Poštnina plačana ▼ gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POUTIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo je v Maribora, Ruškfl cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se n« vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UpnTai Maribor, Rnika cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni tlom. Izhafa vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De-* belo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem dela stane p«-! titna enostolpna vrsta 1,50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335, — Reklamacije se ne frajikirajo. Stev. 31. Sreda 18. aprila 1928. Leto lil. Le tako naprej! Mesto dela in kruha — cesta in glad. To, kar se dogaja v mariborski zelezniški delavnici, je potrebno posebnega, prav jasnega in ostrega komentarja, ker nam to v praksi in najbolje ilustrira socialno pojmovanje vlade. Železničarji se že nekaj 'et obupno borijo za obstanek. Da So njihove zahteve sto in tisočkrat upravičene in utemeljene, ne dokažejo samo dokazi in resolucije njihovega Saveza, ne dokazujejo samo njihovi obupni klici in protesti — dokazujejo tudi dejstva, da so vse Meščanske stranke, ko so bile v opoziciji, kričale in vpile o strašni oedi železničarjev, ki morajo v smrt. Vse te stranke so seveda, čim so Prišle v vlado, na vse to takoj pozabile — dokaz pa vendar ostane, da so tudi one priznale obupno stanje železniških delavcev. Po vsem tem j k'l° vsaj pričakovati, da se na vladnih in odločilnih mestih pozna in uvažuje to bedno in sramotno stanje jn da se ga hoče izboljšati. Doživljamo pa nasprotno to neverjetno stvar, da se komaj dihajočim delavcem, čim bolj oni protestirajo, tem bolj trgajo njihove pravice. . V mariborski delavnici so delav-£!: zaslužijo, reci in piši, do 900 w mesečno — pa naj s to mastno Plačo žive! v Edino, kar jim je pri tej polomiji s<- ostalo, je bilo njihovo živilsko skladišče, iz katerega so dobivali živila nekoliko ceneje, ali vsaj proti naknadnemu odtrganju na plači za vsoto, ki so jo dolgovali za nakupljena živila. Pa vam vlada gre in ukine še to skladišče! In ker so delavci protestirali in zahtevali, da se vsaj konsumno skladišče ohrani, vam poklicani činitelji pedo in vržejo takoj iz službe železniške zaupnike in tiste, ki so jim oili potrebni, da se na njih mašču- jejo, ker niso delavci nad postopanjem železniške direkcije zavriskali od veselja. Tako: mesto kruha in pravic glad, vedno hujši glad, nato še odpust iz službe — široko cesto, v času, ko vlada najhujša brezposelnost. Tako se vodi in dela pri nas socialna politika! In to v državnih obratih! Kako naj javnost reagira, kako naj reagirajo delavci? Ali je sploh mogoče računati z možnostjo, da bo kedaj boljše? Ali niso samo zgovorni znaki vsesplošnega groznega propadanja vsega našega življenja? Pa se je zgodilo še hujše: ko je železničarska organizacija izročila upravi železniške delavnice protest proti odslovitvi omenjenih zaupnikov in delavcev z željo, da se jih sprejme spet v službo, je uprava izjavila, da bo disciplinarala še ona dva železniška zaupnika, ki sta pismo na upravo podpisala v imenu organizacije! Tako! Ali nas ne spominja vse to na srednji vek? Ali ni to dokaz, da se smatra delavstvo za brezpravno rajo, ki se jo sme izstradovati in goniti — in mora zato lepo molčati? Proti odpustitvi omenjenih delavcev je protestirala vsa poštena javnost. Ali se pa še kdo kaj zmeni za mnenje poštene javnosti? Mariborski železničarji so sklicali za sredo zvečer, 18. t. m., protestni shod v »Unionovi dvorani«. Prav je, da protestirajo, še bolj potrebno pa je, da se vsi organizirajo. Druge poti ne vidimo. Delavstvo, če