nniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiii

iiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Usta piše jo, druga stran na j bo prazna.
Bokopisi se ne vračajo.
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllMIIIItlll
Leto XXXIV.
Celovec, 10. aprila 1915.
St. 29.
BBBHBBHRaBEa
Z bojišč.
Boji v Karpatih.
Dunaj, 4. aprila. Uradno se poroča: 4. aprila 1915.
V	Karpatih se nadaljujejo boji na višinah na obeh straneh Laborče. Na vzhodnih sosednih višinah je bil dosedaj napadajoči sovražnik s protinapadom vržen iz več postojank.
Tudi vzhodno od Virave je bil silen ruski napad odbit.
V	teh včerajšnjih bojih je bilo 2020 Rusov ujetih.
Severno od prelaza Užok je položaj ne-izpremenjen. Obnovljeni ruski napad se je po kratkem boju izjalovil. Na vseh drugih frontah ni bilo nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hòfer, feldmaršallajtnant.
Dunaj, 5. aprila. Uradno se razglaša: Dne 5. aprila 1915.
V	Karpatih se boj v dolini Laborča in v sosednih odsekih na obeh straneh nadaljuje.
Na vseh drugih frontah mestoma arti-Ijerijski boji, sicer mir.
Pri Uscie Biskupie, vzhodno od Zale-ščickega, so se hotele močneje sovražne sile ugnezditi na južnem bregu reke Dnjestr. Po večurnem boju so bile vržene nazaj, 1400 mož ujetih, sedem strojnih pušk zaplenjenih.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hòfer, feldmaršallajtnant.
Obstreljevanje Belgrada.
M i 1 a n, 4. aprila. (Cenz.) »Corriere della Sera« je zvedel od svojega dopisnika v Nišu posameznosti o obstreljevanju Belgrada, ki se je izvršilo v povračilo za obstreljevanje Oršove: Edini železniški vlak, ki veže Bel-grad z ostalo Srbijo, ni mogel doseči kolodvora, ki je bil uničen, in se je moral pet kilometrov pred mestom ustaviti. Učinki avstrijskega obstreljevanja so bili strašni. Razen tega je bil Belgrad obstreljevan tudi
od podonavskih monitorjev. Vse tovarne, hiše, kozolci in hlevi v obsegu dveh kilometrov so bili uničeni. Državna tobačna tovarna je obenem z velikimi skladišči razvalina, od več hiš so ostale le gole stene.
Nemško poročilo.
Berlin, 5. aprila. Veliki glavni stan, 5. aprila 1915.
Zapadno bojišče.
Belgijci so skušali dobiti ojačenja k vasi Drie Grachten, ki je razen posameznih hiš na severnem robu v naših rokah. Streljanje naše artiljerije jih je pa odbilo.
Ravnotako je zabranila naša artiljerija francoske napadalne poizkuse v Argonskem lesu. Silen sovražni napad na višine zapadno od Bourcuilles (južno od Varennes) se je tik pred našimi ovirami izjalovil.
Francoski infanterij ski sunki zapadno od Pont-a-Moussona niso imeli uspeha. Pač pa smo pridobili na ozemlju v Priestervvald z razstrelbami min.
Vzhodno bojišče.
Ruski napad na Mariampol je bil z velikimi izgubami za sovražnika odbit.
Sicer se na celi vzhodni fronti ni ničesar zgodilo.
Najvišje armadno vodstvo.
Boji ob Bzuri.
Milan, 4. aprila. (Cenz.) Vojni poročevalec lista »Secolo« poroča svojemu listu o bojih ob Bzuri in Ravki (zapadno od Varšave): Grmenje topov se sliši neprenehoma. Od prebivalstva v mestu Grodzisk, ki je pred vojno štelo 6000 ljudi, je skoro polovica pobegnila, in sedaj je mesto podobno velikemu vojnemu taborišču. Ob Ravki in Bzuri se vršijo boji; artiljerija je nad 60 hiš razrušila; nekatera mesta v teh malih rekah so napolnjena z mrliči; za marsikateri okop se je nekaterikrat vršil vroč boj in na nekaterih točkah so nemški strelni jarki komaj petdeset metrov oddaljeni od ruskih. Na obeh straneh pojejo v strelnih jarkih narodne pesmi. Pri Bolimovu so Nemci nalašč
začeli bežati; sledeči jim Rusi so prišli na podminirano ozemlje, tako da je bil en ruski polk pognan v zrak.
General Ruskij vpokojen.
P e t r o g r a d, 4. aprila. (K. u.) Namesto generala Ruski j a je bil imenovan za naj-višjega poveljnika armad na severozapadni fronti general Aleksejev. Aleksejev se je udeležil rusko-turške vojne leta 1877. in je bil med japonsko vojno šef generalnega štaba v kijevskem vojaškem okraju.
★ * ★
General Ruskij je bil zelo zmožen poveljnik. Izprva je poveljeval ruski armadi pri Lvovu, ki je bila trikrat močnejša kakor avstro-ogrska armada, ki se je morala vsled tega umakniti. Po Hindenburgovih uspehih na Poljskem, kjer ruska armada proti nemški ni imela tako velike pi^emoči kakor proti avstro-ogrski armadi v Galiciji, je bil Ruskij, poveljnik tretje ruske armade, poklican na bojišče na Poljskem. General Ren-nenkampf je bil pa odpuščen, ker se je slabo izkazal in so mu Rusi še razne druge reči očitali, če opravičeno ali neopravičeno, še ni ugotovljeno. V sedanji vojni je poveljeval Ruskij četam v bojih pred Varšavo in Prza-sznyszem. Priznati je treba, da je tudi tu pokazal velike poveljniške zmožnosti, a nasproti Hindenburgu konečnih uspehov le ni mogel pokazati. Rusko poročilo pravi, da je vsled obolelosti šel v pokoj in da car njegov odstop obžaluje, toda javnost dandanes že pozna, v čem da obstoje razne obolelosti poveljujočih generalov. Pravijo, da je bil odkrit človek in nasprotnik vojnega zistema ruskega vrhovnega poveljnika velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in je najbrž prišel navzkriž s slednjim. Neuspehi njegove armade so pa dali povod, da je bil prisiljen odstopiti. Car ga je poklical v ruski državni zbor.
