toto VI., St. 138,
Polfninn plaiana v getovlnl.
V liMfelj 2H5, v srsdo 21. Sunila 1922.
Pessiss. št. 7S p.
HflPREJ
glasilo SodalistlCne sVanka Jyg©§3avil®. MOSKOVSKI PROCES.
Puč ?0c^sti smo naziranja, da nista sr>P:'n om^a nobeno orožje v borbi za vsa +	^ .in proti kapitalizmu. Zakaj
dem erorisdčna sredstva izzovejo v moče M- 0r£anizhani državi težke posledi-takni \ Potre^a daleč poseči, pa imamo °svežit po^n° vzgledov pri roki. Za ga !n . sI>omina navajamo samo ene-izjgi _SiCer zakon o zaščiti države, ki je stičnih ^ ^iidnih komunističnih terori-ko Sf. panjih. S svojo brezglavo takti-^elavsk	na ce^ ^‘ti škodovali
tu« rev®? koristim. Zakaj socialisti smo lu in °‘u<donarji, toda v resničnem de-do dan revolucionarji v frazi, kar so še zmotno6* ,s°^ruSi komunisti. To svojo nističnj ‘ko uvidevajo že tudi komu-tetnu zlii sami ‘n skušajo odpomoči vseh s v?m’ da lorsirajo izobrazbo na zelo prihfvm-1 po^‘h. S tem pa so se že m°, ^ !1Za'i nam socialistom, ki pravi-uspešna v° Sociaina revolucija le takrat litiČni pngCe-^-^0 ^ani Sospodarski in po-kim	Zato	je vsak sodrug z veli-
konfereno enjern Pozdravljal berlinsko st°pniki • Pa. kateri so razpravljali za-st^Pinii Soc‘aiističnih strank s komuni-^ ^ ie en°trji fronti proletariata. Žal, Pokaz^u a konferenca razbila, ker se je
svoje namene in da jim je komaj za spoznanje do enotne fronte. Najbolj so to dokazali z nameravanim procesom proti ruskim socialistom, katere so obtožili izdajstva delavskih koristi v Rusiji. Kmalu je bilo ugotovljeno, da gre za načelne razlike med socialisti in komunisti, zato so socialistične stranke v vseh državah zahtevale za obtožence svoje zagovornike. Vse te zahteve so bile komunistom v Rusiji neljube, ker bi jih na ta način pričeli socialisti kontrolirati pri razupitem moskovskem procesu. Končno so se morali le udati. V Moskvo so prispeli socialistični zagovorniki, med katerimi je bi tudi Vanderwelde, bivši predsednik druge internacionale. Ko so se mudili v Moskvi, so jih morali vedno spremljati stražniki, ker bi jih sicer razljuČena ljudska masa linčala. Poleg tega so jim komunisti stavili pri zagovarjanju pogoje, pod katerimi bi smeli zagovarjati obtožence. To je napotilo socialistične zagovornike, da so odložili svoja mesta ter s tem napravili za proces odgovorne komuniste same. Vsa socialistična javnost je sprejela to vest z velikim nezadovoljstvom, ker se je zopet prepričala, da je pot do enotne fronte proletariata še dolga.
(Ko,
nec.)
kakih slojev prihajalo voditelji ruskega
Ral-.
izvrževa]lri 1 n le predsednik centralnega la> NieP-nne*a °dbora vseruskega sovjetu, „Va ^^ba je slična službi pred-dru2ine vPllblike. Pr‘*iaia IZ seljaške že doltTA Iras^em delavskem gibanju je rP^kih - L ven v boljševiški struji. Pri “deniifJ-5^, vPliv. Z generalom vrst. sta » • tudi Prilila iz seljačkih velike?a n,aiveč pripomogla za pridobitev K a d i .seljak°v za sedanji režim. vainega "j ]e ^an osrednjega izvrše-stranke ; ,^ora ruske komunistične oilacl ip * J , ■ loternacionale. Dasi še ^‘bariju t? ‘z.!cu§en bojevnik v delavskem dober ‘n5	*	se ie v Galiciji. Radek je
-^avskr>mna^ec iaz v mednarodnem ^aka v T.wbaniu- Smatrajo ga za ve-l5dai v„i.v ktlkj in v nemški revoluciji je ^ PČitain ,v ?K0- Od nekaterih strani ,r,‘b ekcnl,- 'e ravno pri revolucionarja tak«^mentib v Nemčiji napravil ve-da na nabake. Njegova zabava je, raznim ^ , <>dnih kongresih prikazuje raZm af*egatom, koliko on bolje pozna dežnik , e*avskem gibanju ene ali dru-dežel T„rt- or Pa delegatje iz dotičnih Luno x0n °bvlada več jezikov, f-a p ros v a+ u a r s k i, narodni komisar !Uci<marniH ]e.star okoli 50 let. V revo-■ čim aktivnostih sodeluje okoli 25 eden naihKi^iCiuševneSa tipa in znan kot oljnih vzgojevateljev. Rusija se
proletariata?