se bo iz splošne polomije rešilo, se bo samo potom močne organizacije in discipliniranega dela za svojo stvar. Vsi na shod, **i se bo vršil v Mariboru v sredo, dne 18. aprila 1928, v verandi »UNION" (pri Gdtzu) ob 7. url zveler, * Ljubljani pa v Četrtek, dne 19. aprila ob Vi8. uri zveler v "testnem domu. Bodimo solidarni! Delavstvo na plan! Obsodimo teror! Začnimo delati za mladinsko organizacijo. Naša bratska avstrijska soc. dem. je lahko ponosna na svojo Nadino — o tem priča tudi njeno dejanje in organizacija delavsike mla-. v vrstah združenega proletariata v Avstriji. . Za velikonočne praznike, dne 7. 8. aprila tl., je zborovala v Gradcu ?TVefca socialistične mladine v Avstri-j1’ na katerem je bilo nad 200 delega-j0v iz cele Avstrije. Zveza soc. mlad. plovcev šteje 356 podružnic z 28.152 ?Wi od teh je skoraj 7000 deklic. Vsaki četrti mladinski delavec v Av-stl})i je že član svoje organizacije ter Moiemo vzgojen in prepojen z osnovnimi načeli socializma. Od tega °firomnega članstva ima nad 5000 zaupnikov, ki delajo po okrajih in raz-sekcijah v zveznem delokrogu, a vzgojo zaupnikov je imela v prejš-letu 56 šol, 'katere je posečalo 2412 zastopnikov. Mednarodnega kongresa mladinskih delavcev v Amsterdamu se je iz Avstrije udeležilo 150 mladincev — da dobe vajenci vpogled — kako se mora delati za osvobojenje delavcev izpod kapitalizma, imperializma itd. Avstrijska soc. mlad. organizacija, je za časa njenega obstoja že veliko pridobila za proletarsko mladino. Zaščito proti izkoriščanju ter zakon z dne 26. marca 1926 za obrtne in trgovske vajence da mora vsak podjetnik ali mojster obdržati vajenca še po učni dobi najmanj 3 mesece kot pomočnika v svoji službi in tudi plačati ga kot pomočnika. Zasigurala je nadalje brezposelne podpore vsem mladinskim delavcem, vajencem, brez izjeme, izvedla reformo vajeniške izobrazbe, vajeniški odškodninski zakon za časa učne dobe je >za vajence določena plača po stro- kah na teden ali na mesec) vajeniško inšpekcijo, uvedla vajeniške senate in štiri tedenske dopuste. Vse te zahteve je mladinska zveza z vsemi sredstvi zastopala in uveljavljala vsepovsod v prid proletarske mladine. Našim sodrugom onstran meje v Avstriji moramo biti samo hvaležni za vse dobro, ki so s tem izvršili v korist izkoriščane delavske mladine. Kaj pa pri nas? Tudi pri nas moramo začeti delati po vzoru avstrijskih sodrugov. Da organiziramo naše vajence vsepovsod v Sloveniji — vse naše mladinske delavce. Pri organiziranju mladinskih delavcev ne smemo pozabiti, da vsa ta armada mladine obstoji večinoma iz vajencev, kateri po učni dobi morajo prestopiti v svoje strokovne organizacije. Kovinarski vajenci, ki postanejo pomočniki, gredo v kovinarsko centralo, mizarji v lesno, krojači v oblačilno itd., po raznih strokah organizacije. V mladinskih organizacijah ostanejo' mladi delavci samo do 18. leta včlanjeni, potem pristopijo z vsemi pravicami, katere so deležni pri mladinskih organizacijah:, v svoje strokovne centrale. V Gradcu se je sklenilo, da se prihodnji mednarodni kongres mla- dinskih delavcev vrši leta 1929 od 12. do 14. julija na Dunaju. Pred vojno je imela mednarodna mladinska cen-traal v 16 deželah v 17 zvezah okrog 50.000 članov, sedaj po vojni v 46 zvezah v 29 deželah šteje že preko 200.000 članov! Na prihodnjem mednarod. kongresu mladinskih delavcev ne sme ostati Slovenija in tudi ne Jugoslavija brez njenega zastopstva na tem kongresu. Na delo, sodrugi, vsepovsod za mladinsko organizacijo! Rdeči mesec! Danes smo prejeli prvo celotno obvestilo za 10 novih naročnikov »Delavske Politike«, katere je nabral sodr, Petretič Konrad iz Trbovelj in s tem prvi