Naročnina: Za tuzemstvo z dosievo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne
Nefrankirana in nepodpisana pisma s« ne sprejemajo.
Sedež uredništva tn uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Glasilo	Stranke	iiagoslavi]e
Ste v. 4£SL
v i.V4‘wi3rIj«s'iK, dne 20. novembra
ašL
Dva ali trije volivni bloki?
Konec zaščite stanovatijskih najemnikov.
Meščani vseli struj in strank se vešče trudijo, da bi speljali ves vo-iivni boj v dva bloka: Pašič-Pribiče-vič kontra Davidovič-Radič-Koro-šec. Ni treba povdarjati, da sta oba bloka izrazito meščansko kapitalistična.
Za zavedne delavce je na prvi pogled jasno, da niti prvi niti drugi blok nc bo voljan zastopati delavskih interesov, ker delavski interesi nasprotujejo interesom meščanstva in narobe nasprotujejo meščanski interesi delavskim.
O	resničnosti teh trditev smo se do sedaj že dovolj prepričali. Imeli smo že 13 vlad v Jugoslaviji, enkrat je bila ena meščanska skupina na vladi, drugič zopet druga, za revno ljudstvo pa ni napravila nobena več, v kolikor je niso k temu prisilili zastopniki proletariata in pa njegove organizacije.
Iz teh razlogov proletariat nima niti najmanjše volje .pomagati do zmage niti enemu niti drugemu meščanskemu bloku, temveč bo za volitve postavil svoje lastne kandidature nroti obema blokoma in za delavske interese.
Vsi naši govorniki in agitatorji, ki so bili preteklo nedeljo na različnih shodih in sestankih, so prišli s poročili, da želi članstvo in somišljeniki, naj se razvije živahna volivna borba v prid delavskemu stanu. Delavstvo želi, naj se sestavi kolikor le mogoče enotna kandidatna lista, da
se delavski glasovi ne bodo tako cepili, kakor pri zadnjih volitvah. Razvije naj se energična agitacija med delavskimi in kmečkimi sloji za te pomembne volitve.
Razpoloženje med ljudstvom je sr*mo. Oglaša5'' se celo taki kraji, ki so zadnjič volili klerikalno »avtonomijo", pa so prišli sedaj do zaključka, da je bila cela klerikalna avtonomija in demokratski bav, bav, zagrinjalo, za katerim se je skrivala nenasitna kapitalistična bisaga.
Naša stranka ki je že pri zadnjih volitvah dobila v celi državi 46 tisoč glasov, je gotovo po svoji velikosti in moči najkompetentnejša predstavnica delavskega razreda te države. Zato bo tudi pri teh volitvah poklicana, da zbere ves delavski element na enotno listo in pomaga izv oje vati delavskemu razredu ono veljavo, ki mu po njegovi važnosti pritiče.
Prav gotovo bo računala z razpoloženjem delavskega ljudstva, ki noče cepiti svojih moči na razne stroke in strančice in bo skušala z veliko toleranco in samozatajeva-njem doseči, da bo šel delavski razred res enoten v borbo za svoje pravice. Seveda ni dosega te enotnosti samo od nas odvisna, temveč je treba dobre volje tudi pri drugih skupinah. Naša Sirokogrudost seveda ne more biti neomejena, ali že danes povdarjamo, če bo na drugi strani toliko dobre volje, kot jo je pri nas, ootem bo delavstvo enotno nastopilo in enotno zmagalo.
Fakinov morilec.
Za Verne duše je okrasil rudarski proletarijat s s svežim cvetjem grob mladega umorjenega Fakina. Da s tem znova dokumentira: Fakinova smrt še ni pozabljena, Fakinova smrt še ni maščevana!
Tajinstven in nepojasnjen je ostal do danes Fakinov umor! Svojati, ki se je udeležila Fakinovega umora, je morda uspelo, da bo ostal Fakinov morilec nepoznan, da bo ostal zverinski umor, ki je vzel materi sina, sestri brata, nekaznovan.
Vemo pa: da bo skoro razgaljena vsa druhal, ki je z ognjem in svincem oznanjala v trboveljskih revirjih »čisto" nacionalno misel z umori, poboji in požigi učila državotvornosti sestradane in izmučene rudarje.
Kaj vemo?
Za družino padlega nacionalista Žlajpaha so zbirali v Ljubljani fond. Pa so naivni, dobrodušni in zapeljani ljudje darovali za Šlajpahove sirote in v tisoče so šteli nabrani prispevki. Kaj sirote, kaj nacionalisti, sezimo po denarju, zapijmo in zapravimo nabrani denar! S to parolo je ka-del oni, ki je s parolo: za nacijo šel morit in pobijat v Irbovlje. In ta ni bil zadnji med Orjunaši. Njegovo »duševnost" so visoko cenili vsi nacionalisti.
In še več!
Ko je bil prazen Žlajpahov fond, ko so bili zapravljeni za uboge Slaj-pahove sirote nabrani denarji, je suša zevala v žepih čistih, neustrašenih in požrtvovalnih nacionalistov.
Zato pa hajdi na mejo! Pojdimo, branimo nacionalno misel na italijanski meji! Pojdimo, da pokažemo ju-
Prvega januarja 1925 bo definitivno prenehala veljavnost zakona o stanovanjih. Po tem dnevu bodo postali hišni lastniki zopet neomejeni gospodarji in njihovi požrešnosti in brezvestnosti bodo brez usmiljenja izročeni najemniki stanovanj in stanovanjskih prostorov. Katastrofa, ki je pretila stanovanjskim najemnikom, je postala neizbežna in nedo-gledne bodo posledice svobodnega razpolaganja s stanovanji in stanovanjskimi prostori.
Upostavitev absolutističnega režima, razpust parlamenta je onemogočil tudi vsakršno podaljšanje, kaj šele zboljšanje stanovanjske zaščite.
Ker je zaščita stanovanjskih najemnikov uveljavljena z zakonom, ta zakon pa velja samo do konca leta, bi le parlament mogel odrediti podaljšanje njegove veljavnosti. Parlament pa je razpuščen, zato ni nikogar, ki bi podaljšal veljavnost zakona o stanovanjih. Naredba, ki bi jo eventuelno hotel uveljaviti absolutistični režim, ne bi obveljala pred sodiščem in — brez usmiljenja bodo na cesti neštete družine. Buržuazija je šla preko protestnih shodov, je šla preko glasnega in jasnega ugovora stanovanjskih najemnikov. Boj za strankarske koristi, boj za onemogočitev razkrinkanja gnjilobe in upropuščajoče korupcije je buržu-aziji važnejši, kot pa boj za ohranitev družin in nedolžnih otrok.
Proletarski otroci bodo prezebali, proletarski otroci bodo na cesti, zato, da bodo Markoviči, Jankoviči in drugi korupcionisti ušli zasluženi kazni.
Te naravnost strašne resnice se je celo »Slovenski Narod" ustrašil. Vsaj se celo samostojni demokrati zavedajo, kakšne posledice bo rodila ukinitev stanovanjskega zakona. Zastonj pa upa „Narod“, da bo morda sporazum med gospodarji in najemniki preprečil neizogibno katastrofo.