(Po »Proletarcu«.)
danes predvsem trudi vzgojiti svoje ljudstvo, kajti carizem je šolstvo popolnoma zanemaril. Vzgojevalno delo se vrši pod vodstvom Lunačarskega. V prvih dnevih revolucije se je mnogo pisalo in govorilo o njem. ker je odstopil od te visoke službe v znak protesta, ko je izvedel, da ie v bojih po padcu Kerenskija bila v izgredih zelo poškodovana cerkev sv. Vasilija na Rdečem trgu v Moskvi. Lunačarski je velik ljubitelj umetnosti in ni odobraval rušenja umetnin in umetniških stavb v prvih dnevih revolucije. Po teni dogodku so ga pridobili, da je zopet_ prevzel službo, posebno še. ker škoda ni bila tolikšna, kakOT so v' početku mislili. Tudi niso mogle boljševiške oblasti v prvih dnevih preobrata popolnoma kontrolirati razjarjenih mas. Toda polagoma so sovjetske oblasti vsaj v večjih mestih dobile kontrolo v svoie roke in nasilna nastopanja množic so bila z ostrimi odredbami zatrta.
K r a s i n , komisar za trgovino. Je strokovnjak v gospodarskih zadevah. Že par let se muči v inozemstvu kot zastopnik sovjetske vlade in je aktiven pri pogajanjih za obnovitev trgovskih zvez z inozemstvom. Njegova najvažnejša misija je bila v Angliji, kjer je dosegel velike uspehe pri pogajanjih z Anglijo, upoštevajoč situacijo in sovražno zadržanje kapi-
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168, Tel. int št. 312. Ček. rač. št. 11.659. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
talističnih vlad naprav sovjetski Rusiji. Svojo izobrazbo je dobil v Nemčiji. Kra-sin ni bil boljševik, toda svoje sposobnosti ie dal v službo sedanjemu režimu, ker je videl, da na ta način lahko najbolj koristi Rusiji.
Č i č e r i n je sedanji komisar za zunanje zadeve. To službo zavzema od ča--sa Trockijevega odstopa. Na konferenci v Genovi je dokazal, da ima izredne diplomati "ne sposobnosti. Vendar pa ni dosegel velikih uspehov, kar pa je razumljivo, .če pomislimo, da v kapitalistični diplomaciji ne odloča pravica, ampak svetost zasebnih koristi. Čičerin in njegovi tovariši so napravili na genovski konferenci kljub sovražnemu stališču večine udeležencev prav dobre utise. Čičerin je iz aristokratske rodbine; V diplomatič-ni službi ie bil še pod starim režimom. Pozneje je postal protivnik carizma in aktiven revolucionar. Vsled tega je bil pregnan iz Rusije. Potoval je po raznih deželah, se učil tujih jezikov in študiral tuje šege in običaje. Te izkušnje mu pri njegovem sedanjem poslu veliko koristijo.
L.o " o v s k i je tajnik rdeče internacionale strokovnih unij. Po poklicu je klobučar, _ tar okoli 40 let. Tudi on je bil v pregnanstvu in je potoval več let v raznih deželah. Precej let je bil tajnik krojaške strokovne organizacije na Francoskem. Po mesecu februarju 1917. je posvetil vse svoie aktivnosti delovanju v Rusiji. Ko je Tomski, predsednik zveze vseruskih strokovnih unij. odstopil od svoje službe, ie bil na njegovo mesto izvoljen Lozovski, ki je eden najboljših ruskih strokovnjakov v delavskem strokovnem gibanju. Rdeča Internacionala strokovnih unij nima mnogo zaslombe v zunanjih deželah. Ogromna večina svetovnega proletariata je združena v amsterdamski Internacionali strokovnih unij. Lozovski skuša najti pota in načine, da se večje radikalnejše unije v inozemstvu pridružijo Moskvi. Dosedaj še ni uspel in govorilo se je že, da bi moskovska in amsterdamska organizacija v gotovih ozirih' skupno nastopale. Toda nezaupnost je na obeh straneh še velika in še dolgo ne bo odstranjena. Dokler bodo na eni ali drugi strani nadaljevali s taktiko razdiranja in rušenja protivnih organizacij, toliko časa ni misliti na prisrčnejše stike delavskih elementov, ki so v nesoglasju radi taktičnih in drugih vprašanj.
Aleksandra Kolontaj je voditeljica -ruskega revolucionarnega žen stva. v kolikor ga je na straui skrajne levice. Ona ie obenem voditeljica opozicije v komunistični stranki proti politiki večine. ki je Leninova politika. Je zelo dobra govornica, toda večje zaslombe v strankinih vrstah nima. Okoli nje se zbirajo večinoma »sindikalistični komunisti«, kakor jih nazivajo v Rusiji. Obvlada več jezikov, nego katerakoli druga zuameni-
te.iša 'osebnost v vodilnih' krosih sovjetske Rusije.
*
Tu naštete osebe niso edine, ki so vredne, da jih opišemo. Na stotine drugih, nič manj sposobnih in naobraženih. deluje v revolucionarni Rusiji, da jo izvlečejo iz sedanjega gospodarskega kaosa. Stotine najboljših Rusov deluje pri gradnji nove, boljše Rusije. Toda vsi ne zavzemajo tako važnih mest in raditega jih v inozemstvu ne poznajo, kakor bi zaslužili.
PolStiine vesti.
+ Slovenski poslanci koroškega deželnega zbora se družijo z »zatiralci«.