Turška križarka »Mežidije« zadela na mino.
Carigrad, 4. aprila. (Kor. ur.) Glavni stan objavlja to-le poročilo: Naša mornarica je potopila včeraj pri Odesi dva ruska parnika, in sicer ladjo »Provident« (2020 ton)
Podlistek.
Slovenski junaki.
(Kohec.)
Na levi vrli 7., v sredi 17. in Bošnjaki, na desni 9. lovci in zopet 17. — takega napada tudi tod premočni Rus ni mogel vzdržati. Kar ni na mestu ostalo mrtvih ali ranjenih Rusov, so zapustili postojanko v divjem begu. Ob tem je bilo ujetih veliko sto sovražnikov in 7. so uplenili 4 topove in nekaj strojnih pušk.
To je bil za nas prvi veliki krajevni boj, ki smo se ga udeležili v vseh fazah. Naša artiljerija je izvrstno učinkovala in storila celo delo. Njeni izvrstni podpori je bilo tudi zahvaliti uplenitev 4 ruskih topov. Bojno polje je nudilo strašen pogled: kadeče se razvaline razstreljenih hiš, mnogoštevilni krog in krog posejani mrtvi in ranjeni Rusi so nam neposredno kazali vse grozote vojne. V mirnem času vzbuja pogled na mrtvega človeka čisto posebna čuvstva, tu korakamo po mrliškem polju, slišimo vzdihovanje in ječanje ranjencev in k sreči nimamo časa, da bi sprejeli vase vse to gorje, kajti vse
naše misli so obrnjene na končni cilj: Za bežečim sovražnikom nevzdržno naprej !
Ob tem boju je padlo v naše roke zelo veliko vojnega materiala in ako veselje nad tem lepim in popolnim uspehom ni bilo neskaljeno, je bil vzrok ta, da je na tem, s krvjo napojenem polju časti in slave dalo svoje življenje za domovino in cesarja tudi mnogo naših. Po štiriumem, težko zasluženem počitku, med katerim so povzeli zasledovanje sovražnika dragonci in honvedni huzarji, smo odrinili zopet naprej in šli vso noč, da se sovražniku ne dà pokoja.
Nadaljno prodiranje je postalo zelo težavno; Rusi so dobili znatna ojačenja, da za vsako ceno ustavijo naše zmagovito prodiranje.
Tu se je razvil eden najkrvavejših bojev, ki sem se jih udeležil. Rusi so v zvezi z nekim krajem tamošnje na dolgo raztegnjeno strmo pobočje izpremenili v bastijo. V zgradbi utrdb so mojstri, to »e jim mora priznati. Z gozdnega roba se je razločno videla cela postojanka, in ob pogledu nanjo si je pač marsikdo mislil svoje. Medtem ko se je bataljon stotnika Žerjava boril v fronti pod jako težavnimi pogoji, je ostali del polka popoldne ob 5. uri dobil povelje, da napade to bastijo in jo skupaj s hrvaškimi
domobranci zavzame. Ponoči in v gostem gozdu smo nenadoma prišli v globelj, iz katere nismo mogli dalje. Preostalo nam ni drugega, nego postaviti izdatne straže in se utaboriti na licu mesta pod drevesi. Noč je potekla mirno in nenadlegovani smo mogli ob jutranjem svitu nadaljevati prodiranje.
Kmalu so začele žvižgati krogle in kot prva žrtev je dobil strel v stegno poročnik Herman Krall, ki je neustrašeno hitel naprej pred svojo stotnijo. Nesli so ga mimo mene in na moje sočutno vprašanje, kako mu je, je samo odgovoril:	»Dum-dum-
krogla«. Posledice, žal, niso izostale in štirinajst dni kasneje smo zvedeli, da je mladi junak podlegel ranam.
To je bil žalosten začetek, toda za premišljevanje ni bilo časa, saj smo morali osvojiti bastijo. Ruska artiljerija je cel dan strahovito streljala in s tem zadrževala našo pehoto. Naslednji dan je začela naša artiljerija jako uspešno obstreljevati bastijo in razločno se je videlo, kako so Rusi, kadar je udarila težka granata, meter visoko leteli v zrak iz svojih kritij. Ko smo si tako polagoma utrli pot v bližino, se je drugo jutro izvršil naskok. Pred vsemi drugimi so z največjim zaničevanjem smrti drli naprej hrabri 17. Posrečilo se je udreti v postojanko,
in ladjo »Vastošnaja« (1500 ton) in je moštvo zajela.
Med to akcijo je zadela križarka »Meži-dije« na mino, ki se je pri zasledovanju sovražnih iskalcev min v okolici trdnjave Očakov približala sovražni obali, ter se je potopila. Izguba je bila povzročena vsled mine, ki se je oddaljila od min, ki so položene v obrambo luk v Odesi in Nikolajevu in obrežja. Posadka »Mežidije« je bila rešena od turških vojnih ladij, ki so bile v bližini. Držala se je nad vse hvalevredno. Predno se je ladja potopila, so bili odstranjeni zaklop-ni deli topov in križarka sama s torpedi razdejana, da bi je sovražnik ne mogel usposobiti.