Med hišnimi gospodarji in stanovanjskimi najemniki ni in ne more biti sporazuma! Najemniki, delavci, uradniki ne prenesejo nobenega zvišanja najemnin! Brez izdatnega zvišanja najemnin pa ni sporazuma s hišnimi gospodarji! Stanovanjski najemniki in njihove družine ne morejo še bolj stradati. Le ob še večjem, še hujšem stradanju bi zmogli zvišano najemnino.
Kaj sedaj, se bo vprašal najemnik?
Nastopimo pot samoobrambe. Ker ne bo varoval stanovanjskih najemnikov zakon, pa se bomo varovali stanovanjski najemniki sami! Preprečiti Vsako deložacijo, pa bo onemogočeno hišnim lastnikom vsakršno zvišanje.	____
Delavci, uradniki ne bodo umirali na cesti, to naj ve buržuazija. Ker ni obvaroval stanovanjskih najemnikov zakon, jih bo obvarovala skupna sila in skupna moč stanovanjskih najemnikov. Bo pa tako, kakor je rekel na protestnem shodu stanovanjskih najemnikov g. Vencajz: poglejmo, preste jrno, kje nas je več!
Streho zase in za svojo družinico brani žival, brani zver, pa bi je človek, pa bi je delavec ne mogel in ne vedel braniti!
naštvo italijanskim fašistom! Pa smo brali tiste dni o spopadih ob italijanski meji in o konfliktih z obmejno italijansko stražo. Resno je bil ogrožan mir tam okoli Rakeka.
Rekli so: Kaj čuda, če zavre našim nacionalistom kri vsled večnega in vodnega izzivanja italijanskih organov! Naivni, neumni ljudje so ploskali, odobravali „akcije“ mladih, neustrašenih nacionalistov in občudovali njihov pogum, njihovo požrtvovalnost!
Najbolj pa je občutil njihovo ne-ustrašnost laški inženjer, ki je vozil v avtomobilu mezde za Windisch-gratzovo lesno delavstvo! Tam na ..R't\berkomandi“ 50 obstopili avtomobil in sreča jc bila tudi takrat mila našim — junakom. 100.000 in toliko laških lir je nesla ta najbolj smela in najbolj korajžna akcija na , Ravber-komandi“.
Po akciji za nacijo, za domovino pa hajdi v Ljubljano pirovat veliko zmago nad oropanim in izropanim
avtomobilom!
Po Italiji pa se raznaša sloves nacionalističnih akcij z Ravberko-mande. V roki revolver, na obrazu masko z lanske nacionalistične ma-škerade, v srcu Jezo nad Italijani in notranjimi sovražniki", v mislih pohlep po laških lirah, pohlep po brezdelnem uživanju, tak človek je vodil »akcione" čete na italijansko mejo, v
I	rboveljske revirje. Poleg akcione pa se je ponovno udejstvoval na Ravberkomandi.
Ko naj bi ta svoja junaštva opravičil, je junak iskal zavetja v fašistični Italiji.
Za motnost delavskega razreda.
Zadnje skupščinske volitve so jasno pokazale: razdvojenosti in ne-edinosti delavskega razreda sledi nujno reakcija in absolutna nadvlada meščanskih strank.
Ker je bil delavski razred pri zadnjih skupščinskih volitvah razdvojen, razbit, je ostal brez parlamentarnega zastopstva. Zato je bilo parlamentarno delovanje protidelavsko in zato parlament ni upošteval delavskih zahtev in delavskih interesov.
Zavedamo se, da meščanski parlament ne more zadovoljiti potreb delavskega razreda. Prav tako pa se zavedajo recimo rudarji, da smo ob zadnji stavki v revirjih težko občutili pest in razpoloženje meščanskega, po zastopstvu delavskega razreda nevplivanega parlamenta.
In ko so sklepali zakon o prometnem osobju, ko so razpravljali železničarsko pragmatiko, ni bilo v parlamentu nikogar, ki bi zastopal koristi železničarjev, potrebe železničarskih družin.
Videli pa smo: demokrati so okupirali ministrstvo za šume in rude, zato, da bodo »nacionalizirali11 Trboveljsko družbo. Klerikalci pa so zasedli minstrstvo za promet, zato, da so naklonili zaslužek svojim, klerikalnim institucijam in različnim gospodarskim zvezam.
Interes delavskega razreda pa je vsem meščanskim strankam — deveta briga.
Glavna skrb jim je, da osleparijo ob volitvah delavca, prisleparijo nekaj mandatov, potem pa pozabijo na dane obljube in delajo za se, za svoje strankarje.
Bo odslej drugače?
Vsa znamenja kažejo, da je do-velj delavskega trpljenja. Vsa znamenja kažejo, da je tudi zadnji dela-ve? sP?zvna^: meščanske stranke so največji škodljivci delavskega razreda! Zato je pričakovati, da bodo meščanske stranke zastonj iskale glasov in zaupanja v delavskih vrstah. Zato pričakujemo, da bo število socialističnih glasov poraslo in da bo ravno ta porast socialističnih glasov najglasnejša in najodločnejša obsodba politike meščanskih strank.
Socialistični glasovi bodo značili, koliko je ljudi, ki so spoznali nujnost razrednega boja, koliko je ljudi, ki vidijo, da je militarizem naš najhujši bič in čutijo vso težo težkih, po meščanskih strankah povzročenih dni na svoji koži.
Vendar pa še ne bo zadoščalo, da bo delavec obsodil z volivno kroglji-co početje meščanskih strank. Delavec bo moral spoznati, da je treba za usnehe težkega, trajnega organizato-ričnega dela! Da je treba za delavca dobrega časopisja! In, prihodnji volivni boji naj uspe vsaj v tem, da bo prišel Socialist v zadnjo vas in da bo v vseh krajih, kjer živi delavstvo delovala politična organizacija Socialistične stranke Jugoslavije.
Kako se godi delavcu, če ie razbit in brez organizacije, je pokazalo zadnje leto. Kako se bo godilo delavcu, če bo enoten, organiziran, to naj pokažejo prihodnja leta.
Za volitve pa na delo! Na delo za organizacijo! Na delo za socialistični tisk!
Pismo iz Prekmurja.