Dunajska »Arbeiter-Zeitung« poroča, da je meščanska večina v koroškem deželnem zboru sicer razdeljena v grupah, a v velikih gospodarskih in tudi političnih vprašnjih se družijo vsi od slovenskega irrendentista Poljanca, pa do najbolj zagrizenega nemškega nacionalca dr. Fat-tingerja. Ta bratski objem se ponavlja posebno v boju proti socialistični manjšini. — Tako odlični dunajski list. Pri nas pa pravijo, da slovenska narodnost na Koroškem uo krivdi socialistov peša.
+ Izjava opozicije na Madžarskem. Pretekli ponedeljek je pri otvoritvi madžarske- narodne skupščine prevzel predsedstvo grof Apponyi. ki je po svojem otvoritvenem govoru prebral deklaracijo opozicije, ki izjavlja, da ne priznava parlamenta, ker je ljudstvo volilo pod nezaslišanim terorjem in da se zato tudi ne udeleži otvoritvene seje.
-T Nemški strokovničarji. 18. junija se je v Leipzigu pričel 11. strokovni kongres. Zanimiv je napredek te velike prostovoljne armade. Pred vojno so imeli 2V2 milijona članov. Leta 1916. je padlo število na 966.000. Leta 1919. so pa imeli že 5V2 milijona članov, lansko leto pa 7,720.000, t. j. sedemkrat več, kot je velik cel slovenski narod z duhovščino in škofom vred. Potem se ne smemo čuditi temu velikemu napredku v strokovnem po-kretu. Imajo pač vzorne organizacije!
+ Dunajska internacionala. Ožji odbor tkzv. 2Va internacionale je imel v Frankfurtu na Meini 15. junija sejo. Pristopilo je 12 strank, med njimi tudi znana ameriška »socialist party«. Obsodili so boljševiško postopanje v procesu proti ruskim socialnim revolucionarjem. Za 15. september t 1. so sklicali konferenco^te internacionale v Karlove vare na Češkem. Ta konferenca bo zanimiva, ker se je bodo udeležile tudi vse na novo pristo-prvše socialistične stranke.
+ Neuspešna taktika. V »Proletarcu« beremo:. »Komunist Ludwig Lore je priobčil v listu »The Worker« članek, v katerem razpravlja o zedinjeni fronti delavstva. Kadar pišejo taki ljudje članke, so v eni vrstici za enotno fronto, v drugi napadajo tiste, s katerimi bi morali nastopati v skupnih akcijah. Lore se boji, ako pride do enotne fronte proletariata v tej državi, da bodo imele glavno besedo »reformistične« stranke. Zato čas za tako fronto po njegovem mnenju še ni zrel. Z bojem proti »reformističnim« strankam je treba nadaljevati, da se jih temeljito oslabi. Potem bi imeli vodilno besedo v zedinjeni fronti »čisti« revolucionarji. Kar trdi Lore. je imperialistična psihologija. Francija bo postala prijazna Nemčiji, kadar bo Nemčija toliko oslabljena, da ne bo več nevarna Franciji; kadar bo toliko izčrpana, da ne bo mogla več postati gospodarsko in politično močna država. Nekateri ameriški komunisti so za zedi-
njeno fronto. Lore jim bere levite. Med drugim pravi, da se morajo komunistične stranke najprvo utrditi. To se ne dogaja, kajti skoro povsod gredo nazaj. Med ekstremisti so večni bojr kar je naravno. Nadalje pravi Lore: »Tu v Zedinjenih državah se tisti elementi, ki so bili pred par leti tako navdušeni in prepričani o »oboroženem uporu« in prerokovali za absolutno gotovost, da se socialna revlucija v tej deželi dogodi v »par mesecih«, sedaj vesele v nadi za obnovo zedinjene fronte. Na zadnji seji centralnega odbora Wor-kers Party za New York je bil n. pr. stavljen predlog za zedinjeno fronto pri novemberski volilni kampanji. Predlagano je bilo zediniti Workers Party, Socialistično stranko. Socialistično delavsko stranko. Farmer-Labor Party in druge delavske skupine za enotno listo kandidatov v opoziciji proti kapitalističnim interesom. Pod obstoječimi okoliščinami bi to zedinjenje dalo reformističnim strankam prevladujočo pozicijo. Komunistično gibanje v Zedinjenih državah je bilo razbito v letu svojega početka vsled kopiranja evropskih metod in nemislečega požiranja evropskih idej. Pazimo vsaj se-dai. drugače bomo v našem gibanju napravili enake napake kakor smo jih v prošlosti.«
Dnavne vesti.