dobil za svoj trud nagrado dveh knjig, katere se mu bodo te dni poslale. Sodružice in sodrugi, posnemajte požrtvovalnega sodruga iz Trbovelj. Zbirajte nove naročnike in za tiskovni sklad; s tem bodete sebi pripomogli do močnega razvoja, potom katerega bodete edino mogli uspešno braniti svoje interese. Socialistična kritika državnega proračuna Govor sodr. Petejana t narodni skupščini povodom razprave o državnem proračuna. (Konec.) O strankinem kongresu v Beogradu objavimo daljše poročilo v prihodnji številki »Delavske Politike«. To so pa največ prečanski vpokojenci, ki še danes niso prišli do tega, do česar so si stekli pravico in kar jim gre po številu službenih let. Zato mislim, da se mora ta sistem, kakoršen je danes v praksi, temeljito predrugačiti potom potrebnih reform, ki se imajo izvesti brez odlašanja. Vsi vpokojenci, ki so še sposobni za nadaljnje službovanje, bi se morali re-aktiviraU, nesposobnim pa bi se morala dati pokojnina, ki odgovarja in zadostuje z ozirom na sodobne življenske razmere. Reaktivirati bi se morali predvsem oni vpokojenci, ki so bili vpokojeni vsted političnih persekucij, in oni, ki so prostovoljno zapustili državno službo oziroma prosili za vpokojitev. S tem bo država mnogo prištedila na eni strani, na drugi strani pa se bode lahko onim, ki imajo pravico do pokojnine, dala pokojnina, ki odgovarja njihovim potrebam in letom njihovega službovanja. Imamo pa še eno vrsto vpokojencev, ki predstavlja nekak unikum, to je kategorija ministrskih vpokojencev. Imam pred seboj listo vseh naših ministrov, ki so vpokojeni ali pa na razpoloženju. Po tej listi nimamo nič manj kot 105 ministrov, ki so bili po 1. 1919. večinoma postavljeni na razpoloženje ali pa vpokojeni, in ko sem te podatke preštudiral in preštel, sem ugotovil, da imamo 45 ministrov na razpoloženju, 40 ministrov pa v pokoju. Vsi ti ministri so po večini mlajši in nekateri izmed njih morda tudi narodni poslanci, ki torej poleg ministrske pokojnine uživajo še poslanske dnevnice. Samo za redne pokojnine izdaja naša država, nevštevši doklad; preko 2 milijona dinarjev na leto; ako pa računamo še dodatke, potem šele vidimo, koliko denarja potrebujemo za podpiranje ljudi, ki tega niso zaslužili. Kajti če je dotični par mesecev minister, mu pač zato ni treba dati nobene pokojnine, ker je itak bil dobro plačan in nagraden za tisto dobo, tekom ka7 tere je ministroval ali pa bil na razpoloženju. Ako hočemo štediti pri narodu, ako narod silimo, da izda zadnji belič za davke, potem moramo tudi to gospodo prisiliti, da se odreče tem dohodkom, kadar je narodu treba nujno pomagati do ekonomskega razvoja. Še dve stvari moram omeniti, ki jih smatram kot važne, in to je, da bi se moralo več pažnje posvetiti naši prosveti,_ naši šoli, osobito pa pobijanju analfabetizma, ki je jako velik v naši državi. Kajti ako či-tamo številke o analfabetih v Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Hercegovini in drugod, nas mora biti sram pred celim kulturnim svetom radi tega žalostnega dejstva, ki je javno dokumentirano. Mnenja sem, da bi se tudi v tem oziru z dobro voljo lahko marsikaj spremenilo in zboljšalo, ako bi se dovolila zadostna sredstva, da se to odpravi. O delavcih, katerih interesi so meni najbolj važni, bi spregovoril samo še par besed, da vidite, kaj pravzaprav želimo, da ne želimo nič od onega, kar bi državo majalo ali spravljalo iz ravnotežja ali celo onemogočilo njen razvoj. Mi zahtevamo predvsem jednakost pred zakonom, ker iz prejšnjih podatkov in izvajanj ste videli, ali ste se mogli prepričati, da delavec ne uživa jednakosti pred zakonom. Zahtevamo jednako slabodo1 za vse državljane, pa