Kakor sem že svoječusno poročal, je za Prekmurce točasno najvažnejše vprašanje železnica Ormož-Murska Sobo.ta, katero bodo ofici-jelno otvorili prihodnje dni. Cuje se, da bo za enkrat ostalo le pri ofici-jelni otvoritvi in da bo zaenkrat morda uveden en sam vlak-mešanec dnevno. Do rednega prometa pa, da bo treba še malce počakati. Posebno bo treba še čakati na vpeljavo več vlakov (2—3 dnevno), kajti pri merodajnih faktorjih se opaža tendenca, ki gre za tem, da se, če že ne za stalno, vsaj za dolgo dobo uvede en sam osebni vlak. Ge se to zgodi, bodo imeli Prekmurci od nove železnice prav malo koristi in upanje, da se z otvoritvijo železnice gospodarske razmere v Prekmurju zboljšajo, bo šlo za nekaj časa zopet po vodi! Zato je razumljivo, da vsi Prekmurci brez razlike protestirajo proti nameravani vpeljavi omejenega prometa in zahtevajo, da se na novi progi uvede normalen promet in da se pri tem gleda na to, da bo Prekmurje potom voznega reda z ostalim svetom pravilno zvezano. V to svrho so gospodarske organizacije sklicale pred nekaj dnevi v Ljutomeru zborovanje, na katerem so zastopniki Prekmurja in ljutomerskega okraja formulirali v tem pogledu zahteve, ki odgovarjajo interesom krajev, kjer bo nova železnica tekla. Kakšen bo uspeh teh zborovanj in intervencij sc ne da še povedati, izgleda pa, da bo uspeh minimalen in da ostane nova železnica še za dolgo dobo nezrel sad dela onih gospodov, ki »delajo za koristi Prekmurcev!“ Teh gospodov je namreč cela vrsta in vsak si prisvaja
v	pogledu gradnje te železnice zasluge zase in pa za politično stranko, kateri pripada.
Ker so si politične stranke v dobi, ko se je železnica gradila, večkrat menjale moč na vladi, hočejo imeti seveda vse stranke „zasluge“ zaradi graditve železnice. Dobro prekmursko ljudstvo v svoji nezavednosti seveda naseda enim in drugim, in ne pove v obraz to kar jim gre, namreč: Ce ste nain Prekmurcem zgradili železnico, niste naredili drugega kakor svojo dolžnost, izvršitev te dolžnosti pa ne daje nobenemu pravice, da bi koval iz tega politične la-vorike! Ker plačujemo Prekmurci davke in vršimo svoje državljanske dolžnosti kakor ostali državljani, je ta železnica naša nravica, ne pa zasluga kateregakoli politika ali politične stranke!
To bi bil edini odgovor, ki bi ga morali Prekmurci dati vsakemu, ki pripisuje zasluge glede železnice tej ali oni stranki. Kakor že rečeno, bo prekmursko ljudstvo še nadalje nasedalo raznim agitatorjem, ki bodo rastli kakor gobe po dežju posebno sedaj, ko so razpisane
Politični položaj.
Volilni odbor radikalne in samostojne demokratske stranke, ki ga predstavlja po drugem ustavnem faktorju imenovana jugoslovanska vlada, deluje s polno paro.
Doslej je upostavil že svojo drugo garnituro uradniškega aparata, pričeuši z odstavljanjem velikih županov, sreskih poglavarjev, učiteljev in šolskih upraviteljev. Tako hoče zajamčiti po drugem ustavnem faktorju imenovani volilni odbor »objektivnost" poslovanja v državni upra-
vi	in sigurnost čistega vzgajanja šolske mladine.
Razlika pa je: gospodarstvo za^ hteva, da se upostavi v promet več garnitur vlakov, vlada pa upostavlja v upravo več garnitur pohlevnih slu-žiteljev.
V	državnem odboru je profitiral volivni odbor že kar naprej dvajset mandatov. Na toliko in toliko glav pride en mandat. Zato se razdeli število mandatov na posamezne pokrajine na podlagi uradne statistike. Zadnjo in prvo statistiko sp napravili v Jugoslaviji v letu 1920. Ker pa je po
volitve v narodno skupščino,
ki bodo zopet enkrat nudile gledalcu žalostno sliko politične zaostalosti prekmurskega ljudstva, katero se pusti voditi od raznih politikantov, kojim je glavni in edini cilj poslanski mandat. Imam tu v mislih one ljudi, ki se pri vsakih volitvah pojavijo kot kandidati in se tej ali oni stranki ponujajo pod devizo: kdor da več! Ker so prekmurski volilci vajeni voliti na osebe, ne pa na programe in načela,, je razumljivo, da so tudi stranke več ali manj odvisne od takih „politikov“, zato, hočeš, nočeš, jih morajo sprejeti na kandidatno listo. Drugače je gospod užaljen, pa gre tja, kjer so boljše šanse in večji
—	fizetni! Tako nastane oni znani volilni rumel, ki je mogoč samo v Prekmurju, kjer so volilci vajeni še na madžarske volilne manire, pri katerih se ni šlo za to ali ono stranko ali program, pač pa za magnata iksa, ali grofa ipsilona! Vsled tega je težko prerokovati, kdo bo pri prihodnjih volitvah „zmagal“, kajti volilno raznoloženje v teh krajih se menja vsako uro. Dasi je pričakovati, da bo klerikalna, ali bolje rečeno Klekova stranka obdržala svoje pozicije, je vendar mogoče, da ji bodo njeni »zavezniki" Radičevci nekaj odnesli, talen da bo katoliški poslanec Klekl ostal, luteranski Šiftar na odfrčal. Da se klerikalci Radičevcev bojijo, je razvidno iz Kleklovih „Novin“, ki Radiča temeljito obdelujejo posebno radi tega. ker zahteva, da mora priti Prekmurje pod — Hrovaško! Tega bedastega šlagerja se bodo oboji posluževali. Radičevci za, klerikalci proti, in tako bo zopet rešen en kos volilnega »programa"!
Dotaknil sem se s tem dveh najmočnejših »strank" v Prekmurju. O ostalih strankah bom poročal v prihodnjem pismu.
Omenim samo še za danes našo stranko, ki bo, v kolikor ji razmere dopuščajo, šla gotovo na volilno agitacijo tudi v Prekmurju. Socialisti ne moremo tu ničesar izgubiti, ker nismo nikoli nič imeli. Nekaj idejnih nristašev in simpatizantov, to je vse kar naša stranka ima. Potom teh bo stranka šla na volilno agitacijo, da izrabi volilno borbo pred vsem za širjenje socialistične ideje in razredne zavednosti delavsko-kmečkega nroletarijata v Prekmurju! Poleg tega bodo naši zaupniki propagirali med prekmurskim ljudstvom smisel za politično izobrazbo in za ustanavlja n ie socialističnih organizacij, ki so prvi in glavni predpogoj za dosego osamosvojitve delovnega ljudstva izpod jarma izkoriščevalcev in političnih demagogov! Ako bomo s to našo agitacijo dosegli še tako majhen iisneh na Pridobitvi idejnih pristašev, bo to naš najleoši volilni uspeh!
drugem ustavnem faktorju imenovana vlada mnenja, da je jugoslovanska statistika le malo ali nič vredna, vsled garniturnih uradnikov nezanesljiva in nepravilna, so razdelili mandate na podlagi statistike, ki so jo izdelala še avstrijska, madjarska in turška upravna oblastva.
-m
Po takih turških statistikah, s takimi turškimi metodami bo Albanec veljal za dva in Jugoslavija bo s to metodo dobro in primerno reprezen-tirana pred svetom.