Znak dobe. Dne 7. t. m. je odšla od svojih staršev 19 let stara P. Š-, hči paznika v Ljubljani in gojenka tukajšnjega učiteljišča, ko je bila ravno pred izpitom. Obupani starši so dobili drugi dan od svoje hčere dopis, iz katerega je bilo vsaj toliko razvidno, da ni izvršila samomora. Vse iskanje in naznanjanje policiji ni nič pomagalo, da bi ugotovili, kam je dekle izginilo. Le med njenimi prijateljicami je šlo nekako čudno namigovanje. Na podlagi teh govoric je šel nje oče k jezuitom na Poljanah v Ljubljani v nadi. da mogoče pri teh »pravičnih« ljudeh kaj izve. Med drugimi izgovori je pa dobil še pouk, da je dekle z devetnajstimi leti že dosti staro, da more iti. kamor hoče. Nato so sledile poizvedbe več dni brez konca in kraja, pri čemer je oče prišel celi stvari vsaj toliko na sled, da mora biti njegova hči v nekem samostanu v Varaždinu in da gg. jezuiti o tem vedo. S to vestjo je šel oče še enkrat k jezuitom in kategorično zahteval, naj mu povedo bivališče njegove hčere. Seveda, gg. jezuiti so imeli še zrnirom dosti izgovorov, vendar so se končno nekako nejasno izjavili, da so v tej zadevi že itak nekam pisali in ukrenili vse potrebno. S tem seveda oče ni bil zadovoljen, odpeljal se je na lastno pest iskat hčer v varaždinski samostan. 1 am jo je tudi res dobil in takoj odpeljal domov. — Na celi stvari je nekai karakterističnega za današnjo dobo, in sicer to je značilno, kako se šolska mladina danes vzgaja k fanatizmu brez ozira na dolžnosti otrok do staršev. Jo seveda gg. jezuite in njim slično črno čredo cisto nič ne briga, ker se niso še povzpeli do tega, da bi pri vsej svoji teološki izobrazbi vsaj enkrat v življenju premišljevali o tem, koliko je treba požrtvovalnosti. predno pride danes otrok iz proletarske družine pred izpit na učiteljišču. Seveda, s takimi realnostmi in vprašanji resnega življenja sc duhovščina ne »maže«. ker niso to nobene zamotane dogme. Lažje ie z enostranskimi, fanatičnimi govori mešati glave mladini, ki še ni odgovorna za svoja dejanja. Menda jim gre že malokdo prostovoljno iz prepričanja
ra« njffioviH	na
natiziraio hitro se nezrele m	, . za_
naših težko od nas vzgojenih otrok 1
hrbtno gledajo, da jih .Podobi)	proti
mrtvo štafažo in nam jo kot zv|	^ar
naši volji iztrgajo iz rok, naj J ■ ^ imamo — našo lastno kri. To 3 t ejjna kaz več, kako ie za ljudstvo pr' P ^ in koristna ločitev ^cerkev od d • ^ enkrat bo dobro, če bodo Jeluv . pazili dobro na svoje otT0^ ^erodajne čredo. Končno pa, kaj pravijo m A oblasti k takim dogodkotn^v c _	.,
državi? — Ogorčeni starsi.^	ki
Čitajte brošuro »Socializem in v • je pred kratkim izšla in se na5^nrPdal krajinskem tajništvu SSJ, postni P 16S v Ljubljani. — Opomba »"‘“■'v. ve.
Astronomsko poročilo. Severozahodm^
trov-i še vedno krožijo nad Celjem . na. liano. Približevali so se vedno amejse	.
zadnje so se spremenili v pravi orkan. J^aril se je prisodila mala nezgoda.	aParate-
našemu poročevalcu vse astrOToms .. toVar-tako, da so začasno nerabni, t	/L »sla ce
nah in livarnah pa je ta huda ura ocU} je p-vso aktivo. Le z .največjim trudom se J posrečilo rešiti pasivo. Radi te elementar areip de je industrijska zveza takoj sklic^‘a do zgod' sejo. ki ie bila zelo burna, a trajala je njega jutra. Navzoč je bil tudi g. AaS1“hvar®11 »S Klavni ravnatelj strojnih tovaren In JJje. ^ obenem glavni krivec elementarne (predlog inž. dr Sukleta se bo razila d^u, v znesku: en milijon kron postenKer so ^ ki bo vrnil nepoškodovano aktiva livani K®* gospodje industrije i že preveč	^	šttld®
spodiane »Majoiike«, je tajnik	'zodovins^a
zaključil to za narodno gospodarstvo -; ^jjč na' važno sejo in naznanil, da se bo v
daljevala.
tajni
vala.	,	v	§Q	tv
Določenega dne. ob uri stral	. -in <U-
seji zaporedno koracali popolnoma	0ty®ril s<f-
ševim potrti industrijci. Predsedmk ,cein je J ter ugotovil — nesklepčnost, ^bor mujenj«. b° volil 30 minut odmora, da- po na	sejo	J!
jem prileze še kak član. Po odmoru^ novo otvorili, prečitali pravila bVč.r(lU kaznJ>v vse nemavzoče člane ter jili P0* g. Zab-< .< z občutno glol>o. Nato se je Agčih bese • ravnatelj Stroj. tov. in liv. v ^amenia Ker stojimo ta mesec pod "vipiiv sa^ crdlc^n^> ka. prosim g. zborovalce naj se	Amliv les
javi, kako bi bilo mogoče	1Mc	gg.
znamenja na naša podjetja. P° ? s T bij vse de riši, naš sotovariš Westen v ^tf.-^stvenega , Javstvo primoran poklicati }z Z in telesa0 * pusta, v katerem so se duševno. ^ vse P opomogli, da jih sedaj ne vpog	strojibl	1	.
klenske sile. Načrt g. fauideta,	V	-gci-
delavske želodce po vzgledu R . veiji sip®0 se ni obnesel ker so žal med deiavc alisti. kot ie bil Urbanov koru.je natO.“ a Ker se debata ni hotela raz1	pposi 4
Šukle izjavil, da je dnevni red y katere^ gg. industrije e za 6 mesečni doa	roa
bo svojo dušo in telo ?^repR*Lnti deželo J je ges. Med potjo pa nusl*	ker	,lWntč.