bili to Nemci, Madjari, Slovenci, Hrvatje ali Srbi, Amavti ali kdor si bodi. V tem oziru pri nas še ne vladajo take razmere, da bi odgovarjale kulturnim potrebam delavstva. Zahtevamo, da se delavstvu omogoča vse to, kar ima isto v drugih državah, osobito glede delovnega časa in nočnega dela. To zahtevamo zlasti tudi radi tega, da obenem preprečujemo oziroma čim uspešnejše pobijamo tuberkulozo, ki je ponajveč samo posledica predolgega delovnega časa in nezdravih razmer po raznih tovarnah. Pri tej priliki omenjam, da imamo tudi v Beogradu tovarne, kjer se dela po 14, 15 do 16 ur na dan. To so tovarne za trikotažo in druge. Ako se vprašamo, zakaj je ravno v Beogradu tako hudo razširjena tuberkuloza, najdemo ravno v razmerah teh tovarn največ vzroka za to. V teh nevzdržljivih, higijen-sko skrajno pomanjkljivih razmerah liči in se skriva kal smrti za tisoče in tisoče mladih ljudi. Nadalje zahtevamo zavarovanje za slučaj brezposelnosti, starosti in onemoglosti, in to tudi za poljedelske delavce, ki, kakor drugi delavci, na stare dni nimajo kam se obrniti in kje iskati pomoči v svop bedi in Še nekaj moram omeniti, kar bi lahko označil kot nekako specijaliteto naše notranje politike, da se namreč našim delavcem, ne vem iz kakšnega razloga, ovira in ne dovoljuje prekoračenje državne meje oziroma izselitev iz države, ako prosijo za to v slučaju, da se jim nudi prilika boljšega zaslužka oziroma boljši delavni pogoji. Mislim, da je treba delavskemu razredu čim bolj omogočiti in olajšati pot do zaposlenja in zaslužka, ne pa da bi se mu delale v tem oziru težkoče in ovire. Nadalje istotako zahtevamo, da se potom pogodb uvede reciprociteta za naše delavce v ino-stranstvn in za inostranske delavce, da postanejo tudi ti deležni vseh ugodnosti v naši državi, kolikor jih uživajo naši delavci v inostranstvu. PREPROGE. Preproge vsake vrste je treba od časa do časa temeljito očistiti, ne samo ker so umazane, ampak tudi radi tega ker so shojene. Ni potrebno, da za tako čiščenje izdajate mnogo denarja, „RADION“ bo to storil brez velike muke. Raztopi „RADION“ v mrzli vodi, namoči v tej raztopini krpo in z njo v ravnih potezah briši po razgrnjeni preprogi. Nadaljuj potem to pranje, toda s čisto mrzlo vodo, izkrtači in izpraši preprogo, pa se bo izgled in barva pokazala, kot da je preproga nova. Zahtevamo svobodo tiska in svobodo štrajka. Priznati morate, da tiskovni zakon, ki ste ga tukaj izglasovali pred dvema letoma, absolutno ne odgovarja naši moderni dobi. Ta zakon je reakcionaren in brani predvsem tiste, katere se ne bi smelo braniti, t. j. reakcijo in korupcijo. Gospodje dovolite mi še par besed o zunanji politiki, in to o stvari, o kateri bi sploh ne spregovoril, ako se ne bi dogajale stvari na račun naših manjšin v Italiji, kjer živi pol milijona — ako ne več — našega naroda, ki trpi, ker so se mu odvzele gospodarske, socialne in kulturne pravice in ker se mu ne priznavajo niti one najelemen-tarnejše pravice, ki gredo vsakemu človeku in ker se ga gospodarsko in kulturno uničuje. Da, sili se ga celo, da mora spremeniti svoje rojstno ime in se nazivati tako, kakor velevajo fašistične vlasti. Kar se dogaja danes Slovencem, Hrvatom in Nemcem v fašistični Italiji, to je naravnost svetovni škandal, ki mora vsako prizadeto in kulturno državo državo izzvati, da najogorčnejše, najodločnejše protestira proti aktom takega nasilja, ki je proti vsakemu mednarodnemu in človeškemu pravu. Čudim se, da je imela mala nemško-avstrij-ska republika pogum, da je dvignila svoj glas v parlamentu proti fašistični Italiji, na drugi strani pa se moram tem bolj čuditi, da naša vlada, ki je isto tako prizadeta, do