Eden od sovražnih iskalcev min, ki so včeraj skušali približati se dardanelski ožini, je bil zadet od granate naših baterij na višini Kumkale in se je potopil.
Sicer se ni zgodilo nič važnega ne pred Dardanelami ne na drugih bojiščih.
* * ★
»Medžidije« je zavzemala 9120 ton in je imela 600 mož posadke.
Besni boji med Lupkovom in Užokom.
Berolin, 3. aprila. Poročevalec »Lo-kalanzeigerja« poroča iz avstrijskega glavnega stana:
Med Lupkovom in Užokom že dneve omahuje neodločena borba, ki v svoji besnosti in junaški odpornosti prekaša vsako človeško fantazijo. Zdi se, da so Rusi na tej točki koncetrirali velikansko število ljudi in kar naprej pošiljajo sveže rezerve. Jasno je, da si rusko poveljništvo na vso moč prizadeva, da bi vrglo naše čete z galiških višin v Karpatih in zavzelo postojanke na vrhovih, ki so si jih naši priborili pred osmimi tedni. Naše čete delajo čudeže v odporu in požrtvovalnosti ob najhujših težavah v terenu in podnebju.
Francosko vojno poročilo.
Pariz, 2. aprila. (Uradno poročilo.) Komunikeju od včeraj zvečer ni ničesar važnega pridejati. Južno od Péronne pri Dompierre smo z minami razdejali več sovražnih strelnih jarkov. V Argonah je bil pri Bagatelle zadržan nemški napadalni poizkus. Francoska in belgijska letala so vrgla kakih 30 granat na letališče pri Han-zaeme. Zapadno od Lunville, kjer naj bi bili, kakor napačno trdi nemško poročiio od 1. aprila, v boju predstraž imeli mi znatne izgube, je bil en bavarski bataljon odbit in je pustil na bojišču veliko mrtvih. Boj je bil pri Paroy, daleč proč od Lunéville, ki je popolnoma izven naše predstražne črte. Naše izgube so bile zelo majhne.
Ob enajstih ponoči. Na celi fronti se ni nič važnega poročalo. Ob 7. uri zjutraj je bilo vzhodno od Soissonsa sestreljeno nad našo črto nemško letalo. To je tretje tekom 24 ur. Zračno brodovje je vrglo 33 granat na barake in železniško postajo Wignolle v
toda v trenutku, ko smo razvrščali ruske ujetnike za transport, je ruska artiljerija naperila strahovit ogenj v ta človeški klop-čič. Nadporočnik Klug in rezervna poročnika Korent in Potokar so imeli dovolj prisotnosti duha, da so lastne ljudi odpeljali iz uničujočega ognja. Sedaj je bilo treba še enkrat jurišati. Bil je strahovit udar, toda 17. in hrvaški domobranci so končnoveljavno ostali zmagovalci. 1300 ujetnikov in brezštevilno vojnega materiala je padlo v naše roke. Seveda so se tudi naše vrste močno razredčile in ob zbiranju zvečer smo potrtega srca žalovali nad junaško smrtjo ljubih tovarišev in krasnega, nad vse hrabrega moštva.
Brez konca in kraja bi še lahko pripovedoval o slavnih činih vrlih 17., toda za danes naj bo dovolj. Govore naj le še naslednje števlike;
Do 15. marca je bilo pri 17. polku Najvišje odlikovanih 43 častnikov (aspirantov), moštvo pa je dobilo 2 zlati, 135 malih in 51 velikih srebrnih hrabrostnih svetinj za hrabro in požrtvovalno obnašanje pred sovražnikom.
Žilavo, vztrajno in z naj večjim samo-zatajevanjem bo prenašal železni polk tudi v bodoče vse težave in napore, dokler nam končna zmaga ne zagotovi častnega miru.
Woewre. Večina jih je zadela svoj cilj. Naša letala so bila obstreljevana od topov zelo hudo in iz velike bližine. Tri od njih so se vrnila z velikimi luknjami v krilih, druga so dobila šrapnelove kroglje v platno. Noben letalec ni bil zadet in vsi aparati so se srečno vrnili k našim bojnim črtam.
Napadi nemških letalcev.
Pariz, 3. aprila. (Kor. urad.) »Temps« poroča, da so 2. t. m. letela nemška letala preko Mervilla in Hazenbroucka ter vrgla 12 bomb, ki so napravile le stvarno škodo. Na Estaires so bile vržene 4 bombe. Francoski letalci so zastonj zasledovali nemška letala. Nadalje poroča »Temps«, da je nemško letalo v četrtek vrglo na Bethune 4 bombe, ki so napravile znatno škodo. Ostalo poročilo je črtala cenzura.
Boji z vstaši v Srbiji.
S o f i j a, 4. aprila. (Kor. urad.) »Agence Tel. Bulg.« poroča: Poveljnik Strumnice je brzojavil, da je precejšnje število Turkov, moških, ženskih in otrok včeraj pred zasledovanjem od strani Srbov pribežalo na bolgarsko ozemlje. Ubežniki pripovedujejo, da so se vse vasi v okrajih Valandovo in Tik-veš, do skrajnosti mučene od strani srbskih oblasti, včeraj zjutraj dvignile in potolkle srbske straže. Vendar pa da so prišla kmalu vojaška ojačenja po železnici iz Skoplja in Gjevgjelije, ki so se začela boriti proti upornikom. Ti so ostali ves dan v svojih vaseh, vendar pa so morali na zadnje vsled arti-Ijerijskega in pehotnega ognja zbežati. Do-spevši na mejo, so jih potolkli vojaki treh srbskih straž in udrli v bolgarske vasi Ce-pepli in Zlehovo. Odredilo se je, da se uporniki, ki so se pojavili ob meji, ali ki bi utegnili še priti, razorožč.