onov, da se v svoji stroki	pa	Plenite
nekoliko teorije, prakse m usp	z®3	Galiče bo imel srečo, bo po*-'ca* . Ko tert	7
Kani - galilejske vrče s katerimi val proletariatske zahteve. ^	yseH
Državna posredovalnica.	,njce
podružnicah »Državne P° ptujU in dela« v Ljubljani, Mariboru, r ^
Murski Soboti, je iskalo v prete	^ ^
nu od 4. do 10. junija 1922	pelo'
škili in 69 ženskih delavnih	|q3 žefl'
dajalci so pa iskali 209 m°sk	ge je iz-
skih delavnih moči. Posredi „,,aria vršilo 198. Promet od	in s!'
junija 1922 izkazuje 15;52q,70 deloje111,' cer 9044 delodajalcev m 94	tern	časa
cev. Posredovanj se ie izy,2i,+rarn0nte-" 3830. Dela iščejo: kovači, eieau mlinarji.
ji. strojni ključavničarji,
natakarji, natakarice, OgOjsK	isarnisK
prodajalke dninarji, dninanc - je fcu moči. šivilie. vzgouteljice. slu ^ dej0 s® harice, vajenci, vajenke itd.	:n|	kha'
sprejmejo: rudarji, kleparji- „ Jarji._ čavničarji, mizarji, žagarji, slir/kin-,e' darii, tesarji, pleskarji, koian • kuharice, vajenci, vajenke it • tat(>rjen[ Smrtno obsodbo Stejičem izvrše 25. t. m. St
S posebnim pismom zahteval, naj njegovi zagovorniki ne potujejo na Bled h kralju ■ ^oiru'°ščenja sploh ne sprejme. Do-oai se ni znano nič končnoveljavnega o otejicevi usodi.
Vii* *Z ?fe^n5štva. Potrjujemo, da sodrug vujem Neuner. nadučitelj v Marenbergu, i niti pisec niti pošiljatelj članka v »Na-Pre,„« št. 123.: »Naše šole na meji., n,V	s‘ Sokol, boš užival ugodnosti, če
nSine’. ke.r nimaž zanje zakonske min-cPj. s* mis‘i Sospoda v prometnem cJS i * je P°slala »Svobodinemu« H, tajništvu na njegovo proš-<?lmrQZai znižanie voznine posetnikom I. JeJlt” £ delavske olimpiade 25. t. m. na nkw sjedeči odgovor: Prometno miza ■ v° n> moglo ugoditi prošnji zveze ker , n? ol^šavo z dne 18. t. m., št. 1173, nom , ni?la zakonske podlage, a čia-neir» ZQZ? ne ^ran** da tudi oni posta-istf> «1 i®1 so*<:oIski?i društev in uživajo skih n S?ve’ kakor i-h imajo člani sokol-^n^ustev. — Belgrad. 31. maja 1922.
vidite nBn!!troYeSa kabineta. — Kakor dr.huDr!bližno isti odgovor, kakor so ga
so 2an M^?i k°vinarii Pred kratkim, ko nos« i?S . lst° ministrstvo za iste ugodni^ a PriIiki poučnega izleta na Jese-taliko	ta	gorenji odgovor je še v
tev s{J?z}h ker vsebuje nesramno žali-°bljubl isti^nega delavstva, kateremu da SVnJ-a Rodnosti pod pogojem, da pro-fažo n1J°riCast jn zavest ter gre delat šta-s° sevpH buržoazna sokolska društva, ki ker So vidnim gospodom zelo povšeč,
triotičniiD^abr!0. °Todle. pri prirejanju pa-nega ^ Parad i,n razširjevanju neomeje-Delaven itoiyanja d° visoke gosposke, se potom a^UJe tiste davke, s katerimi v znale 1 mfS^ kapitalistično koritarstvo, cinična 1Va-eznosti pa mu je požirati še je ta Ortlesrarnnosti in žalitve! Škandal ?SOVOr iz rninisfrskp.rrn knhinptu
^štennh h*01- -1Z ministl‘skega kabineta. skega o 7_ J.e bi rekli agitaciji za meščan-podla. c ,a* kakor je nastopna, da je Se v ‘. e.Vec’a bo imela ta zadeva epilog 2^otnn- ame-ntu- Delavno ljudstvo pa, ?fvo, s1 Si dobro, kdaj si priredilo svojo bilo ’obefS omno °lirapiado, in kako si flase ,*n tlstem času navezano res samo daja yi. Pa svojo požrtvovalnost, ko iz-^■•ione ta•?)ur^oazija milijone in deset-UDrizorit denarcev, da se prirejajo
Vadnih drnS
meščanskih, brezidejnih telo-Qnistev s čim večjim pompom.
Odb,
Mubljana.
*i«ce »cv°l0va seia ljubljanske podružnic 2o . 0*)°da« se bo vršila danes, v to-ski ni:’•'ffl* v prostorih centrale v Židov-Ne « • .° o!j S' zvečer, fies n„ ®viraimo prometa. Videli smo da-dve «?0oir8'u’ ,kako je stražnik opozoril tržnic: ^e’ ki sta se raztovarjali med s Posbii^ -S amii nai ne ovirati prometa ra?! ]eiP- čisto prav tako; ta straž-nih . nie in vrši svojo dolžnost. Spom-
nili
!?čko v i ^ iD>a pri tem na prvo prometno
gr>tr«3-L : na križišče pred pošto.