sedaj ni storila niti enega koraka, da bi zaščitila vsaj one, ki so naša kri in ki potrebujejo in pričakujejo naše zaščite. Mnenja sem, da bi se tudi naš parlament moral pridružiti protestom nemšiko-avstrijske republike, in dvigniti svoj glas za naše brate, kakor tudi za vse druge, ki so zatirani, pa bilo to v Italiji ali kjer si bodi. Ako zahtevajo vlade drugih držav od nas, da re-spektiramo pravice njihovih sonarodnjakov, takozvanih narodnih manjšin, kar j-e naša dolžnost, da storimo, potem imamo tudi mi pravico zahtevati od njih, da morajo isto tako respektirati pravice našega življa, ki je navezan na teritorij njihovih držav. Toda naša vlada žalibog tega do danes ni zahtevala in ni ničesar ukrenila, niti pri Društvu narodov, niti kje drugod, in mirno dopušča, da italijanski iažisti zatirajo in upropa-ščajo naš živelj. Jaz se kot socialist in internacionalist čutim dolžnefga zahtevati v imenu člove-čanstva in internacionalne solidarnosti, da se končno mora priti do svobode in pravice vseh zatiranih v vseh državah. Iz gornjih razlogov izjavljam, da bom glasoval proti predloženemu budžetu, ker nimam zaupanja v vlado, dokler ne ugodi vsem mojim zahtevam, katere sem tukaj navedel in podprl z razlogi in fakti. Za dva Okrožna urada v Sloveniji. Birokracija, korupcija in partizanstvo obsojeni. V nedeljo se je vršila v kazinski dvorani v Mariboru anketa, ki jo je sklical Okrožni urad v Ljubljani z namenom, da paralizira nezadovoljstvo in da v kali zaduši zahtevo mariborske javnosti po samostojnem Okrožnem uradu za mariborsko oblast. Kar uvodoma moramo podčrtati, da anketa tega svojega namena ni dosegla, ampak narobe: visi izrodki nesmiselne birokracije in nenasitnega partizanstva so bili javno in skoro soglasno obsojeni. Anketi je prisostvovalo okoli 150 ljudi, med njimi največ delavcev, precej je bilo navzočih tudi delodajalcev, zlasti klerikalnih in nekaj oblastnih poslancev ter zdravnikov. Ob 10, uri je otvoril anketo klerikalni predsednik Okrožnega urada, g. Krek, ki pa je že v svojem otvoritvenem nagovoru izzval med delavskimi zastopniki in tudi med obrtniki hud odpor radi izjave, da se na anketi ne bodo razpravljali poedini slučaji. (Zakaj ste nas potem vabili, to je diktatura itd.! so klicali ogorčeni delegati.) Šele, ko je svoje zadržanje na priporočilo dveh delavskih zastopnikov korigiral, se je razburjenje malo poleglo in ravnatelj urada dr. Bohinjec je začel svoje predavanje o socialnem zavarovanju. Njegova izvajanja so bila kajpada dobra in lepa, vendar niso bila v skladu niti z dnevnim redom, niti z vprašanji, ki delavsko javnost najbolj zanimajo, vsled česar je moral svoj govor predčasno končati. Sploh je iz-gledalo, kakor da so imeli gospodje namen, natrobiti navzočim delegatom z dveurnimi govori ušesa, nato pa le- po končati, ker bi ljudje po 12. uri jeli odhajati. Prišlo, je pa drugače. Kmalu po 11. uri je dobil prvi besedo s. Ošlalk, ki je v stvarnih izvajanjih podvrgel poslovanje urada strogi kritiki in zahteval zlasti odpravo občinskih potrdil, več človeškega ravnanja z bolniki, poenostavljenje zdravniške službe, da bo delavcu omogočeno priti hitro k zdravniku, boljša zdravila, odpravo partizanstva in izplačevanje hranarine v vseh večjih krajih na licu mesta. Zahteval je zlasti gospodarsko enakopravnost za mariborsko oblast, takojšen razpis volitev in pa samostojen Okrožni urad za mariborsko oblast. Med govorom je bil govornik večkrat burno aklamiran. Takoj se je videlo razpoloženje med delavci in delodajalci, kajti razen nekaterih klerikalcev, ki so zatajili samega sebe, je pritrjevala govornikovim izvajanjem cela dvorana. Ta izvajanja je nato izpopolnil