Razno iz vojne.
Rusija vpoklicala letnik 1916.
Carjev ukaz je poklical pod orožje letnik 1916 in pomnožil rusko armado na ta način za 585 tisoč mož.
Črna a, ora od sveta odrezana.
Rim, 4. aprila. »Tribuna« opisuje v dopisu iz Cetinja položaj v Črnigori kot zelo žalosten. Odkar so bile baterije na Lovčenu od Avstrijcev prisiljene k molku in je bilo petsto francoskih topničarjev deloma ubitih. deloma ranjenih, je Črnagora od močnejših avstrijskih sil obkoljena in jo hočejo izstradati. V celi deželi je lakota in dežela je od zunanjega sveta res odrezana, ker je zadnja pot tja preko Sv. Ivana di Medua odrezana od sovražnih Albancev.
Napetost med Kitajsko in Japonsko zmanjšana.
London, 4. aprila. Reuterjev urad poroča iz Tokia: Ministrski predsednik Okuma je izjavil v nekem pogovoru z nekim zastopnikom Reuterjevega urada, da se pogajanja s Kitajsko nadaljujejo povoljno in da bodo kmalu končana. Japonski predlogi da se popolnoma strinjajo z angleško zvezo in s pogodbo z drugimi državami. Japonska da je zahtevala v Šantungu samo to, kar je Kitajska dovolila Nemčiji.
Amerika za mir.
K ò 1 n , 4. aprila. »Kolnische Volkszei-tung« poroča iz Rima: List »Idea Nazionale« zagotavlja, da je predsednik Združenih držav Wilson pozval Italijo, da predloži njegove mirovne predloge. Ža zastopnika Italije pri pripravah te politične akcije da je določen Luigi Luzzatti.
Pomožna križarka »Prinz Eitel Friedrich«.
L o n d o n , 2. aprila. Reuterjev urad poroča:	Poveljnik pomožne križarke »Prinz
Eitel Friedrich« očividno poizkuša, naložiti 1600 ton premoga; tako upa, da bo mogel doseči najbližnji nemški pristan. Parnik je danes začel z nalaganjem premoga. Posadka dela z največjo naglico.
New-York, 3. aprila. Nemška pomožna križarka »Prinz Eitel Friedrich« je začela v sredo nalagati premog. Oborožena patrulja, za katero je kapitan prosil, straži ladjo, ker je dobil kapitan grozilna pisma.
Od nas zasedeno rusko ozemlje.
Dunaj, 5. aprila (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Glasom preračunanja smo mi in naši zavezniki do 25. marca zasedli 46.581.8 kvadratnih vrst, to je 53.010.3 kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja, na katerem prebiva 5,492.820 prebivalcev.
Od tega zasedenega ozemlja odpada na gubernijo:
Kališ 9.961.3 km2 in 1,183.800 prebival-
cev.
Piotrkow 10.763 km2 in 1,981.300 prebivalcev.
Kjelce 4.434.3 km2 in 486.600 prebivalcev.
Radom 1.646 km2 in 148.400 prebivalcev^
Varšava 5.832.5 km2 in 624.900 prebi-valcev.
Plock 6.216 km2 in 555.000 prebivalcev.
Lomža 2.316.5 km2 in 172.120 prebivalcev.
Suwalki 5.412 km2 in 340.700 prebivalcev.
Ribiške ladje opazujejo angleško brodovje.
Kristijani j a, 5. aprila. (Kor. urad.) Tukajšnji angleški poslanik je naslovil na norveško zunanje ministrstvo poročilo, glasom katerega je angleška vlada doznala, da nemške ribiške ladje pod nevtralno zastavo opazujejo kretanjc angleškega brodovja in da svoja opazovanja signalizirajo nemški mornarici.
Opazovalo se je, da ribiške ladje ne samo da brezžično brzojavljajo, temveč spuščajo tudi kot znamenja gost dim v zrak.
Angleška vlada zato prosi norveško vlado, da naj ta posvari vse norveške ribiške ladje, da se izpostavljajo zelo velikemu sumnjičenju, ako v vidiku angleških vojnih ladij spuščajo dim ali brezžično brzojavljajo. To dovede lahko tudi do tega, da se take ladje potope brez preiskave. Ladje, ki pasi-rajo pod enakimi odnošaji angleške vojne ladje, bi se tudi izpostavljale nevarnostim, da jih potope, ako iste kako stvar spuste v morje. Slednjič se norveške ribiške ladje opozarjajo na to, da naj se kolikor mogoče v razdalji drže od angleških vojnih ladij.
Von der Goltz paša na Dunaju.
Dunaj, 5. aprila. (Kor. ur.) Genei'alni feldmaršal von der Goltz paša, ki se je kakor že znano, mudil v Berlinu, je včeraj zjutraj od tam prispel semkaj ter se zvečer odpelje v Carigrad.
Francoski upi.
Ženeva, 4. aprila. (Cenz.) »Journal de Geneva« poroča iz Pariza: Francoski narod je sedaj prežet z upanjem na novo francosko ofenzivo, ki je določena za sredo oprila; zlasti artiljerija da je boljša.
Ubogi ujetniki v Srbiji.
Ljubljanski »Slovenec« poroča:
Iz zanesljivega vira smo izvedeli iz Niša, da so tam merodajni krogi skoraj obupani zaradi groznega razsajanja pegastega legarja po Srbiji med vojaštvom, kakor tudi med civilnim prebivalstvom. Ravnokar je prišla tja nova angleška sanitetna misija, katera se je tudi prestrašila tega »biča božjega«; a vendar hoče vztrajati v borbi proti njemu, ako srbska vlada sprejme navodilo, katero svetuje načelnik misije.