^ tnliir Promenadnih urah postaja
0rav radovednega občinstva, da je
2aurt |,„i , Priti skozi. Brezobzirno je
^a!r* Ra7l *-oar* Pa tam stoji tudi re-
?'ati linri;111110?10’ da je neprijetno razga-
Hajman; : a ce so tako malo obzirni?...
!r°toar n * moremo zahtevati je, da je
l2t>°iujei^r0S Vozovi si navsezadnje že
Zaenkraf P?t' Svetujemo magistratu, da aL nabij;
2ovil0 ta? ^do
tam vsaj primerno opo-
^ Po	kii]ige	opravljenega	prome-
?met z dno oi zakona o davku na poslovni fe?.° v°diti kni- i^ntiaria 1922 Ur. 1. St. 20 mo-}ela' zavezann -e opravlienega prometa vsa pod-2 ^mejeno „Iavnernu polaganju računov. dru5-zavezo, vsi oni obrati in vsa ona
podjetja, kafer ih' ]>r-omet je presezal v minulem letu 360.000 Din. Za knjige opravljenega prometa ne določa zakon nikakršne oblike in posamezniki si jih smejo prirediti po lastnem preudarku in po potrebi svoje vrste posla. Ti davčni zavezanci morajo takoj vložiti prijave pri davčnem uradu ter plačati l%ni davek za IV. četrtletje 1921 in I. četrtletje 1922 od prometa, napravljenega v tej dobi, kolikor še tega niso storili za prihodnja četrtletja pa najpozneje v 30 dneh po preteku ^vsakega četrtletja pri onem davčnem uradu, v čigar okolišu je njih obrat. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
Z ljubljansko univerze. Na filozofski fakulteti je bil izvoljen za študijsko leto 1922/23 za dekana gospod profesor dr. Fran Kidrič, kot prodekan bo pa posloval dosedanji dekan gospod prof. dr. Gavazzi.
Dar Žitnega zavoda v Ljubljani. Državnim oskrbovancem v Dečjem domu v Bohoričevi ulici 29 in Materinskem dotnu. Streliška ulica 14, je poklonil Žitni zavod 225 doz kondenziranega mleka za priboljšek na dan poroke kralja Aleksandra. Žitnemu zavodu izreka ods-ek za zaščito dece in mladine 'ajlepšo zahvalo.
Proštov, gasilno društvo Vie-GHnce priredi v nedeljo 9. julija t. 1. veliko vrtno veselico z bogatim sporedom v restavraciji Amerika na Glincah ter prosi -rrijateljska društva da tega dne ne prireja veselic.
Vozni red južne in državne železnice, velja* ven od 1. junija 1922, in koledar za leto 1922 je izšel in se dobi po vseh tobakarnah in kolpor; terjih časopisov v Ljubljani za ceno 3 dinarjev.
Potepanje' psov po trgu. V zadnjem času pojavilo se je na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu mnogo psov, ki tavajo okrog brez vsakega nadzorstva in delajo veliko ndalego ter pone-snažujejo razpostavljena živila. Vsled tega opozarja mestni magistrat lastnike psov, da jih v času ko so razpostavljena živila, ne puščajo na trg ter mestnemu konjaču naročil, naj vse talce pse brez izjeme polovi in pokonča.
£@SJ©3
Otvoritveno predavanje na socialističnem ljudskem vseučilišču se bo vršilo v soboto, 24. t. m. ob S. zvečer na verandi gostilne »pri Kroni«, vhod z Vrazovega trga. Predaval bo sodrug Podbev-šek »O duhovni revoluciji v okvirju kulturnih in političnih razmer v Jugoslaviji«. Sodrugi, udeležite se tega predavanja v obilnem številu!
is stranke.
Krajevna politična organizacija SS.J v Ljubljani priredi v četrtek, dne 22. t. m. ob IS. v veliki dvorani »Mestnega doma« shod s sledečim dnevnim redom: Politični položaj. Sodrugi, vsi na shod! — Odbor.
Iz sftr@k. gihanfa.
Kamnoseki in kamnolikarji. sploh vse delavstvo te stroke v Celju in Ribnici na Pohorju je v mezdnem gibanju. Nihče te stroke naj ne išče dela v teh krajih, dokler mezdni boi ni končan. — Unija stav-binskih delavcev za Slovenijo v Celiu.
Okrožnica vsem podružnicam »Svobode«.