V	volivnem, po drugem ustavnem faktorju imenovanem odboru so napravili tudi volivni medsebojni kompromis. V Sloveniji, Dalmaciji, na Hrvatskem in v Vojvodini bodo radikali in sam. demokrati postavili enotno listo. In. Žerjav bo lahko kandidiral tudi v Macedontji.
Kaj pa klerikalci? Ti preganjajo še mačka, ki ga je povzročila polomija. Korošec se drži še v Beogradu, Sušnik pa sanja v Kamniški Bistrici o minljivosti zemeljskih dobrin.
Vladna kriza v Nemški Avstriji. Železničarska stavka v Nemški Avstriji je povzročila tudi demisijo ko-
alicijske vlade. Ministrski predsednik Seipl je hotel z demisijo celotne vlade onemogočiti uspeh žlezničar-skili organizacij. Po Seiplovi demi-siji pa se je izkazalo, da Seipl niti v lastni krščansko-socialni stranki ne uživa enodušnega zaupanja in da je celo v stranki močna struja, ki ne soglaša z njegovo sanacijsko politiko. Socialisti so dosledno zastopali stališče, da je Seiplova, v Ženevi za-početa, po komisarju Zimermannu nadzirana sanacijska politika za Nemško Avstrijo in njeno prebivalstvo pogrešena. In, neuspela redukcija uradništva, velika brezposelnost, občuten gospodarski zastoj, so bile posledice njegove politike. Končno se je vsem težavam pridružilo še stremljenje pokrajin po večji finančni samostojnosti. In, ker krščansko-so-cialna stranka ni odobrila tozadevnega Seiplovega stališča, je definitivno demisioniral in — dr. Ramek bo njegov naslednik. Seipel je prevzel zopet vodstvo krščansko-socialne stranke in bo še enkrat poizkusil, da upostavi stranko in izravna strankine diference. Seiplova demisija je neoporečen uspeh dunajskih socialistov, ki so sicer v Številčni manjšini, ki pa imajo zbog enotnosti tudi kot manjšina velik upliv na politične in gospodarske dogodke.
Glavni volivni odbor za Ljubljansko
oblast.
Pokrajinsko načelstvo naše stranke je na svoji^zadnji seji imenovalo 3 članski odsek, ki ima nalogo pritegniti še nekaj delavoljnih so-drugov ter se potem konstituirati za glavni volivni odbor za Ljubljansko oblast. Potem pa ima prevzeti vodstvo volivne agitacije in organizacije v tej oblasti.
Glavni volivni odbor bo pod tem naslovom priobčeval v »Socialistu" vsa potrebna navodila, na kar opozarjamo somišljenike in prijatelje. Zaenkrat orosimo vse naše naj poskrbe :
1. Zaupniki naj do 25. t. m. pregledajo volivne imenike, ki so razpostavljeni v občinskih uradih in naj vreklamirajo vse naše sodruge, ki imajo volivno pravico, pa niso vpisani v volivnih imenikih.
2. Volivne imenike naj zaupniki prenišejo, ker je tak prepis nujno potreben za sistematično volivno agitacijo.
3. Takoj je treba določiti čuvarje skrinjic in njih namestnike, ter jih javiti na naslov glavnega volivnega odbora ali pa na tajništvo SSJ v Ljubljani. Ce v bližnji sosedni občini ni naše organizacije, naj raztegnejo svoje agitacijsko delo tudi tja, naj poiščejo primerne čuvarje skrinjic, ter naznanijo njihove naslove glavnemu volivnemu odboru.
4. Kjerkoli se pojavi potreba po shodu, naj zaupniki vsaj teden dni preje javijo na zgornji naslov.
Glavni volivni odbor SSJ za Ljubljansko oblast Ljubljana, Vidovdanska cesta 2.
Volivne lastavice. V naravoslovju se Slovenci do sedaj nismo bogve kako izkazali. Izgleda, da je vzrok našemu ueznaiu, ker smo preveč suvereno živeli v naši »suvereni" Sloveniji. Odkar je pa Šla naša »suverenost" v malho »srbske" btiržuazije, se obrača stvar znatno na boljše. Znašli smo vendar tudi volivne lastavice, to je vrsta živali, ki dosedaj znanosti niso bile poznane. Vrhu tega je pa naša zasluga tudi dejstvo, da živi največje število teh, znanosti nepoznanih živali, pri nas, v naši ljubi sedaj nesuvereni Sloveniji. — Razlika med navadnimi lastavicami in voliv-nimi lastavicami je v tem, da se selijo navadne lastavice od nas koncem vsakega poletja, doeim se volivne lastavice selijo ob zaključku državnozborskih volitev. Vračajo se zopet med nas, navadne lastavice vsako pomlad in volivne lastavice pa pred vsakimi državnozborskimi volitvami.
—	G. Lovro Klemenčič in njemu enaki nas menda dobro razumejo. Če pa to ne bi zadostovalo, bomo pa z razpravo nadaljevali.
Poljska in mala antanta. Kakor poročajo nekateri časopisi, se bodo med vladami male antante in Poljsko vlado v kratkem pričeli razgovori glede vstopa Poljske v malo antanto. Bo že zopet prišlo na dnevni red vprašanje nrjznanja sovjetske Rusije, pa iščejo zaveznikov.
Angleška zunanja politika. Angleška vlada je izdala o Zinovjevem pismu komunike, v katerem povdar-ja, da je Ziuovjevo pismo pristno, ni falzifikat, in omenja, da prihajajo taki dokumenti večkrat iz Rusije v Anglijo. Nadalje zahteva, da mora prenehati sovjetska propaganda v Rusiji. Komunike je pisan precej ostro.
Zvezna pogodba med Grčijo in Jugoslavijo. Pašičevo ministrstvo je v posebni objavi obvestilo svet; da je Jugoslavija odpovedala zvezno pogodbo z Grčijo, katere veljavnost je sedaj potekla. V komunikeju pravijo, da bo zahtevala Jugoslavija sedaj v pogodbi nekatere izpremembe, ki so tekom zadnjih let postale nujne. Razume pa se, pravijo v komunikeju, da ostanejo odnošaji med kraljevino in Grško tudi nadalje zelo prijateljski. Kdo ve, če se Grčija sploh tepe za naše prijateljske odnošaje.
Nova organizacija. V nedeljo, dne 9. novembra 1924 se je vršil v Pesjem pri Velenju sestanek, na katerem se je osnovala krajevna organizacija SSJ, ki je izvolila sledeči odbor : Ivan Zelesnik, predsednik; Matevž Kasnik, podpredsednik; Ivan Sedminak, blagajnik; Alojz Tič, pod-blagajnik; Hubert Kasnik, tajnik; Martin Pistotnik, podtajnik. V odbor pa so izvolili še sodruge: Jože Tom-še, Jernej Berglez in Rudolf Frdej. Novi odbor si je postavil nalogo, da začne z resnim delom za pravo in zdravo socialistično gibanje tudi v Velenju. Naj se novi odbor ne straši dela, naj sc ne straši težav. Proletariat bo dosegel uspehe le, če bo stal v trdnih političnih organizacijah in če bo spoznal, da je le v SSJ mesto za razredno zavednega delavca.
