no že na prvem odtisu. Sledijo samo še popravki zaradi netočno izdelanih plošč pri kopiranju s filmi ter morebitne korekture za- radi raztezanja tiskovnega mate- riala. Skladje nastavljamo s pre- glednim grafičnim prikazom iz ROLAND 700 INOVATIVNA IN BREZKOMPROMISNA TEHNOLOGIJA glavnega kontrolnega pulta tako z aksialnim premikom in premi- kom ploščnega valja naprej-nazaj in možnostjo diagonalne korek- cije premika pole na prenosnem valju, s katerim se izognemo po- rušeni paralelnosti ploščnega va- lja ter mu zagotavljamo trden in čvrst položaj v svojem ležišču. MODULARNA KONSTRUKCIJA IN DECENTRALIZIRANA ELEKTRONIKA Upravljalna elektronika stroja je decentralizirana za vsak ele- ment stroja, komunikacija z ra- čunalnikom na glavnem kontrol- nem pultu pa je povezana z opti- ko zaradi izogibanja zunanjih vplivov in elektromagnetnih mo- tenj. V vsak elektronski element je vgrajen modul, ki omogoča hi- tro odkrivanje in odpravo napak, kar nam zmanjšuje stroške vzdr- ževanja. Zahvaljujoč modularni kon- strukciji je možno konfiguracijo stroja popolnoma prilagoditi zahtevam strank in proizvodnje brez skrbi in nepotrebnih doda- tnih stroškov, ki bi povečali končno ceno stroja. Roland 700 je lahko sestavljen maksimalno iz dvanajstih tiskov- nih členov v različnih kombina- cijah, vključujoč dva lakirna si- stema in dva sistema za sušenje, med katerima je lahko na željo kupca tudi obračalni sistem. Ka- dar je v konfiguracijo stroja Slika 11. Sistem PPL za polavtomatsko menjavo tiskovnih form. Slika 12. Sistem APL za avtomatsko menjavo tiskovnih form. OFSETNISTROJI Slika 13. Dogajanje na stroju spremljamo z na novo zasnovano krmilno ploščo. Slika 15. Makulature avtomatsko odstranjuje naprava z imenom Inline sorter. Slika 14. Vso površino odtisa naenkrat tudi pri največji hitrosti učinkovito nadziramo z napravo Eagel eye. Slika 15. Makulature avtomatsko odstranjuje naprava z imenom Inline sorter. vključen lakirni sistem, je stroj opremljen z daljšim izlagalnim sistemom, v katerega je možno vgraditi kateri koli sistem sušenja (IR, TL, in UV) ter sisteme za hlajenje tiskovnega materiala. IR in UV sistema za sušenje se zelo preprosto vgradita v vsak tiskov- ni člen. Vlagalni in izlagalni si- stem je možno naročiti s popol- no avtomatizirano logistiko, ta- ko da poteka proizvodni proces neprekinjeno. PRILAGAJANJE KUPCU IN ZAGON STROJA Namen tega članka ni bil našte- vanje tehničnih karakteristik stroja in možne opreme, s katero je lahko Roland 700 opremljen, saj jih večina ni bila omenjena, zato sledi kratek pregled. Sistema za avtomatsko čiščenje valjev in gum sta del standardne opreme stroja, sistem za čiščenje tiskovnih valjev pa se lahko vgra- di na željo kupca (standardna oprema le, če ima stroj obračalni sistem). CCI (Computer Con- troled Inking) je sistem za merje- nje nanosa tiskarske barve (den- zitometrijsko in spektrofotome- trijsko) in online avtomatska ko- rekcija z integriranim Brunner Print Consult programom za di- agnostiko odtisov ter sistem za temperiranje valjev, vsekakor del opreme, ki jo priporočamo vsa- kemu kupcu. Od novosti mora- mo omeniti Eagle eye, kamero za nadzor tiska po vsej površini od- tisa, ki deluje tudi pri maksimal- ni hitrosti tiska, Inline Sorter si- stem za avtomatsko odstranjeva- nje slabo odtisnjenih pol pred izlaganjem pole v