1. Kakor je že naznanjena se bo vršila 25. t. m. prva javna telovadba delavskih telovadnih jednot »Svobode«. Ker je ministrstvo saobračaja odbilo prošnjo za znižano vožnjo po državni železnici na progi Ljubljana na Jesenice, poživljamo vse podružnice, da nam takoj tekom dveh, treh dni po prejetju te okrožnice Siporoče. koliko bi bilo sigurnih udeležencev prve javne telovadbe, da moremo, če se doseže skupno 300 do 400 udeležencev na progi Ljubljana - Jesenice naročiti posebni vlak. s čimer _bo ^omogočeno seveda tudi znižana vožnja. Po južni železnici je znižana vožnja itak že dovoljena. Izkaznice za znižano vožnuo pošljemo tekom dveh dni podružnicam, ki so jih že naročile, drugim pa potom takoj, ko jih naroče. Vse podružnice poživljamo, da napravijo čimvečjo agitacijo, da bo udeležba čim številnejša in da se požurijo z odgovorom, da ne bo prepozno. Pokažimo svojo moč! 2. Stev. 9—10 »Kresa* feide koncem prihodnjega tedna, t. j. do 24. junija. Da se omogoči vsem članom nročniua. lai-ko člani naroče »Kres« pri podružnici in podružnici plačajo vsako štev. posebej t. j. K 6, za dvojno štev. K 12. Po tej ceni plačajo pa edino tedaj, če se zavežejo, da ga naroče najmanj za pol leta. Posamezna številka v kolpoltraži pa velja za člane 10 kron. dvojna številka na 12 kron. To
smo določili zato. da omogočimo vsem Članom nabavo svojega glasila, kljub slabemu njihovemu socialnemu položaju. — Splošna delavska izobraževalna zveza »Svoboda« za Slovenijo v Ljubljani.
KAPITAL NIMA DOMOVINE.
W. Hinman piše v čikaškem »I1e-raId-Examinerju« sila sovražno proti ameriškemu posojilu Jugoslaviji. Napada Jugoslavijo, ki po njegovem mnenju ne pomeni nič. ki ima kulturo Eskimovcev itd. Denar naj bi Amerika rajši porabila za melioracije svoje lastne zemlje, katera dela kar ne morejo napredovati zaradi — pomanjkanja denarja.
Če bi Iiinmau ne pokazal v svojem članku toliko sovraštva do Jugoslavije, bi mogoče mislili, da je patriot, ki ga boli srce. da roma ameriški denar v tujino, mesto da služi lastni domovini, tako pa smo prepričani, da se jezi na posojilo samo zato, ker pri tem nič ne zasluži. Če pa ie njegova trditev, da namreč manjka v Ameriki denarja za melioracijske na* prave, resnična, potem je pač podan nov dokaz, kakšen je kapitalistični patrioti-: zem: potem je ameriškim kapitalistom več za Jugoslavijo kakor za lastno do-, movino zato. ker se jim pač ljubezen do Jugoslavije bolj izplača. In taki so povsod. Na prsa se bijejo in pojejo kar naprej visoko pesem o domovini, tam o svojem predsedniku, tu o kralju, prirejajo parade in svečanosti, da bi pokazali svojo »ljubezen, vdanost in požrtvovalnost«, na drugi strani pa delajo kupčije, če treba in če dobro nesejo, tudi s sovražniki tiste domovine. Taki hinavci pa' ne najdejo zadosti ostrih obsodb za delavno ljudstvo, ki sq v obrambo svojih’ pravic odkrito in brez hinavščine, z jasnim ciljem združuje v mednarodnih zvezah. Očitajo mu brezdomovinstvo, očitajo breznarodnost, očitajo sploh pomanjkanje vsakega čuta za »vzvišene narodne ideale.«
Za take narodne ideale delavno ljudstvo res ne more imeti čuta.
Napisali smo te vrste niti proti, niti za dolarsko posojilo. Pokazati smo hoteli samo na brezdomovinstvo kapitalizma.
Gospodarstvo.
Merjenje gospodarske moči. V poročilu občnega zbora Konsumnega društva na Dunaju, beremo, da je to društvo eno največjih na svetu. Ob sklepu poslovnega leta 1919/20. je štelo 140 tisoč članov, deležni kapital je znašal 3 milijone 951.452 K, hranilne vloge pa 15 milijonov kron. Z oziro-m na velikanski promet niso ta denarna sredstva zadoščala, razvili so agitacijo in nabrali hranilnih vlog toliko, da je imeio društvo na raz* polago 54 milijonov kron. Danes pa ima gotovo znatno večjo vsoto, da more svoj promet obdr» žati na isti višini. Napravimo primero. Naše Konsumno društvo za Slovenijo šteje danes 20 tisoč članov in ima 4,700.000 K hranilnih vlog in poldrugi milijon deležnega kapitala. Za obrat razpoložljiva sredstva znašajo torej 0,200.000 K ali na 1000 članov 310 tisoč kron obratne glav* nice. Na Dunaju je to razmerje drugačno. Na 1000 članov je prišlo že 1. 1919/20. 315 tisoč kron obratnega kapitala. Torej vidimo, da je naša moč šele 2 leti pozneje prišla na isto višino kot moč dunajskih zadružnikov. Na boljšem^ smo danes le toliko, kolikor je danes kupna moč naše krone ■večja kot je bila pred dvema letoma kupna moč avstrijske krone. Očividno pa je, da to v danili razmerah še vedno pomalem stopajoče draginje nikakor ne zadošča. Vsa društva skušajo doseči povečanje obratne glavnice tako, da kot čebelice pridno zbirajo^ hranilne vloge svojih članov. Uspeh je očiviuen. Gospodarsko bomo čim moč* nejši, čimvečja bo obratna glavnica, zato nala* gajmo vse prihranke v svojo hranilnico Konsum« nega društva za Slovenijo, ki obrestuje po 4'/j odnosno po 5 % proti polletni odpovedi.
Strankin znak velja 5 Din komad. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči pri našem tajništvu.
Dopisi.
Spor med zafagateljem električnega loka občine Šoštanj in med konsmnenti.