Komu gre največ zaslug za gradnjo prekmurske železnice? (Iz nekega razgovora). A: Jaz rečem, da imajo največ zaslug radikalci, ker so bili oni na vladi, ko so začeli graditi železnico. B:	A,	kaj boš govoril!
Naiveč zaslug imajo klerikalci, ker oni so najbolj pritiskali to poletje. Posebno pa Sušnik, Klekel, Bedja-nič in Žebot (aj! aj!) C: »Ne prvi ne drugi nima prav. Jaz rečem, da ima naiveč zaslug sedanja vlada, ki bo železnico slovesno in z banketi otvo-rila. kaj ne? D: Vsi skupaj ste ščin-kovci, ki žvižgate kakor vas drugi učijo. Jaz oravim. da ima največ zaslug ljudstvo, ki bo železnico z davki In visokimi tarifami — plačalo!!! In s tem se je razgovor o zaslugah končal.
Oh, ta imuniteta! Gospod Vladimir Pušenjak vsled ljudske nevednosti bivši poslanec ter neodgovorni urednik »Straže", joče v eni zadnjih številk po poslanski imuniteti, brez katere ne more »Straža" pet stavkov napisati. Stražini uredniki so namreč sedaj, ko ni imunitete — »vogelfrei" •njih vsakdo lahko spravi pred sodišče in v bržon. To pa je za Stra-žine poštenjakoviče naravnost neznosno. Zato pa zahtevajo črni vitezi imuniteto! Nekaj so celo v ustavi iztaknili, katere sicer ne priznavajo, kar bi jim garantiralo imuniteto tudi tedaj, ko ni skupščine. G. dr. Korošec dobro ve, da niso bivši poslanci v stari Avstriji uživali imunitete, ko ni bilo parlamenta. Pa tudi v nobeni drugi državi ni tega privilegija. Mi sicer razumemo to klerikalno gorje, ampak ne moremo pomagati. Bodo se pač »Stražini" in pa »Slovenčevi" uredniki morali malo brzdati. Sicer pa je ričet tudi za obrekovalce dober !
Brezposelnost v združenih ameriških državah. V združenih ameriških državah so izdelali statistiko o brezposelnosti tekom zadnjih petih let. Upoštevali so 70 mest in 31 držav
POLITIČNI PREGLED.
TEDENSKE VESTI.
c u C i A L I S T“
Stran 3
vstevši Kanadske province. Po končnih rezultatih se lahko reče, da je bilo v teh letih vedno 10 do 12 odstotkov vseh delavcev v združenih ameriških državah brez posla. Poročilo navaja tudi: Povsod vlada velika brezposelnost in kažejo se jasno resne gospodarske, socialne, psihološke in moralne posledice teh razmer. Prikazujejo se momenti, ki se jih šele polagoma zavedamo in ki so ravno posledica negotovih delovnih odnošajev. Za napeto atmosfero med delavstvom pa ni odgovorna le obstoječa brezposelnost, marveč to atmosfero pospešuje v veliki meri tudi strah pred brezposelnostjo. Posebej pa opozarja poročilo, kako brezmejno izkoriščajo delavce privatne posredovalnice za delo. Kdo ve, kedaj se bodo tudi pri nas zavedli strašnih posledic dušeče brezposelnosti. Kdo ve, če vedo, da je brezposelnost slabo mazilo za »državotvorno" vozilo!
Delovni čas v Angliji. Angleške strokovne organizacije so tekom leta 192.5. potom posebnih okrožnic ugotovile normalni delovni čas angleškega delavstva. Po teh ugotovitvah so delavci zaposleni: 40 ur dela 24.500 članov; 42 ur dela 800.600 članov; 44 ur 505.687 članov; 46 ur 8.500; 46 in pol ur 11.590; 47 ur 964.224 in 48 ur pa dela 1,109.613 članov. Tako izgleda delovni čas na Angleškem. Pri nas pa bi morali pričeti z osemurnim delovnikom, potem pa navzgor. Pa bi videli, da dela večina delavcev po 10, 12 in še več ur na
dan. Taka je socialna politika Jugoslavije!
Delavci, kmetje, volivci! Samo do ponedeljka 24. t. m. imate še čas pogledati, ali ste vpisani v volivnem imeniku. Ne pustite si oropati vo-livne pravice, prepričajte se ali ste vpisani in če niste, zahtevajte vpis. Volivno pravico ima vsak, ki je izpolnil 21 leto starosti in biva 6 mesecev v občini.
Železnica Ormož-Murska Sobota se otvori V soboto 22. t. m., prometu p;i se izroči šele čez nekaj tednov. Vozil bo baje en sam vlak dnevno.
Dovršeno sredstvo proti vseh vrst revmatizmu.
Pred dobrim letom je odprl biološki-bakteriološki laboratorij dr. Rah-lejev, iznajditelj leka proti revmatizmu Radio-Balsamica, kateri lek je do danes najboljše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Lek dr. Ralilejev-a ni poznan samo v naši državi, temveč tudi v inozemstvu kot najhitrejše in najradikalnejše sredstvo proti revmatizmu, o čemur potrjujejo priznanja zdravnikov in pa tisoče zahvalnih pisem ozdravljenih bolnikov. Radio-Balsamica se proizvaja po čisto najnovejšem principu ter je absolutno neškodljiv srcu in ne pušča nikakih sledov ne na koži kakor tudi na organizmu. Bolniki, ki so se leta in leta zdravili po raznih zdraviliščih se ozdravijo' z dve do tremi stekleničicami tega čudotvor-iiega leka. Lek se zdeluje in dobiva v laboratoriju dr. Rahlejeva, Beograd, Kosovska ulica 43.	6?/2
Zadružništvo.
Sodelovanje članstva.
Načelstvo in nadzorstvo Konzumnega društva za Slovenijo je napravilo zadnje čase več važnih sklepov, o katerih je treba članstvo točno in podrobno Informirati. Zlasti so važni sklepi o zavarovanju onih članov, ki so vplačali polne deleže, o povišanju obrestne mere od 8—9 na 9—10 odstotkov, dalje o ureditvi uslužbenske-ga vprašanja itd.
Da bo članstvo o vseh vprašanjih pravilno poučeno, je sklenilo načelstvo sklicati po vseh okrožjih seje kraj. odborov in članska zborvanja, ki se bodo vršila po naslednjem redu.
Gorenjsko okrožje
v soboto, 29. nov. seje krajevnih odborov
v nedeljo, 50. nov. članska zborovanja.
Prevaljsko okrožje
v soboto, 6. dec. seje kraj. odborov
v nedeljo, 7. dec. članska zborovanja.
Mariborsko okrožje
v pondeljek (praznik) 9. dec. članska zborvanja.
Celjsko okrožje
v soboto, 13. dec. seje kraj. odborov,
v nedeljo, 14. dec. članska zborovanja.
Ljubljansko okrožje
v soboto, 20. dec. seje kraj. odborov,
v nedeljo, 21. dec. članska zborovanja.