To navodilo je sicer grozovito, a je radikalno, to je »conditio sine qua non« po prepričanju angleške misije in ki edino more pomagati. Načelnik angleške misije je namreč predložil srbski vladi, da se zastrupijo vsi oni ljudje, ki so zboleli na pegastem lesrarju, njihova trupla se naj sežgo in upe-pele naj se vse bolnice in vsa poslopja, kjer so ležali bolniki. — Samo s takimi težkimi in krutimi žrtvami, katere se nam zde nečloveške, se bo po mnenju angleškega zdravnika tej hudi nalezljivi bolezni napravil konec.
Po istem viru jo srbska vlada to vprašanje po svojih zdravnikih proučila ter je baje odločena ravnati po predlogu angleškega zdravnika, kolikor se ji tudi težko zdi tako brezobzirno in nečloveško ravnanje. A drugega pripomočka v sedanjih razmerah ni; torej se mora vzeti v obzir jugoslovanski rek: »Naj pride hudo, saj brez njega je še hujše!«
Steckenpferd-
lilijnomlečnato milo
sfej (<o prej netrtrpno sli racionalno, osltrbo poHI in lepote. Vsakdanja primnlna pisma. Co 1 K se dobiva po-vsod.
Dnevne novice in dopisi.
Notranji minister odlikovan. Notranjemu ministru baronu pl. Hainold je bila podeljena zaslužna zvezda od Rdečega križa z vojno dekoracijo
Ranjeni vojaki. Od 19. marca do 4. aprila so bili sprejeti v rezervno bolnišnico št. 1 v Celovcu sledeči ranjenci in bolniki domačih čet: Stotnik Franc Tschauner, p. top. polk št. 9, sedaj v domači oskrbi, nadporočnik Friderik Ungermann p. top. p. št. 9; nadporočnik Jožef Kriwer, p. top. p. št. 8; nadporočnik Julij Goldschmidt dpp. št. 4; praporščak Ivan Miihlbacher, p. top. p. št. 9, sedaj v rezervni bolnišnici v Št. Vidu; narednik Robert Heiss in četovodja Janez Ga-stinger od pp. št. 7.
Prevoz ranjencev. Dne 5. t. m. se je pripeljalo v Celovec preko Maribora 162 ranjencev, ki so bili že v drugih bolnišnicah, med njimi pet nemških in šest ruskih ranjenih vojakov.
Kakih 200 vojakov rekonvalescentov iz Celovca je dobilo 14 dnevni dopust za obdelovanje polja.
Vojna pobožnost v Gospa-Sveti. Na velikonočni pondeljek popoldne ob štirih je bila v Gospa-Sveti vojna pobožnost, ki se ]e je udeležil tudi prevzvišeni knez in škof dr. H e f t e r, ki se je nato odpeljal v Pock-stein in nato na Dunaj. Iz Celovca se je pobožnosti udeležilo do 7000 ljudi.
Napad? Kristijan Gòtzhaber, črnovojnik pri nadomestnem bat. kad. št. 7. v Celovcu, je naznanil, da je bil ponoči dne 1. aprila proti polnoči napaden v mestu od nekega vojaka 4. domobranskega polka. Dobil je silen udarec za tilnik in se je onesvestil. Odvzeta mu je bila merilna knjižica s 30 K papirnatega denarja, srebrna ura s srebrno verižico, na kateri je bila kot navesek križevača Marije Terezije iz 1. 1780., in denarnica z drobižem. Napadeni je bil precej pijan.
Pegasti legar na Koroškem. V tednu od 28. marca do 3. aprila je bilo naznanjenih le Čvetero slučajev pegastega legarja, in sicer iz tabora beguncev v Volšpergu. Ozdravelo je tam 27 bolnikov. Umrl pa noben ni.
Strašna nesreča. Voznik Pavel Mokina je hotel dne 2. aprila iz nekega skladišča za premog peljati voz s premogom. Takoj ko ]e pognal konje, je slišal strašen klic. Seveda jc takoj ustavil konje. Med podboji skladišča in vozom s premogom je našel na glavi stisnjenega tovariša Jakoba Taupe iz Grab-štajna, ki ga prej ni opazil. Rešil ga je takoj iz strašnega položaja, pa Taupe je bil že mrtev.
Junaški vojni kurat. Od 9. do 12. septembra so stali tirolski vojaki v strelnih jarkih pri Vjelkopolju v vročem boju z Rusi, Domobranski strelci tridentskega polka so se junaško borili. Ruska infanterija jih v dobrem streljanju ni dosegala. Pomagalo ji je topništvo. Neprestano so sovražni topovi sipali granate na okope, za katerimi so stali junaški Tirolci. Granate so jih že popolnoma razsule, pa nobeden od junaških strelcev ne misli na to, da bi zapustil postojanko.
Marsikateri je obležal tam za vedno. Tri dni in noči so tridentski strelci z mrtveci in ranjenci polnili jarke. Zdi se nemogoče pokopati mrtve in obvezati ranjence ter jim prinesti krepčila. Zdravniško obvezovališče za linijo ne more več pomagati, ker ruska arti-Ijerija nagosto in izborno strelja. Vendar ranjenci niso brez pomoči. Pri njih je v strelnih jarkih polkovni vojni kurat, ki ga ne straši ne mraz ne lakota ne grozno streljanje, ampak hiti iz jarka v jarek in nudi ranjenim in umirajočim duhovno tolažbo. To je kurat Emil Boscarolli. Tudi, ko je že ranjen, opravlja naprej svoje delo, dokler se vsled prevelike izgube krvi ne zgrudi. Pozneje je bil odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje.