izlagalni sistem in Inline Sheeter, ki rolo papirja razreže na posamezne pole tik pred vlagalnim sistemom. Za učinkovitejše in hitrejše vpeljevanje v proizvodni proces je MAN Roland leta 1995 razvil PECOM (Process Electronic Control Organisation and Ma- nagement), ki omogoča omreže- nje vseh strojev novejše generaci- je s strežnikom ServerNet; ta je odprt za sprejem CIP3 in CIP4 standardnih informacij. MAN Roland je eden od štirih ustano- viteljev CIP3 in PPF (Print Pro- duction Format) ter CIP4 ali JDF (Job Definition Format) standardov. Največja potrditev brezkompromisne tehnologije in prilagodljivosti Rolanda 700 je doslej že več kot 15.000 instalira- nih tiskovnih členov v tiskarnah po vsem svetu. Prevedel in priredil Andrej ZALOKAR andrej.zalokar@man-roland.si KNJIGOVEŠTVO DRUPA 2004: GRAFIČNA DODELAVA Grafično dodelavo, ki pri nas označuje vse, kar je povezano z nadaljnjo predelavo po tisku (nemško: Druckverarbeitung), bi lahko glede na trende po DRUPI 2004 razdelili na nasle- dnja področja: < klasična knjigoveška dodelava (linija trde vezave LTV in linija mehke vezave LMV), < knjigoveška dodelava na digi- talnih tiskarskih strojih, < obrtniško knjigoveštvo, < kartonažerstvo, < površinsko oplemenitenje. Klasična knjigoveška dodelava je še vedno zasnovana na trdi in mehki vezavi (LTV, LMV) in njuni pripravi, čeprav se v čedalje večjem merilu pojavljajo poseb- ne vrste vezav (npr. šivan knjižni blok, vezan kot brošura). Klasič- ni knjigoveški stroji so vedno bolj moderno zasnovani in opre- mljeni z računalniki za lažje upravljanje. Poudarek je na skrajševanju pripravljalnega časa strojev in na ekologiji. Težja knjigoveška dela bodo verjetno v prihodnje opravljali avtomatsko vodeni stroji (zmanjševanje de- lovne sile), zato so čedalje bolj v ospredju avtomatizirani vlagalni in izlagalni sistemi ter sistemi ro- botizacije in paletizacije. Velik pomen ima tudi dodelava končnega izdelka po digitalnem tisku (Print on demand), saj mo- rajo biti dodelavni stroji koncep- tirani in vezani na hitrost digital- nega tiskarskega strojnega siste- ma s čim krajšim pripravljalnim časom. V razmahu je tudi obrtni- ško knjigoveštvo, kjer so v ospredju manjši in cenejši knji- goveški stroji za manjše naklade. Veliko zanimanja pa je bilo za površinsko oplemenitenje, kot so lakiranje, plastificiranje, ekstru- diranje, kaširanje, laminiranje, metaliziranje, preganje in toplo- tni tisk s folijami, ki sodijo prav tako pod nadaljnjo grafično do- delavo. NAJPOMEMBNEJŠI RAZSTAVLJAVCI Najpomembnejši razstavljavci osnovnih knjigoveških strojev na DRUPI 2004 so bili: Rezalni stroji Devetinpetdeset razstavljavcev, med njimi: < Adast Blansko a.s. (MAXIMA), < bielomatik Leuze GmbH + Co KG, < CEM S.p.A., < Duplo International Ltd., < Ferag AG, < german graphics, < GGM - Graphische Geb- rauchtmaschinen Handelsge- sellschaft mbH, < Horizon International, Inc., < IDEAL Krug & Priester GmbH & Co. KG, < Kern AG, < Kaym-Kaynaklar Makine Sanayii, < MZE Maschinenbau GmbH & Co. KG, < Perfecta Schneidemaschi- nenwerk GmbH, < POLAR-Mohr Maschi- nenvertriebsgesellschaft GmbH & Co. KG, < Quattro B.V., Senator Technology GmbH, < Tecnograf S.r.l., < Wohlenberg Schneidesysteme GmbH, < Zechini Gra-For S.r.l., Zgibalni stroji < Ascon, < AGEC, All Graphic Equip- ment Company mbH, < Bäuerle, Mathias, GmbH, < Beiren