Gospodarske stvari. Grof Henr-ik Atteias pa štajersko sadjerejstvo. Začetnik ia prvi predsedaik avstrijanskerau poaiologicaemu (sadjerejskcma) draatva, je grof Henrik Atteras, ki staaaje v Gradci (Leechwald — Graz). Ta gospod iraa uže velikih zaslug za štajersko vrtaarstvo ia sadjerejstvo. Sedaj si prizadeva avstrijskemu, osobito štajer- skemu sadjerejstvu privabiti vec kupcev, poaebno iz tujib dežel. Prearčao želi, da bi mi jedaako od iaod denarjev za sadovje dobivali. kakor ga dobivajo Čehi ia Tirolci. V to svrho je pouzročil, da so se aaši sadjerejci laai obilno udeležili velike razstave v Trstu. Sedaj je izdal posebno knjižico, v kateri nam poroča o \aspehih ove razstave ia vrhu tega aavaja toliko zaaimivih, pončljivib podatkov, praktičaib naavetov, da jih treba po ,,Slov. Gospodarji" aaznaniti med naše bestite čitatelje. Velezaslužai mož pravi, da zamore Štajerska za Cesko postati prva sadjerejska dežela v celem ceaarstvu; da tedaj more Tirolsko prekoaiti. Štajerska, posebao jažaa, je za sadjerejstvo ustvarjeaa, kakor malokatera tako. Sicer imamo uže sedaj rnaogo, to pa zelo žlahtaega sadovja, a še je veliko prostora prazaega. Da se popaemo do častnega mesta v svetovnej kupciji s aadovjem, treba je še več storiti. To pa lehko atorimo, ker je temu mnogo rečij prav ugodaih. Zlasti pa moramo svoje sadovje poailjali na razstave, da svet zazve, kaj da iraamo lepega ia dobrega. Dalje narn je skrbeti, da zmiraj več žlabtaega aadovaega drevja zasadimo. Ia aaposled se moramo naučiti, kako aajbolje sad prodavati ia kako razpošiljati. Tega se pa najleži aaučimo na razstavah. Pokazala je to uže Tržaška razstava. Tam so razai trgovci spoznali, kako izvrstno da je aaše sadovje. Kmalu je privrelo veliko kapcev aa Štajersko. Puatili so nam gotoAo veS, kakor 2'/a milijona"gold. v deželi. Kolika pomoč! V naaledajem hočemo toraj nekaj podatkov navesti iz Tržaške razstave. Iz njib bodo naši bralci zajemali marsikaj vsega pomialika vredno. Zlasti pa bodo spozaavali bolje svoje sadjerejce in tako vedeli, kde ia kaj je pri njih videti; gotovo bodo pri teli tudi dobiti žlahtai cepici, žlabaa drevesa itd. Plemenitaaki pisatelj pravi zastraa južae, sloveaske Stajerske, da je takaj preveč slabih viaogradov, ki bi se naj s saduaosnira drevjem zasadili. Dobri vinogradi, v res viaskej trti ugodnih legah pa bi se aaj pustili ia čedalje bolje gleatali vkljub straba, ki ga dela trtaa uš. Zato želi, da bi eadje- ia viaorejska šola v Mariboru oboje v reanici bila. Za vino- ia aadjerejstvo bi naj v jedaakej meri bila prvi zavod. Veseli ga novo cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo za južni Stajer. Oa želi. da bi se podrobaih društev osaovalo več. Sicer pa sadjerejstvo močno uže sedaj napreduje. L. 1882 je marsikateri posestaik v Sloveaskih goricah po 1000 fl. dobil za svoje sadovje. Mnogi (v Pekrab, Lembahu, Rušah, sv. Martiau) zaaajajo zgoli žlahtae sorte. Cena je različna. V dobrih letinah velja štrtinjak, v katerega gre po 280 kilo sadja, 10—13 fl., v sredajih 13— 17 fl., v alabih 20 — 32 fl. Največ gre sadovja na šajkah po Muri, Dravi in Savi v jnžno Ogersko, Srbsko in Rutnnnsko. Takšaim kapcem, ki iniajo šajke, sadjerejci tudi aajrajši prodavajo, rnenje pa jini ngajajo drugi, ki izbirajo in maogo škode narejajo drugemu sadežu. Mnogo sadovja skvari tadi slabo vreme ali ga tatje spokradejo. Večji kupci štimajo najbolje žlabtne sorte: zimske mašanceljae, zlate kosraače (rajnete), zlate parmene, parižki rambor in vse raae sorte. Tadi aa drobao se v mesta proda mnogo sadja. Najleži v denar gredo sorte: koemači vsake sorte (rajaete), pariški rambor, zlata parmena, zlati pepinek, lederarce, tafelji in zlasti naa zimski, dišeci mašancelj. JeseBi prodavajo takšnib jabelk 2—3 za 1 kr. ob božici pa velja uže vsako 1 kr. Na Duaaj prodavajo na kilo, po 4—5 kr. Po graškab raočao povprašujejo. Štrtinjak plačujejo po 20—30 fl. aa drobno pa velja gruška po 2—4 kr. Iz^tega pa je razvidao, da bi ae aa alovenskem Stajerskem aioeno splačevalo zasajati žlahtnib namizaih grušek. (Dalje prih.) Sejmi 19. nov. Ivnik, sv. Jurij aa Pesaici, Podsreda, Ljubno, Ruše, gornja Poljakava, Slov. Gradec, aemški Laadsberg.