Majdičev mlin v Kranju stoji. Valčni mlin Vinko Majdiča v Kranju, eden največjih mlinov v tostranski državni polovici, je za nedoločen čas ustavil obrat.
Živnostenska banka v Pragi. V bilančni seji upravnega sveta, ki se je vršila dne 1. t. m. je bila predložena bilanca za leto 1914. katera izkazuje K 5,211.359'60 čistega dobička. Občnemu zboru, ki se vrši dne 11. t. m. ob 10. uri dopoldne v palači banke v Pragi, se bo predlagalo, da se po odgovarjajoči dotaciji rezervnih fondov, izplača za preteklo leto 5% dividendo.
Kotmaravais. (Smrt v z o' r - m o ž a.) Stari oče Žmuk so umrli. Ta tužna novica je naznanjala 26. marca po kotmirski fari in okolici, da smo zopet izgubili izmed naše srede moža, ki mu ga je naši fari težko najti par. Že udeležba pri pogrebu je pričala, da so bili priljubljeni v celi fari. Zares je izgubila naša fara najboljšega župljana, kdo jih ni poznal? Predno jih je zalezla visoka starost 82 let, so bili dejansko vzor-mož, vzoren Slovenec in sploh veren katoličan. Plemenit in blag značaj, katerega so spoštovali tudi politični nasprotniki. Bili so prej nadvse skrben gospodar. Imeli so dve posestvi, katera so pa že pred leti oddali sinu, ki pa je tudi že umrl. Njih posestvo pa je predlanskim z živino vred in sploh z vsem gospodarskim orodjem do tal pogorelo. Res veliko težav in strahu so morali prestati. Bili so več let cerkveni ključar, tudi za časa, ko se je napravil naš farni veliki zvon, kateri nosi še za spomin njihov napis. Ko sé je ustanovila naša »Hranilnica in posojilnica«, so bili izvoljeni za načelnika, ter so bili še dozdaj v odboru. Žalujemo bridko za rajnim očetom. Saj takih mož imamo malo, malo. Skrbni in delovni, natančni in goreči za božjo stvar, zelo izobražen in zato zvest svojim idealom, svetinjam pravega Slovenca. Citali so veliko ter so bili tudi zmiraj naročnik slovenskega časopisja. O, da bi našli obilo posnemalcev. Naj jim bo ohranjen še dolgo, dolgo, blag spomin med kotmirskim ljudstvom. Naj v miru počivajo!
Ali ne morete tega izvršiti v enem tednu? — Pokažimo v dejanju vsi svojo domovinsko ljubezen! — Na pomoč najrevnejšim med nami! Najlepše svojo domovinsko ljubezen v sedanjem času pokažemo v dejanju, ako kupimo srečke »Slovenske Straže«. Velika loterija »Slovenske Straže« je namenjena ubogim otrokom, vdovam in našim invalidom. Ta plemeniti namen, ki mora vzdramiti tudi najbolj mrzla srca, poleg tega veliko število dobitkov bi pač moral vzdigniti vsakega, kdor čita te vrstice, da takoj, gotovo pa tekom enega tedna kupi nekaj srečk »Slovenske Straže«. Kupite srečke takoj, ker s tem pomagate upravi loterije, da hitro vé, kje in koliko srečk je že razprodanih. Skrbite, da bodo vse srečke, ki so sedaj v prometu, v prihodnjih dneh pokupljene. Kdor ima sočutje do svojih trpečih rojakov, kdor z dejanji ljubi svojo domovino, bo to gotovo takoj storil. Srečka velja samo 1 krono, dobitkov je 1715 v skupni vrednosti 20.000 kron. Glavni dobitek 5000 kron. Žrebanje že maja meseca. Pismena naročila na več srečk sprejema pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Naj se dobi mnogo plemenitih Slov’encev in Slovenk, ki stopijo okoli svojih znancev in znank ter nabero kronice za srečke ter jih z_ na r’o Čilom pošljejo »Slovenski Straži«.
Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže11! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani.
Zanimivosti iz vojne.