Group Corporation, < Berth Maschinenbau GmbH & Co. KG, < Buhrs Holding BV, < Busch, Gerhard, GmbH, < c.p. bourg S.A., < CMC S.P.A., < Cyklos, < Dr. Aribas Trading, < Grafische Maschinen, < Duplo International Ltd., < Elsner Engineering Works, Inc., < Fidia Macchine Grafiche S.r.l., < FKS Hamburg < Ing. Fritz Schroeder GmbH & Co. KG, < german graphics, < GGM Graphische Geb- rauchtmaschinen Handels- gesellschaft mbH, < Graphic Whizard Inc., < Grützmacher System GmbH, < GUK-Falzmaschinen, < Griesser & Kunzmann GmbH & Co. KG. Znašalni stroji < AGEC, All Graphic Equip- ment Company mbH, < Beck, Hugo, GmbH & Co. KG, < Beck Packautomaten GmbH < Buhrs Holding BV, < Busch, Gerhard, GmbH, < c.p. bourg S.A., < Dr. Aribas Trading, < Grafische Maschinen, < Duplo International Ltd., < Durrer Spezialmaschinen AG, < Ehret Control GmbH, < Ferag AG, < FKS Hamburg < Ing. Fritz Schroeder GmbH & Co. KG, < german graphics, < Grafotec Sales - Sales Divi- sion of Meccanotecnica, < Heidelberger Druckmaschi- nen Aktiengesellschaft, < Horizon International, Inc., < Köra-Packmat Maschinenbau GmbH, < KOLBUS GmbH & Co. KG, < Martin Yale International GmbH. Lepilni avtomati < CMC Italia S.r.l., < Comag Engineering GmbH, < Grafotec Sales - Sales Divi- sion of Meccanotecnica, < Köra-Packmat Maschinenbau GmbH, < Meccanotecnica S.P.A., < PGM Paper Converting, < Graphic Machines B.V., < Robatech AG, < Schmedt, H.-H., e.K., < Stock Maschinenbau GmbH, < Sumbel GmbH, < Tränklein, Karl, GmbH, < Tünkers Maschinenbau GmbH. Knjigoveške linije < bielomatik Leuze GmbH, < c.p. bourg S.A., < Canon Europa N.V., < Durrer Spezialmaschinen AG, < Gateway Bookbinding Systems Ltd., < german graphics, < GGM Graphische Geb- rauchtmaschinen Handels- gesellschaft mbH, N ■- O K CCT5 > WCCOc o 3 ® PUNCH GSS 320 D - cenovno najugodnejši digitalni tisk v barvah GRAPHIC SYSTEMS I PUNCH CAMPUS I PUNCH GRAPHIC SYSTEMS Sladovnfcka 22 917 01 Trnava - Slovakia tel.: +421 33 5933 121 telefaks: +421 33 5933 116 www.graphicsystems.sk e-pošta: office@graphicsystems.sk Prihaja digitalni dobiček Prva predstavitev digitalnega* tiskarskega sistema Punch GSS 320 D v Sloveniji! Dragi prijatelji, po uspešni predstavitvi na sejmu DRUPA in prvi instalaciji sistema Punch GSS 320D v Ljubljani lahko sedaj vidite in tudi sami preizkusite ta edinstveni digitalni tiskarski sistem. Dobrodošli v našem predstavitvenem centru na Zvezni ulici 2a v Ljubljani, ki bo za vas odprt od 10. ure v četrtek, 2. septembra, do 18. ure v petek, 3. septembra. Prosimo, da telefonsko ali po e-pošti sporočite svoj interes za udeležbo na predstavitvi podjetju Prisma Digital, d.o.o., Zvezna ulica 2a, 1000 Ljubljana, kontaktna oseba Jure Gaspari, telefon: 01/520 61 56, e-pošta: jure@prsma-digital.si. Uradni otvoritveni del za posebej povabljene goste in medije bo v petek, 3. septembra, ob 13. uri. PUNCH GSS 320 D digitalni barvni stroj tiska na materiale v polah. Na pole lahko tiskate obojestransko v enem samem prehodu brez obračanja pol (duplex). Velikost pole je lahko v razponu med 250 in 320 mm v prečni smeri ter med 210 in 470 mm v vzdolžni smeri poti skozi stroj. Sistem natisne visokokakovostne barvne tiskovine s hitrostjo do 960 A4 obojestranskih listov na uro (oz. 8 polnobarvnih duplex A3+ pol na minuto) v ločljivosti 600 dpi z do 16-sivinskimi