Dnevni red vseh zborovanj bo:
1. Pogoji za uspešen razvoj zadružništva.
2. Ustanovitev delavsko-kmetske vzajemne zavarovalnice.
3. Slučajnosti.
Referente za seje in zborovanja bo preskrbela centrala. Natančen čas in lokal pa določijo krajevni odbori. Zadružniki na plan. Načelstvo.
40% popust in zadruge.
Podpisana Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani si usoja z ozirom na časopisni boj glede „40% prevoznega popusta za zadruge" izjaviti sledeče:
Dasi združuje 45 zadrug, v katerih je včlanjenih 24.500 družin, med katerimi so štiri velika Konzumna društva s 46 blagovnimi oddajališči in 20.000 člani, ni dobila ugodnosti za prevoz hrane. Zadružna zveza trdi v Slovencu št. 261, da se je vršila septembra meseca anketa strokovnjakov, sklicana po Zadružni zvezi v Ljubljani, ki je prišla do zaključka, naj se ugodnosti 40% prevoznega popusta dovoljio zadružnim organizacijami, Na to anketo Zveza gospodarskih zadrug ni bila povabljena in je seve tudi niso predložili med one, ki naj bi dobili 40% prevozni popust.
Zveza gospodarskih zadrug
v Ljubljani.
Dražil m. p.	Golouh	m.	p.
PISI.
Prevalje. V 44. številki »Socialista" je neznan dopisnik izrazil svojo nevoljo nad tukajšnjo šolo. Najbrže izstopajo po njegovem mnenju otroci bolj neumni iz šole kot so vstopili s 6 letom. Ker mi je za tem, da se tako napačno naziranje o naši šoli ne razpase in se vsako demagoštvo za-brani, pojasnjujem sledeče:	Ko	je
pred dvema letoma še stari krajni šolski svet hotel vpeljati celodnevni pouk, se je tako delavstvo, kakor pretežni del kmetskega prebivalstva izreklo za nedeljeni dopoldanski pouk. Učiteljstvo prevajske šole je sa-moobsebi tudi zavzelo svoje stališče k temu, kar mu je edinole v čast, da zna pojmiti tudi okoliščine, v katerih živi prevaljška šolska mladina. Zato je ostal dopoldanski pouk iz moralnih, socialnih, gospodarskih in klimati-
čnih ozirov tudi še pod sedanjim soc. k ra in im šolskim svetom. Pa zakaj! Čudno se mu zdi, da bi se v 6 dneh na teden in največ 5 ur dnevno otroci ravno toliko naučili, kot prej v 5 dneh in največ 6 ur na dan. Šest kr pet in petkrat šest. Čudno pa je, da dopisnik ne vidi, kako je bilo preje s poukom ženskih ročnih del. Protesti šolskega sveta ne pomagajo, možno, da bi njegov dopis kaj uredil, ko je »prizadet". Naj bi se pritožil dopisnik nad g. Ganglom, zakaj ne pošljejo učiteljev, ako manjkata kar po dve učni moči, ena učna moč pa itak stalno primanjkuje. Menda pa dopisnik ne misli posnemati »Orju-ne iu^ »Narodnega Gospodarja", ki sta začela istotako dobro informirano akcijo napram učiteljstvu Mežiške doline. Ce je tako, potem poši-
lja članke na napačen naslov. K.D.
breg pri Ptuju. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas dobro obiskani javni shod, kateremu je predsedoval s. Polajžar, poročal pa s. Petejan, kateri je v daljšem govoru razpravljal o sedanjem političnem, gospodarskem in socialnem položaju v državi. Poročal je o neparlamentarnem početju Davidovičeve vlade in o imenovanju vlade P. P. katera ima v parlamentu manjšino in je radi tega že razpustila parlament in razpisala nove volitve za dne 8. februarja 1925. Nadalje je govornik razpravljal o stališču naše stranke na-pram novi vladi ter napram volitvam, katerih se bo stranka brez druzega udeležila in izrabila to priliko za razširjanje svojega programa. Pozival je navzoče na delo za razširjanje naše organizacije in tiska, ker le na ta način bodemo lahko pričakovali volivnih uspehov. Poročilo govornika je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Po končanem referatu se je vršila debata, v katero so posegli razni sodrugi med njimi s. Ogrinc iz Hajdine, kateri je jako poljudno govoril o domačih razmerah, zlasti o agrarni reformi ter je priporočal zanimanje za socialistično organizacijo, ker le potom te si bodo delavci in mali kmetje zboljšali svoj položaj. Po zaključnem govoru s. Polnjžarja se je shod končal ob splošni zadovoljnosti in z željo, da bi se potrebni shodi večkrat priredili.
Studenci pri Mariboru. Dne 6. novembra se je vršila pri nas tretja redna seja novoizvoljenega občinskega odbora. Seja se je vršila iz-vanredno mirno, četudi je bil dnevni red nreeej obširen in je vseboval važne zadeve. Precej važna debata se je razvila glede prodaje občinske hiše. Socialistični klub je zastopal stališče, da se hiša in pripadajoče zemljišče pod nobenim pogojem ne proda, ampak da se hiša, katera je popravila nujno potrebna, primerno popravi. Lahko je prodati občinsko last, težko pa pri'	razme-
rah to nadomestiti. Obravanvalo se je pri tej priliki tudi popravilo cerkve Sv. Jožefa. Pripomniti je, da je še pred svetovno vojno, po tukajšnji občini odličen klerikalec pobiral pri tukajšnjem prebivalstvu prispevke za popravila imenovane cerkve, oziroma zvonika. Kakor pa so že klerikalci bili vedno navdušeni za vojno, tako so tudi naberačeno svoto v znesku 36.000 zlatih goldinarjev darovali za vojno posojilo. Danes seveda ni upanja, da bi izplačali vojno posojilo, pa zahtevajo, da bi občina na lastne stroške to popravilo izvršila. Socialisti smo že do sedai in bomo tudi v prihodnjosti takim zahtevam odločno nasprotovali. V prvi vrsti je občinska hiša popravila gotovo bolj nujno potrebna, kakor pa cerkev. Odbornik komunistične stranke g. Supanz je bil mnenja, naj bi se pobirala po cerkvi taksa in se s tem denarjem popravila cerkev in zvonik. Nadalje je socialistični klub tudi energično zahteval, da se pod nobenim pogojem pri današnji stanovanjski bedi ne sme do-
voliti, da bi se iz stanovanj delali obrtni prostori. Če pa stanovanjska beda poneha, kar pa malo upamo, se morajo v takih slučajih vpoštevati v prvi vrsti invalidi ali upokojenci, torej zaslužka potrebni ljudje. Nato se je vršila tajna seja, pri kateri se je cela vrsta prošenj za domovinsko pravico ugodno rešila, žal smo bili primorani jih nekaj iz različnih vzrokov odkloniti. — Op. uredništva: Sodrugi iz Studencev! Le pridno dopisujte v Socialista! Da bodo delavci V drugih občinah videli, kako delajo Studenški socialisti, ki so se zavedali, kako važno je za delavca, da v občini odločuje. 2e iz gori omenjene seje:	Klerikalci bi prodali občinsko
hišo, denar „zašafali" cerkvi, fajmo-štri pa bi potem izžemali in prirejali ofre.