še s. Jelen, ki je zlasti s pov-darkom zahteval zopetno izplačevanje hranarine na licu mesta. Pečal se je s partizanstvom na Okrožnem uradu in krivično sestavljenim ravnateljstvom, ki se zrcali najbolj v tem, da je nekdo član ravnateljstva, ki ni niti član Okrožnega urada. Kritiziral je tudi postopanje zdravnikov, ki puščajo k sebi naenkrat več bolnikov in to celo ženske in moške skupaj, kar je treba absolutno odpraviti. Obrtnik g. Kumerc je iznesel kričeč slučaj nesmiselne birokracije, kjer je kovaški vajenec zgubil oko, ko je, težko ponesreči, moral iskati potrdila po mc.stu, brez katerega ga zdravnik ni hotel zdraviti. Ta slučaj je povzročil v dvorani nepopisno zgražanje. Zakrijte si obraz! je zaklical nekdo izmed obrtnikov. Priključil se je v imenu kovaške zadruge v celoti delavskim zahtevam. V imenu delodajalcev je govoril nato ravnatelj ruške tovarne g. Krej-či in reči moramo, da nas je njegov nastop prijetno iznenadil. Izjavil je, da v celoti soglaša z delavskimi zahtevami. Ostro je nastopil proti grožnji dra. Bohinjca, da se bodo znižale dajatve in pa zvišali prispevki, za Ruše posebej je pa zahteval organizacijo zdravniške službe, »ker je lažje priti enemu zdravniku ordinirat za nekaj ur v Ruše, nego 20 delavcem v Maribor«. Za njim je govoril v imenu delodajalcev še g. Bu^eš, iki je istotako nastopil za samostojen Okrožni urad. Lepo je govoril nato še s. Dvoršak, ki se je bavil prav z mariborskimi razmerami in kritiziral nedostat-ke pri ekspozituri. Čas je medtem seveda potekal, ura: je bila že sikoro ena, vse je vztrajalo na svojem mestu in niti en glas se še ni dvignil za o-brambo kričečih slučajev. Toda, glejte, prišel je klerikalni občinski svetnik g. Aljančič, ki je s svojim nastopom izzval nepopisne proteste, kajti on se je prvi izrekel proti samostojnemu Okrožnemu uradu in proti izplačevanju hranarine na licu mesta. Nastal je hrum in v splošnem prerekanju se je avtonomni centralist zopet vse-del. Ko je končal, so mu, reci in piši, ploskali trije poznani klerikalci. Ker pa ni nikoli nobene akcije, kjer bi klerikalci ne igrali dvojne vloge, tako je bilo seveda tudi tukaj. Oblastni poslanec in kaplan g. Hrastelj je hitro razumel položaj, kajti vsi klerikalni podjetniki so soglašali s socialističnimi zahtevami in jiffl pridno pritrjevali. Vstal je in nastopil za izplačevanje na licu mesta, seveda pogojno in zavzel se celo, čujmo, za dva Okrožna urada. (Da vas ne bodo zlasali, se sliši medklic i$ levice.) Hotel je pa spraviti celo stvar na dolgo iklop in predlagal še eno anketo, ki naj vprašanje pozneje enkrat rešuje; Temu nasproti so zahtevali delavski zastopniki glasovanje vsaj v vpraša-šanju izplačevanja hranarine. To gospodom seveda ni šlo v glavo. V debato je posegel z dobrimi sveti tudi s- Karol Čeh. Nemec Glas# se je v imenu nemških obrtnikov il' rekel za cepitev. Dr. Bohinjec je sikušal nato vse iz-nešene zahteve ovreči, vendar se roti to ni posrečilo, kajti po njegovih zaključnih izvajanjih so delegati slej k« prej zahtevali glasovanje o izplače' vanju hranarine na licu mesta. « splošnem prerekanju so se nato raZ' šli. Anketa je trajala skoro do druge| ure popoldne in je rodila vsaj en ti' speh: Seznanila je gospode, ki pride' jo s člani le malokdaj v stik, o vsak' danjih delavskih vprašanjih. Boj zoper birokracijo in klerikal' j no partizanstvo se bije na celi črti ifl sedaj ga je treba voditi do uspešne zmage. Nastop Delavskega odra „Svobode <( Krstna predstava izvirne slovenske doli Dne 30. aprila ob 8. uri zvečer vprizori v Narodnem gledališču v Ljubljani Delavski oder »Svobode« izvirno slovensko dramo Rudolfa Golouha »Kriza«. Delo je prva