Kemična tovarna, ki oddaja mestu elekt. tok, .je pred kratkim stavila konsumen-tom ultimat: »Cc ne plačate toliko, kolikor zahtevamo, vam ustavimo luč«. Ta ultimat je vzbudil med občani opravičeno razburjenje. Da se mesto odloči za ali proti, je občina sklicala tozadevni sestanek 6. t. m. v hotelu »Jugoslavija«. Sestanku so se odzvali po večini samo posestniki in le majhno število prizadetih delavcev. Le-ta se je izrekel odbiti nasil-stvo, ki ga hočejo izvajati delničarji-žid-je in ljubljanski advokati nad tukajšnjim orebivalstvom. Diktat nemških in jugoslovanskih kapitalistov je brezobziren in o tem je Pokrajinska uprava za Slovenijo dobro poučena, pa molči brez posredovanja! Še manj. ona se niti ne briga, da bi odpravila nehigijenične nedostatke, ki vladajo v kemični tovarni, (vsled katerih
Zahtevajte povsod le
milo z gazelco.
ANT.CERNEffs
Blago za pvlsko divanov is tega poaištva v vdihi izberi, dalje različno plalao in jute za tapetnifae, sedlarje i. t. d. priporoča tvrdka;
A. & E. Skabernč
Ljubljana, Mesini trg 10.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
Čiuaini ehnii !ztl0rna konstrukcija in ulVdllll MlUJi elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „AdIer“.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa h prvih tovaren.
Diirkopp, Styria, Wa!!enrad. Začasno znižane cene!
Išče se za tovarno pohištva in patosa v Nišu
strofnik, zmožen delavec
za izdelovanje desk za tla (Schiffbodenbretter), ki mora znati ostriti klinje (Schiffboden-stroja). To delo razume vsak, kdor je delal v tovarnah pohištva pri strojih. Plača postranska stvar, nastop takoj. Ponudbe je poslati z navedbo plače na
Josip Draksler, Mislinje.
zaliub
<7-13 let)
iščem popolne oskrbe. Ponudbe pod »Modema vzgoja4 na upravo ,,Napreja“. _________
budilke, n\-V 6 haike, verižice,
zlatnino, srebrnino, ožale in poročne prstane
kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar in zlatar,
C e 9 i e, Glavni trg št. 4,
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubija01
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov^ za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetj
in razpečava	-
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domat vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c.
obstoja nevarnost, da izbruline kaka epidemija med tukajšnjim prebivalstvom. G. obrtnega nadzornika v Celju pa opozarjamo. da si ogleda obrat in ugotovi, če ima imenovana tovarna kopelj za svoje delavce, ki jo mora imeti! Pri tej priliki bo našel v tovarni še marsikaj, kar ne odgovarja predpisom. Predpise, naredbe in zakone v varstvo narodnega zdravja in o zaščiti delavstva kujete sami. zato si želimo, da jih tudi izvršite, čeravno še zdaleka ne odgovarjajo namenu.
Davkoplačevalci sod. okraja Slovenj-gradec narede skupno vlogo na vlado o neenaki odmeri in izterjevanju davka. V okraju namreč nekaj posestnikov in drugih znanih oseb ne plačuje skoro nič. četudi imajo veliko imetja in denarja; sami se hvalijo, da ne plačujejo davka, češ, znati je treba. Delajo pa tako, da vabijo inteligenco na bogata kosila, izdatne večerje. ali oddajajo razno blago. Za proti-uslugo dobe manjši davek ali pa se po- | čaka z eksekucijo. Ker okraj tega ne odo- *
bfuje. naredi zgoranjo pritožbo na: ro že sedaj opozarjamo vlado; gos pom Ljubljani in Slovenjgradcu tudi sami ao-bro vedo. kaj jih čaka, zato silno • Posebno neki gospod pri davem o se hoče oprati tako. da se strankam, uradu prikupuie na prav ostuden naern. svoje souradnike pa toži pri vsaki vrvm višjim, ker ima v Ljubljani posebno ^ slombo. Da tudi ta — povojna Psihoz ne bo izdala, četudi jo ščiti delegacija, pa poskrbimo mi, davke treba plačes • h temu nam ni treba lizunov. a PlaC2j jih vsi in vsak po svojih dohodkih.
UTRINEK.
»Poženimo bogove iz oblakov in ka pitaliste z zemlje in človeštvo bo res • (William Montgomejy Bro\vn, sKoi ch skopalne cerkve v pokoju).	^
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imena pokr. odb. SSJ) Odgovorni urednik: Anton Pocbevse _
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljam^
Tovarna
Barva
Kemično čisti <*»*;
tnike zape”
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Sveilolika stnice _-«• Podružnica; Šelenburgova ul. 3.
Maribor
Gosposka ul. 38
Podruinice:
Novomesto
Glavni trg
V neizmerni tugi naznanjam v svojem m svojih otrok imenu, da je naša nad vse ljubljena soproga in mamica, gospa
soproga poštnega uradnika
dne 18. t. m. ob 10. zvečer po^ večletni težki bolezni izdihnila svojo blago dušo. ^	,
Pogreb drage ranjke se bo vršil v srca. , dne 21. t. m., ob 4. popoldne iz deželne bolni na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 20. junija 1922.
Milan Detela, soprog. Milan in Hilda, otroka.