Pretresljivi prizori iz zračnega boja. V
angleških listih krožijo sedaj razni članki o prizorih iz zračnega boja. Med drugimi pripovedujejo listi tudi to epizodo; Neki poročnik, ki se je dvignil z letalom, katerega je vodil narednik, je imel nalogo izslediti neko skrito nemško baterijo, ki je delala angleškim in francoskim pozicijam mnogo škode. Voditelj aeroplana, narednik, pripoveduje o poletu tole: »Ko smo dospeli nad nemške pozicije, so nas ti pričeli obstreljevati s šrap-neli. Dvignili smo se Višje in smo opazili namesto ene tri nemške baterije. Poročnik si jih je zaznamoval ter mi velel, ker sva svojo nalogo dovršila, da naj krenem nazaj. Obrnil sem stroj, toda komaj sva preletela kakih 500 korakov, pričeli so okrog naju frčati šrapneli huje kot prej. Gost dim naju je zavijal v oblake, tako, da ni bilo možno videti kakih 20 metrov daleč. Skušala sva priti iz tega peklenskega ognja, a šrapneli, dobro merjeni, so eksplodirali z vso silo nad najinima glavama. En trenotek sem mislil, da mi je razpočila glava. Obenem sem se čutil naenkrat slabega, nato pa je naenkrat padla taka megla, da sem sedel pri stroju kakor v noči. Kljub slabosti in bolečinam sem obdržal stroj v isti višini. Krogle so sedaj frčale bolj poredkoma. Ker se poročnik ni nič oglasil, sem vprašal, če je zdrav, a nisem dobil odgovora. Ker sem mislil, da me morda ni slišal, sem se obrnil in ponovil vprašanje. Pri tem sem odprl oči, a nisem zopet dobil nobenega odgovora in noč je bila povsod okrog mene, da nisem prav nič videl. Menil sem, da sem naenkrat čisto sam na stroju, da je bil poročnik zadet in da je padel na zemljo. Bal sem se, bil sem v višini 6000 čevljev nad zemljo, priporočal Bogu svojo dušo ter menil, da je moja zadnja ura prišla. Ker sem pa še slišal grmenje sovražnih baterij pod seboj, se me je polastila edina želja vrniti se k našim četam. Grmenje topov me je plašilo in obrnil sem stroj v smer, v kateri sem menil, da so moji tovariši. Komaj sem plul kaki dve minuti v tej smeri, ko se je oglasil poročnik za menoj: »Višje, višje!« Mehanično sem ubogal, stroj se je nenadno dvignil, pri tem pa odtrgal na Peki cerkvi križ. Bil je torej zadnji trenotek. Če bi bila plula v isti smeri naprej, bi se bila zaletela v cerkveni zvonik in se ubila. Zahvalil sem se poročniku in se opravičil, ker nisem nič videl. Vprašal sem ga nato, če je ranjen in on mi je odgovoril, da je ranjen, in kakor domneva, težko. Nato mi je še dal razna navodila glede smeri, nakar sva se spustila, ko mi je on to ukazal, na tla. Slišal nato nisem nič več, videl itak nisem nič, a začutil sem, kako sva dospela na zemljo. Ko so k stroju prihiteli tovariši, se jim je nudil strašen prizor. Voditelj aeroplana, narednik, je bil slep, slep za vedno, poleg bledega moža z mrtvimi očmi pa je slonelo truplo poročnika, ki je par trenotkov prej izdihnil svojo dušo.
Nainovejša poročila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. aprila. Uradno se poroča; Na fronti v Karpatih se boji nadaljujejo. Število na višinah vzhodno od doline Laborce ujetih Rusov se je zvišalo za 930 mož. V teh bojih smo zaplenili tudi dva topa, sedem strojnih pušk, veliko vojnega materiala, med drugim 5000 pušk.
V	jugovzhodni Galiciji se je le na posameznih točkah vršil boj s topovi.
V	zahodni Galiciji in na Rusko-Polj-skem ni nobene izpremembe.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hòfer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. aprila. Veliki glavni stan: Pri nekem vpadu na rusko ozemlje pri Andrejevo, 30 km jugovzhodno od Memela, je naša konjenica uničila neki ruski bataljon, od katerega je poveljnik, pet častnikov in 360 mož ujetih, 120 ubitih in 150 težko ranjenih. Neki drugi bataljon, ki je hotel na pomoč, smo odbili.
Ruski napadi vzhodno in južno od Kalvarije, kakor tudi proti našim postojankam vzhodno od Avgustova so bili odbiti.'
Sicer se ha vzhodni fronti ni zgodilo nič posebnega.
Najvišje vojno vodstvo.
OBSTRELJEVANJE BELGRADA.
Dunaj, 7. aprila. Uradno se poroča: Na južnem bojišču so Srbi dne 6. aprila vnovič obstreljevali odprto mesto Oršovo, na kar smo odgovorili s kratkim obstreljevanjem Belgrada.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdfer, fml.
GALIŠKE BEGUNCE PRESELIJO Z OGRSKEGA V AVSTRIJO.
»Pesti Naplo« piše: Ko so prišli na Ogrsko številni begunci iz Galicije, jih je ogrska vlada na tisoče gostoljubno sprejela in jim dala vso potrebno pomoč. Medtem je avstrijska vlada vse potrebno uredila za te begunce. Avstrijski notranji minister je dal napraviti cele naselbine za begunce in naznanil mažarskemu notranjemu ministru, naj vse gališke begunce odpravi v Avstrijo. Na željo avstrijske vlade se torej vsi gališki begunci, ki se nahajajo na ogrskem teritoriju, odpremijo v Avstrijo, začenši z dnem 7. t. m. Najprej se odpravijo begunci iz gornje Ogrske, nato pa pridejo na vrsto begunci v Budimpešti, kar se zgodi vsekakor po 15. aprilu. Ogrski notranji minister je poslal oblastem navodilo, da pri odpravi beguncev humano postopajo in se pri svojih zahtevah ozirajo na ljudstvo. Bolni begunci ostanejo tudi poslej na Ogrskem ter se bodo dalje podpirali. Tisti begunci, ki dobivajo državno podporo, ostanejo lahko, kjer hočejo. Na vsak način pa se morajo nreseliti v Avstrijo tisti nremožni begunci, ki so se udeleževali kakršnihkoli trgovskih poslov in posredovanj ter takih podjetij, ki so na škodo občinstva.
Mažarski minister je dovolil, da se potom zasebne dobrodelne akcije v Miškolcu, Debrecinu in v Velikem Varadinu osnujejo postaje, na katerih se bo beguncem ob prevozu v Avstrijo delila hrana in živila za na pot. Ministrska naredba nalaga oblastem, da izvedejo odpravo beguncev z največjo obzirnostjo in v najlepšem redu. Ako bi se kaka oblast ne ravnala po tem navodilu, se more vsakdo pritožiti na ministrstvo.
»U 29« IZGUBLJEN.
Berlin, 7. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča; Podmorski čoln Njegovega Veličanstva »U 29« se od svoje zadnje vožnje dozdaj še ni vrnil nazaj. Po nekem poročilu angleške admiralitete s 26. marca se je baje čoln z vso posadko potopil. Smatrati se mora zato kot izgubljen.
Namestnik načelnika admiralnega štaba: pl. Behnke.