slovenska drama, kjer nastopa proletarska množica kot ruositeljica borbe s kapitalom. Drama ni navadno agitacijsko delo, temveč je umetniški proizvod, v katerem nam pisatelj slika poleg borbe s (kapitalizmom tudi žalostne razmere v delavskem pokretu. Osnovno dejanje tvori kriza, ki je po svetovni vojni nastopila v vsej kapitalistični produkciji, tako tudi pri nas in povzročila številno redukcijo obratov in odpuščanje 'delavcev, ki morajo v tujino iskat ikruha in domovine. V tej krizi je bilo delavstvo odškodovano in kapital se je na račun dela začel konsolidirati. Takp tudi v drami zaenkrat delavstvo v borbi s kapitalom omaga, toda samo trenutno, zakaj, delo izzveni v mogočni veri za osvoboditev tovarne. Tako bo vprizoritev tega dela kulturni dogodek za slovenski delavski pokret in dolžnost vseh delavskih kulturnih, strokovnih, gospodarskih, političnih itd. organizacij kakor vsakega posameznega sodruga in sodružice je, da se te prireditve ude- socialne drame »Kriza«, spisal Ru' Golouh. leži, da agitira za njo. Vprizoritev je združena z velikimi stroški in DelaV' ski oder pričakuje, da ga bo ves pto* letariat pri tem njegovem prvem na' stopu moralno in materielno podprl' Vrhu tega se vrši predstava na pred' večer praznika dela, ki bo s častno udeležbo in z vprizoritvijo tega dela doživel najlepše praznovanje. Vstopnice dobite v predprodaji pri s. Štuklju v pisarni kulturno-pro' svetnega odseka Delavske zbornice v Gradišču 2. Opozarjamo že danes, da naj posamezne organizacije agitirajo pri svojih članih in po svojih zaupni' kih kupijo vstopnice za svoje član® v predprodaji. Ravnotako opozarjamo sodruge iz okolice, da pravočasno ali pismeno ali ustmeno naročijo vstopnice. Ker še imamo za nastop vedno premalo množice, se vodstvo Delavskega odra ponovno obrača na ljubljanske sodruge in sodružice, da se v centrali »Svobode« v Ljubi jan1 tekom tega tedna javijo za sodelo' j vanije. 30. aprila mora ljubljanski prole' j letariat zasesti Narodno gledališč* j do zadnjega kotička. Vsi na delo za -čim številnejšo udeležbo! Delu čast i& j oblast! — Delavski oder. Celjsko pismo. Nesklepčna seja občinskega odbora. V četrtek, dne 5. aprila se je vršila redna seja občinskega odbora z običajnim dnevnim redom. Župan je med drugim poročal, da je namesto občinskega odbornika s. Felicijana prišel v občinski odbor s. Čepin, uradnik ekspoziture OUZD. S odjug Felicijan je, kakor smo svoječasno že poročali, odložil odborniško mesto, ker sc je preselil v Vojnik. Za županom je poročal dr. Voršič za pravno-personalni odsek. Že pri tem poročilu je prišlo med poročevalcem in s. Komavlijem do malega incidenta in sicer radi tega, ker si je slednji dovolil nekaj pripomniti glede oddaje neke službe, ki je bila razpisana že pred 10 meseci. Na to je poročal dr. Vrečko za finančno-gospo-darski odsek. Iz tega poročila je najvažnejše vprašanje zidanja delavskih hiš iz fonda za brezposelne, o čemur bomo ob priliki obširneje poročali. Po končanem poročilu finančnega referenta je demokratski odbornik, profesor Mravljak, vprašal za pojasnila glede odpovedi stanovanja od strani občine bivšemu podžupanu Žabkarju. O tem vprašanju se je razvila zanimiva in deloma ostra debata, v katero je posegel tudi sodrug Ko-rhavli, ki je izjavil, da se je z ozirom na to, da se je o tem po celem mestu govorilo, na licu mesta osebno prepričal, ali odgovarjajo vzroki, radi katerih se je Žabkarju stanovanje odpovedalo, dejstvom, Sodrug Ko-mavli je na podlagi osebnih ugotovitev prišel do zaključka, da vzroki, ki so v sodni odpovedi navedeni, ne držijo, in da vse okol-nosti, ki so s to zadevo v zvezi, jasno pričajo, da ta odpoved ni