nivoji na točko (4 bps) za vsako od štirih osnovnih barv. PUNCH GSS 320 D je popolnoma združljiv z opisnim jezikom PostScript® in PDF izhodnimi formati iz vseh običajnih sistemov računalniške priprave. Na CD mediju prinesite (ali pošljite na FTP strežnik) svoje lastne pripravljene tiskovne forme in na predstavitvi iz prve roke preizkusite kakovost! Naši sodelavci so pripravljeni odgovoriti na vsa vaša vprašanja - od tehničnih parametrov do prodajnih ali servisnih pogojev. NAVZKRIŽNO ZALOŽNIŠTVO procesi tečejo na kateri napravi in s kakšnimi napakami?« ali »V kakšnem stanju je naprava?« Tre- nutno obstajajo specifični siste- mi posameznih proizvajalcev, npr. PRISMA od OCE (www. oce.com/products/prismacopt.asp). Standarda še ni na vidiku. Metapodatki: opisujejo, od kod podatki prihajajo in kaj je treba z njimi narediti. Obstajajo številna prizadevanja po standardizaciji takih podatkov, npr.: XMP (extensible Metadata Platform, Adobe), ^ JDF so razvili različni proi- zvajalci grafične tehnologije (www.cip4.com). Kljub temu obstaja kar nekaj dvomov, da bo standardizacija uspela. Grafična industrija ne čuti prave potrebe, saj mora ustreči različnim (muhastim) že- ljam in potrebam kupcev, ki zah- tevajo bolj ali manj specifične re- šitve. Tudi prve reakcije na že omenjen standard PDF/X-3 oči- tajo prezapletenost. Če pa stan- dard razmer ne bo poenostavil, ne bo zaživel. Samo tisti poslovni modeli, ki so usmerjeni v avtomatizacijo, imajo prihodnost. Eden teh predvideva, da stranke oblikuje- jo končne strani v PDF formatu z vsemi potrebnimi parametri, ki so na voljo na spletni strani ti- skarne, jih pošljejo po spletu z metapodatki v proizvodnjo, kjer jih brez posegov izdelajo in od- premijo. Upravljanje vsebin Upravljanje vsebin (angl. Con- tent Management System CMS) pomeni specializiran redakcijski sistem in kot tak ni nekaj novega. Bistvena pozornost je usmerjena v shranjevanje podatkov ter loče- vanje forme od vsebine, ki omo- goča enostavno prilagoditev spletne strani novemu zrcalu (la- youtu). V primerih, kjer je po- glavitno avtorstvo, se navezuje na upravljanje pravic (angl. Digi- tal Rights Management DRM). Bistvo upravljanja pa je enosta- ven dostop, iskanje in različne možnosti uporabe želenega te- ksta, slike ali kompleksnejšega dokumenta. Druge oblike podatkovne izmenjave Med njimi naj omenimo tiste, ki omogočajo prenos podatkov na brezžične naprave, kot so mo- bilni telefoni in drugi prenosniki (WAP, eBook). Predvsem opera- terji mobilne telefonije so s pro- pagiranjem novih tehnoloških generacij in storitev, ki jih te omogočajo, precej agresivni. V prihodnosti je pričakovati pove- čan obseg take izmenjave podat- kov na poslovnem področju, kljub temu pa bo še vedno pre- vladujoči del storitev nepotreben potrošniški čvek in izmenjava preprostih SMS sporočil s sliči- cami. Povzetek S pomočjo in možnostmi, ki jih omogoča splet, postajajo marsi- kateri procesi preprostejši in hi- trejši, spodbujajo pa tudi nasta- nek novih izdelkov in storitev. Nekaj potrebnih orodij že obsta- ja, in kdor je pripravljen tvegati ter plačati stroške tržnega vodje, ima kar nekaj priložnosti za kore- nite spremembe. Uporabno gradivo Standard SIST ISO 15930-3:2002 Graphic technology — Pre- press digital data exchange — Use of PDF — Part 3: Complete exchange suitable for