Berlin, 7. aprila. (Kor. ur.) Vse časopisje piše o izgubljenem podmorskem čolnu »U 29«, ki mu je poveljeval znani Weddin-gen, ki ostane kot človek in kot junak v trajnem spominu nemškega naroda. Nastalo vrzel izpopolnijo drugi podmorski čolni, ki nadaljujejo boj proti sovražniku, ki čuti vsak dan junaštvo podmorskega brodovja.
Največji čin poveljnika Weddingena je bilo torpediranje treh angleških oklopnih križaric »Cressy«, »Aboukir« in »Hogue«, ki so se s posadko 1600 mož potopile. Takrat je vodil Weddingen »U 9«. Odlikovan je bil z redom pour le merite, moštvo pa z železnim križem. To je bil prvi veliki čin v vojski nemških podmorskih čolnov proti Angleški. Pozneje je Weddingen prevzel poveljstvo večjega, modernejšega podmorskega čolna »U 29«. Ta čoln je potopil angleške ladje: »Headlands«, »Andalusia«, »Indian City« in »Adenven«, kakor tudi francoski parnik »Auguste Conseil«. Pravtako je bila najbrže
tudi angleška pomožna križarica »Bayano« s posadko 200 mož žrtev podmorskega čolna »U 29«. Ta lista seveda ni popolna, ker angleška admiraliteta objavi le mal del izgub.
Berlin, 8. aprila. »Vossische Zeitung« sumi, da je podmorski čoln »U 29« neka angleška pomožna križarica, ki je vozila pod nevtralno trgovsko zastavo in imela maskirane topove, iz zasede napadla in potopila.
VELIKE PRIPRAVE RUSIJE.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske list~ ke „Slovenske Straže" ! Naročajo se v pisarni „ Slovenske Straže" v Ljubljani.
Z u r i c h, 8. aprila. Iz Petrograda se poroča, da je na carjev ukaz vpoklican letnik 1916., kar pomeni, da bo armada ojačena s 558.000 možmi. Moštvo, ki so med 6 meseci odločili za mornarico, so pridelili armadi na suhem.
RUSKI VOJNI CILJI.
Berlin, 7. aprila. »Politiken« objavlja vsebino uvodnika »Rječi«, ki pod nadpisom: »Smoter vojske« izvaja: Pred vsem se mora velika vojska končati z velikim mirom, ki mora za vedno zaključiti, da bi se mednarodni spori odločevali z orožjem. Rusija ne more skleniti nobenega miru, ki ji ne dà Carigrada z Marmarskim morjem in z Dardanelami. Predvsem mora dobiti Rusija prosto pristanišče, nadalje se mora odrezati Nemčiji pot v Azijo po Balkanu skozi Carigrad. O teh točkah so bili zavezniki edini, ko se je pričela vojska.
Velika vsota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja:
Srečkovno zastopstvo 17, Ljubljana.
V	najem se da Kramarjeva gostilna in trgovina z mešanim blagom z zemljiščem vred od 1. majnika naprej.
V	najem se da tudi Koklnovo posestvo v Logivasi z zemljiščem od 10 oralov naprej, kolikor si ga kdo želi.
V	najem se da ali proda Priklarjevo posestvo z žago in mlinom vred v Gorjah, obč. Vrba.
Več pove Jožef Schaller, Trebinje, p. Vrba ob jezeru.
POTRESNI SUNEK NA ITALIJANSKEM.
V Rimu in okolici so velikonočno nedeljo zopet čutili pet sekund trajajoč potres. Tudi v Avezzanu in drugih od zadnje potresne katastrofe prizadetih krajih so čutili potres. V nekaterih krajih Abruzzov je poškodovanih nekaj hiš, človeških žrtev pa ni.
Rim, 6. aprila. Včeraj ob 7. uri in 19 minut zjutraj se je tukaj čutil precej močan valovit potresni sunek, ki je trajal tri sekunde. Središče potresa je v Abruzzitu Iz Avezzana se poroča, da je tam potres ljudi razburil ob polosmih zjutraj ; ni pa napravil nobene škode. Profesor Palazzo, ravnatelj meteorološkega zavoda v Rimu, pravi, da je ta sunek posledica in odgovor na potres od 13. januarja.
VSTAJA V MAROKU.
Rim, 8. aprila. Tanger oblegajo vstaši. Položaj Francozov v Maroku je zelo resen.
Paramenti!
® —
U
5.=
sl
II
mS S M
fi
(D N C — OD _ >M
.= •§ .o S
s c:
>
Mašna oblatila
Šmizete
v preprosti in tudi v bogati opremi, dobro blago in poceni. Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovratnl plaščki in štole zelo ceno. v različnih oblikah od 1 K naprej. — Komplet z o vratnim trakom od K 2'— do K 2’80, kakršen je izdelek.
DlwntS v vsakršni obsežnosti po K 3-80, Migu K 4-, K 4 80.
Rožaste svetilke za večno Inč za paten-tovani sten].
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec
oddelka za paramento, knjigarne in trgovine
Jožefovega društva v Celovcu.
co
?
3
Sr
3
is
El
CÙ J—
ÌS
n
09
3
5
S
.=
P*
Edino slouensko narodno Irgousko-obrtno podjetje
Hotel Trabesinger
II CelMIOl, Ifelikoošha cesta št. 5.
Podpisano vodstvo hotela Trabe-singei se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Gostom-abstinentom se postreza z raznimi brezalkoholnimi pijačami. Na razpolago j e tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. Slovenski potniki in rodoljubi, slovenski romar ji, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi. — Za mnogobrojen obisk se priporoča
uodstuo hotela Trabesinger.
Hranilno iu posojilno društvo v Celovcu
— uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in	-
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.