Murska Sobota. (Fotografija mo-drokrvnega diplomata). Ugledni madžarski list „Bacsmegyej Naplo", je dne 11. t. m. priobčil uvodnik, v katerem slika »delovanje" madžarskega poslanika v Londonu grofa Szapa-ry-a, ki se je pretekle dni nahajal na svojem posestvu v Murski Soboti. Ta »plemeniti" gospod je namreč so-trudniku nekega budimpeštanskega lista opisal »uspehe" svojega diplomatskega delovanja v Londonu, rekoč, da so z ozirom na te »uspehe" časopisni napadi na njega neosno-vani. Gospod grof je med drugim povedal, da je njegov največji diplomatski čin banket, ki je stal 1000 funtov šterlingov. Na tem banketu so »pihnili" povabljenci 380 buteljk šampanjca in 150 pravega tokajske-ga vina, ki so ga z vso »navdušenostjo" hvalili. Nadalje pravi gospod grof, da je dal v času ,.diplomatizi-ranja" 222 zajutrkov in kosil. Na vseh teh prireditvah so bili visoki gostje zelo navdušeni za madžarsko državo. (Se razume! Op. ur.) Mo-drokrvni magnat trdi, da je to vsekakor dober diplomatski uspeh, zato mu ne gre v glavo, zakaj ga časopisje napada. Omenjeni list izraža v komentarju dvom, da je grof Szapa-ry s svojimi nastopi in prireditvami 'mpohlia' Macdoualdu, Snoudenu in Hendersonu, ki sG IZ dedcev postali državniki in diplomatje in praV! Ha' dalje, da je v petem letu po svetovni vojni za državo — pa naj bo katerakoli — žalostno in tragično, da ima take »diplomate", žalostno radi diplomatskih »uspehov", tragično pa zato, ker stroške teh uspehov plačuje ljudstvo. »Bacsmeevej Naplo“ je najbrže pozabil povedati, da je ir-of Szaparv bil diplomat gospoda Horthyja, kateremu pasejo take sorte diplomati. — Kakor že omenjeno, Je bil grof Szapary te dni v Murski Soboti, kjer so mu vsi — domačini in drugi — delali prav globoke komplimente! Dober tek!
Celje. Nevarnost kužnih bolezni. Glasom sklepa internacionale, da se nriredi po celem svetu, kjer se nahajajo strokovne in socialistične organizacije, manifestacijska zborovanja za ohranitev svetovnega miru in za razorožitev narodov, so priredili tudi celjski sodrugi zborovanje. Ker je bilo to javno zborovanje pod milim nebom na Glavnem trgu, se je
'^iudcL
il Vrl?
w -m
d toaletno railo ^ /e cčt&zo in. o &atesj erjaAcr
dct/BO'-
pravočasno naznanilo tudi sreskemu poglavarstvu. In glej ga spaka! Oblast se je skregala z logiko. V Celju se je pojavilo par slučajev Škrlatice. Ta bolezen se po zdravniškem mnenju najuspešnejše zatre s tem, da se ljudstvo ne sme shajati na določena mesta. Toraj! Do tu je vse v redu. Naša manifestacija in zborovanje je bilo zaradi tega prepovedano. Kaj pa je z obiskom cerkev? Tam pa je blagoslovljena voda in kadilo in to zadostuje, da se odstrani vsaka nevarnost okuženja. Pred seboj imamo dvoje svetovnih naziranj, socialistično, ki je napovedalo boj neumnosti in nevednosti, vojno vojni, ki manifestira za svetovni mir, za zbližanje narodov, skratka za človečanstvo na eni strani, na drugi zastarele starodavne katoliške verske obrede, kadilo in blagoslovljeno vodo. Prvemu je oblast delovanje prepovedala, drugemu pa ne. Ker celjsko delavstvo v to nelogično prepoved ni verjelo in je ni moglo vzeti resno, se tudi ni hotelo ozirati na prepoved. Manifestacija in zborovanje se je vršilo. Zaradi tega prestopka so bili od državnega pravdništva obtoženi sklicatelji in govorniki, ter obsojeni ss. Koren in Leskovšek na globo 50 Din ali 24 ur zapora in Bdhm in Krušič iz Trbovelj na 25 Din ali 12 ur zapora. Obsojeni so obsodbo sprejeli, ljudstvo pa naj sedaj samo sodi, če to ni merjenje z dvema merama. Oblasti so same tiste, ki gazijo zakone, ker jih ne merijo za vse enako. Sodnik sam je moral priznati, da to ni pravilno, skliceval se pa je na zakon, ker obisk cerkev ni bil prepovedan in gospodi duhovniki niso bili obtoženi, jih tudi ne more soditi, obsoditi pa je moral naše sodruge, ker je bilo zborovanje prepovedano in sodrugi obtoženi. S tem se je pa tudi nehala nevarnost kužnih bolezni.
Celje. Delavsko pevsko društvo »Naprej" v Celju je priredilo 9. nov. 1924 v dvorani hotela Union koncert z jako pestrim sporedom. Moški pevski zbor, broječ 30 discipliniranih grl, je prednašal 7 pevskih točk pod spretnim vodstvom gosp. Martina Štanteja iz Stor. Silbersteinov salonski kvartet pa nam je podal istotako 7 izbranih, izvrstno prednašanih skladu, izmed katerih naj omenim; \V. Balfe-tovo ciganko, ki zahteva precejšnje tehnike, a je zato nadvse učinkovito izpadla. Puccinijevo fantazijo iz opere Tosca, umetniško prednašana, ki pa je žal pri publiki našla premalo zanimanja. Za Puccinijevo glasbo bo treba naše ljudi še vzgojiti. Dvorakovo Narcisus in Humoreska pa sta bili najboljše podani. Izmed jugoslovanskih skladateljev pa je kvartet končno zaigral Zajčev duet in finale iz opere Zrinjski.
Pevske točke so bile dobro naštudirane ter je pevski zbor s svojim nastopom tudi dokazal, da nekaj zmore; kajti Hausmanovi »Strielci" in Novakova zelo lepa »Noč na moru" zahtevajo precejšnje izvežbanosti in sigurnosti. Obe sta bili dobro predna-šani. Gerbičevo vabilo:	Milka oj
srček moj, pojd z menoj!, je zelo ugajala, a v solo točki je 2 tenor šibek, premalo čustven in izrazit, a zbor dober. Foersterjeva »Planinska" pa je občinstvu tako ugajala, da so jo morali ponoviti. Hajdrihova »Sirota" je ganljiva pesem, ki je učinkovala. Oskar Devova »Gorjanska" (koroška narodna) ni bila dobro in pravilno prednašana, ker se je vzel prepočasen tempo, zlasti začetni takt mora biti mnogo hitrejši in ognjevitejši.