nič družeča, kak^r navadna politična persekucija, proti kater* j mora vsak pošteno misleč človek ••dločn0j protestirati in to brez ozira na to, ali za' I dene taka odpoved Petra ali Pavla. Poseb' t no pa ni tako postopanje od strani občin6 I na mestu v času, ko je občina prisiljena ap6' ! lirati na privatne hišne lastnike, n j nikaf ne mečejo najemnikov na ce-,to. Iz vseh teh razlogov in potem ko je pojasnil tozadevno načelno stališče, je sodrug Komavli predla' gal, da občinski odbor anulira sklep finaO' čno-gospodarskega odseika ter odpoved sta' novanja g. Žabkarju prekliče. Dr. Hrašove11 se je temu predlogu v imenu demokratske' ga kluba pridružil, večina pa je predlo? odklonila. Na to so se demokratski odbof' niki v znak protesta odst.-anili, nakar r moral g. župan ugotoviti nesklepčnost sel* in voščiti še navzočim odbornikom vese*0 alelujo in — lahko noč! V poročilu finaflč' nega odseka je bila tudi odklonitev svoje' časnega predloga za podporo gladujoeini Hercegovini, s čemur si je klero-radikab10' nemška večina dala prav lepo spričevalo. O tej seji je poročal tudi »Slovenec«, ki se l — naravna stvar — obregnil v s. Komavli)®' češ, da je dosledno sekundiral demokrat01^ in »napadal« večino. Glede »napadov« 11 večino samo kratko ugotovitev: Ta ve£|n* mora biti presneto piškava, če se pusti padati od enega človeka. Sicer pa je stva^ nekoliko drugačna in moramo reči, da je čina v občinskem odboru le relativno 0 govorna za to, kar napiše v »Slovencu« n) v gov poročevalec, ki v 99 od 100 slučaj sliši travo rasti in vidi v stvarnih izvaja11! političnega nasprotnika same »napade«. Vprašanje okusa je nadalje, če se 'noče nasprotnikove argumente, ki držijo in se jih ne da izpodbiti, pretvoriti v »napade«, kakor dosledno dela »Slovenčev« dopisnik, računajoč pri tem na naivnost celjske javnosti, ki pa le ni tako naivna, kakor si dotični Žospod domišljuje. In če misli ta gospod, da je s. komavli na omenjeni seji osebno »napadal« klerikalnega odbornika g. J. s tem, da ga je na prav kavalirski način podučil o parlamentarnih manirah, se tudi moti, kajti *a >n dostojen poduk se je zdel celo večini gospodov iz večine popolnoma na mestu. Vsekakor ponavljamo to, kar smo že opetovano rekli: Če se bo izkazala potreba, bomo socialisti šli iskat poduka, kaj in kako smemo govoriti, kamorkoli in h komurkoli, nikdar in nikoli pa ne — k celjskemu •dopisniku »Slovenca«, ker se res bojimo, da pozabimo še to, kar znamo, če gremo k njemu v šolo! K tej seji h koncu še to: Neki žospod občinski odbornik iz večine — ime za enkrat zamolčimo — ima to lepo nava- do, da vedno, ko opozicija iznaša svoje misli in kritiko, na briskanten način predlaga konec debate, češ, kaj bomo to poslušali. Resnim ljudem tako postopanje prav nič ne imponira in kaže k večjemu, da se gospodje iz večine stvarne kritike bojijo. Kar se nas tiče, podčrtujemo, da je bodoče delovanje občinskega odbora celjskega odvisno od večine, hi hočeš nočeš, mora upoštevati tudi stvarne, resne in koristne predloge opozicije, ako hoče, da se dela pozitivno in ustvarjajoče! Delavska socialistična opozicija, dasi maloštevilna, je dosedaj bila vedno stvarna in inicijativna. In taka hoče biti tudi v bodoče, ker delavski zastopniki niso prišli v občinski odbor za parado ali kaj vem za kaj, pač pa zaradi resnega dela v korist občanom, posebno delavskim. Če bo pa naša delegacija v bodoče, po krivdi večine, prisiljena revidirati stališče in taktiko, bo znala tudi to napram javnosti brez strahu zagovarjati. Za eventuelne posledice pa že sedaj odklanjamo vsako odgovornost! Dixi! 'nevne novice. Ztnaga socialistov pri volitvah v Švici. Pri zadnjih volitvah