colour ma- naged workflows (PDF/X-3) Grafična tehnologija — Izme- njava digitalnih podatkov v gra- fični pripravi — Uporaba PDF — 3. del: Kompletna izmenjava primerna za barvno upravljane procese (PDF/X-3) Navzkrižno založništvo - crossmedia publishing Grafična industrija temelji na tradicionalnih procesih, ki se začnejo v pripravi proizvodnje (repro studio), sledi izdelava ti- skovine v tiskarni, nato nadaljnja dodelava (običajno v knjigove- znici) ter odprema k naročniku. Možnosti digitalne tehnologije so klasične izdelke in procese, ki so potrebni za njihovo izdelavo, dramatično spremenili oziroma prenovili. Izraz crossmedia ozna- čuje spremembo obstoječega za- ložništva in predstavlja most med elektronskimi in tiskanimi mediji. Vizija navzkrižnega zalo- žništva je doseči celostno podpo- ro stranke s pomočjo notranjih in zunanjih komunikacijskih možnosti, prek korporacijskega založništva (npr. interna glasila, prodajni katalogi, poslovna po- ročila) do upravljanja informacij o trgu in strankah (Customer Relationship Management) in elektronskega poslovanja (e-Bu- siness, e-Procurement, e-Com- merce), vključno z izobraževa- njem zaposlenih (e-Learning). Prevedel in ponekod priredil Slavko A. BOGATAJ NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 5/2004 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 4/2004 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Jure Apih Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Andrej Čuček Gregor Franken Gorazd Golob Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4600 SIT. Posamezne številke po ceni 990 SIT dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne Naslovnica foto Sebastijan Stare oblikovanje Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definici- jami v objavljenih prispevkih. Naši poslovni partnerji in njihovi proizvodni programi: ANIPrinting Inks vse vrste barv za tisk ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številjenje BBA BELGIUM cevne navleke in krpe za čiščenje BÖTTCHER ÖSTERREICH vse vrste tiskarskih valjev CREO oprema za pripravo tiska DAY INTERNATIONAL ofsetne gume in poliester podloge DERPROSA folije za hladno in toplo plastificiranje DIAURES samolepilne folije in papirji EFI IT za upravljanje in vodenje tiskarn FARBENFABRIK PRÖLL barve za sitotisk FOTEC emulzije in kemikalije za sitotisk FRITHJOF TUTZSCHKE cevne navleke in podložni kartoni GUARRO CASAS knjigoveški prevlečni materiali KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo KODAK POLYCHROME GRAPHICS grafični filmi, ofsetne plošče, kemikalije in oprema ter materiali za analogni in digitalni poizkusni odtis (matchprint) KIMOTO vsi materiali za izdelavo montaž NORBERT WIETSCHER drobni grafični pripomočki PCS potrošni in nadomestni deli PRINTING RESEARCH brez madežev-Super Blue TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo VARN PRODUCTS COMPANY pomožna sredstva za tisk VARN KOMPAC avtomatski vlažilni sistemi XEROX digitalni tisk. Grafik d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana, telefon • h.c.-tajništvo 01 548 32 00, prodaja 01 548 32 24 faks • h.c.-tajništvo 01 548 32 10. e-pošta grafik@grafik.si • www.grafik.si KBA Rapid a £ÜE. imo tis ku rasmigl povsem osebno i lomisLi tudi ami boste i t k pcepeševanj prilagodljivostjo. Držite 'ranke nt ha & Bauer AG, Würeburg