Pevski zbor je navdušeni publiki dodal še Josip Ipavčevo »Imel je ljubi dve", katera je bila izmed vseh najučinkovitejša, izvrstno prednašana in najbolje odpeta, za kar je pevski zbor
s svojim pevovodjem žel tudi zaslužen aplavz.
Koncert bi bil lahko bolje obiskan in mnogim bo žal, da so zamudili par užitka polnih glasbenih uric. Ali ni mar nekaj božanskega poslušati našo večno lepo pesem in umetniško glasbo. Le pesem ti blaži srce in te povede iz naše vsakdanjosti v one višave, kjer za hip pozabiš, da si zemljan.
V moraličnem in vzgojnem oziru je koncert uspel nad naše pričakovanje. Zato pa čestitamo in kličemo našemu vrlemu pevskemu društvu »Naprej"! Le tako dalje po začrtani poti, kvišku, do cilja in do zmage!
V. Š.
G »stanj. Slišali smo, da nas hočejo 1. januarja pometati na cesto, če ne oomo nogli plačati zlatč najemnine. Zato smo preteklo nedeljo imeli javen shod proti odpravi stanovanjske zaščite, in smo povedali vladi in hišnim gospodarjem, da bomo zlato najemnino plačevali tako), kakor hitro bomo dobili tudi naš zaslužek v zlatu izplačan. Govoril je s. Eržen iz Maribora v slovenskem in nemškem jeziku. Potem pa se je vršil še politični shod, kjer smo se pora/govorili o našem stališču do teh večnih kriz, ki vladajo v državi na ogromno škodo delavstva. Edino militarizem še uspeva v tej državi. — Delavstvo bo le v organizaciji zmagalo. Povedati je treba, da se pri nas komunisti prav zaman trudijo, če bi hoteli sejati neslogo in razdor.
Iz dnevnika našega zaupnika.
Revno ljudstvo trpi velikokrat nepopravljivo škodo, ker ne pozna zakonov, naredb in ni nikogar, ki bi ga podučil, ki bi mu raztolmačil njegove pravice in zastopal njegove zahteve.
Naši zaupniki vrše zato neizmerno delo s stalnim poučevanjem ljudi, s stalnim podpiranjem revnih in pomoči potrebnih. Kljub natolcevanjem, preko obrekovanj se ne strašijo dela za dobrobit delavstva. Skoro neopaženo ostane ogromno delo, ki ga vrše nasi zaupniki.
Poglejmo enkrat v dnevnik našega celjskega zaupnika!
Brez stanovanja, brez strehe...
Ob 8. uri zjutraj ga je že čakala žena, srednje starosti. Na obrazu se ji pozna težko življenje, gube, ovela, bleda lica kažejo pomanjkanje in bedo. Pa potoži:
Hišni gospodar je poslal delavce v moje stanovanje in sedaj podirajo štedilnik, razdirajo tla ... pohištvo pa so postavili na cesto.
Kam naj grem, kam naj položim svoje otroke! Šest mesecev je star najmlajši sinek.
In pojasni:	Hišni	gospodar	ji	je
dal stanovanje pod pogojem, da mu bo delala in opravljala hišnikove posle. Veliko je morala delati, drago je bilo zato stanovanje. Pa zaradi strehe je trpela, je potrpela in garala ... Sedaj pa rabi hišni gospodar stanovanje za stiskalnico in — da bo stiskal grozdje, stiskal sadje, mora družina na cesto.
Zaupnik jo je tolažil, svetoval in interveniral...
Takoj za to ženo pa pride zapuščena revica.
Štiri otročiče je pripeljala seboj. Bosi in goli, lačni in bolehni so. Pa je revica pripovedovala:
Mož je delal v tovarni. Vsled tatvine je bil odpuščen, kaznovan, zaprt ... Sedaj pa pije, zapije vse, za družino se ne briga.
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Vidmar.
Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.
km
r—
iu3	j
PALMA PODPETN1KI IN PODPLATI so luijŽtolJSi!
BCognac JtfedtctnaL £iquer, triple sec slivovka, brinjevec, tropinovec, rum itd.
po najnižjih dnevnln cenah
n
99.
A tiS g
ti
veletrg vina žganja
družba z omejeno zavezo
Ljubljana - Kclizej.
Prv«
fcritaMria gtS »iamii i
r. 7.. z o. z. V MARIBORU. TržaSka c. 37-38. ’ Telefon št. 324. - Ustanovljeno I. '898.
Moderno in higijensko urejena pekama priporoča svojo okusno in vedno uveze pecivo v polni leži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
Naročajte
čitajte
razširjajte
= .• j-r-H
i.J' '
»■■■tBHešlillK
Zahtevajte povsod
.Jadran'
O Vi “V <3> -J
£7. Sl CZ) o
5“
ty
n <
-s <
š. S
EM lerpenoilUVU feiamu f.a
■ čevlj ■, ker je najboljše, n	&
g Ako Čistite čevlje ed no |
m le z »Jadran« krem i«, si « p sj. S prihranite mnogo denarja. *
■ , .
| Vali čevlji ne razpokajo, |
g ostanejo mehki in trpežni. *.
IWS!
P
dr w
M 'O P. Cfc sr i
C
X
X
z
Priporočamo gospodinjam
„A D R I A
Ječmenovo ljudsko kavo, dvojno sladno M.f.i dvojno slad-rženo v'lcl“ » no ječmenovo
„SIdro" kavo.
Zahtevajte Jo povsod.
IN 2IMO
priporočamo veliko zalogo raznega suk-netiega in volnenega blaga za obleke, sukne, plašče in kostume. Perilni bar-hent v najnovejših modnih vzorcih.
Razne volnene in šivane odeje i. t. d.
It a &c t-ne, -’j 11 Gl’ j arnra
Mestni tog 10
mer e etne.
Solidna postrežba.
C/J
O
<x\
W
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobrtina
&Uuepnvi 4' #Vf
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48
to
o
v*
3
E
OJ
c
o -•
ar
td :=
o CL O-
Mi
Jr >
J* >Mi
Zvezki v korist Pod ornemu društvu siepih
Šolske zvezke
vseh vrst, trgovske knjige, mape, bloke, notese itd. izdelava in razpošilja najceneje
Papirna industrija in knjigoveznica ANTON JANEŽIČ, LJUBLJANA
Flo> lanska ulic i 14.
Z htev.')j’e povsod zvvzke v korist slep cev. Dobiva o se tudi v vseh pi od ijalnah Konsum druš va m v drugih trgovina1.
N
<
m
N
7?
CL < -1
C 3T O < n
C %
'Si
I1 ^
,cr -o
— o
-n
3
3
c
Zvezki v korist Podpornemu društvu slepih!
i Vsako sredo 11 soboto §
1 Melika proeiaj«
v I
II
»
»
I
t
I manufaktur, blaga
Hl.sknro liiilovi.ČHO CTllOlbi
I tvrdki: Teksttlbauear, Ljubljana, Krekov trg 10
PISIle juo c	g	m	<2	Po	pošti	razpošiljamo	v«»it d«n.
«
«
e
«