ZELEZAR Leto XVI. 1976 Oktober Št. 10 ZA NADALJNJI RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA NADALJNJA AKTIVNOST IN NALOGE DRUŽBENOPOLITIČNIH DEJAVNIKOV V ZDRUŽENEM DELU PRI RAZVOJU KVALITETNIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV Na podlagi doseženih rezultatov javne raziprave o osnutku zakona o združenem delu je potrebno z začeto akcijo na področju samoupravne organiziranosti in razvijanja samoupravnih odnosov nadaljevati ter na podlagi pozitivnih izkušenj, pridobljenih v javni razpravi, akcijske načrte dopolniti ter predvideti način razreševanja ugotovljenih pomanjkljivosti v ¡samoupravni organiziranosti. Nadaljnja akcija ne sme imeti obeležja slučajnosti in kampanjske usmerjenosti, temveč mora pomeniti nadaljnjo kontinuirano aktivnost na področju razvijanja in poglabljanja samoupravnih odnosov. Svoj odraz mora dobiti tudi v prizadevanjih za realizacijo skupno dogovorjenih nalog vseh družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine ter vseh drugih samoupravnih in organiziranih družbenih sil v občini. Pri tem je potrebno koristiti kot politično podporo akciji ustvarjeno razpoloženje delovnih ljudi za hitrejše doseganje pogojev, ki zagotavljajo celovit samoupravni položaj delavca in občana. Da bi akcija uspela in dala potrebne rezultate, je potrebno: 1. Nadaljevati z razpravo o osnutku zakona v vseh samoupravnih sredinah, zlasti pa tam, kjer doslej nišo uspeli temeljiteje seznaniti delavce z določili osnutka in tudi [tam, kjer niso izdelali poglobljene analize samoupravnih razmer, ki bi omogočale delavcem soočanje doseženega z idejnopolitičnimi izhodišči zakona. V vseh tistih samoupravnih sredinah, kjer bodisi ocene samoupravnih razmer niso izdelali, ali pa so te nepopolne* je potrebno takšne ocene dopolniti oz. izdelati nove. : Ocene morajo biti verificirane po družbenopolitičnih^ organizacijah. Pri sestavljanju ocen so dolžni sodelovati poslovodni in drugi strokovni delavci. Ocehe je potrebno posredovati Občinskemu svetu ZSS Celje. ZADOLŽITEV: vodstva 00 ZK in vodstva OOS. ROK: 3L 10. 1976. , 2. Odbori za vodenje javne razprave o osnutku zakona se morajo po potrebi kadrovsko okrepiti in prerasti v odbore za uveljavljanje zakona ter pripraviti načrt! nadaljnje aktivnosti v zvezi z javno razpravo o osnutku zakona, pri čemer : je to razpravo treba Usmerjati Iprek samoupravnih delovnih skupin, kakor tudi načrt za usklajevanje obstoječih samoupravnih razmer z- določili zakona o združenem delu. Načrt mora tudi predvideti, kdaj bodo sprejeti oz. dopolnjeni samoupravni splošni akti. ZADOLŽITEV: odbori za vodenje javne razprave skupaj z vodstvi 00 ZK in vodstvi OOS. ROK: 15. 10. 1976. 3. Družbenopolitične organizacije morajo sproti spremljati uresničevanje načrta aktivnosti ter podvzemati vse potrebne Ukrepe, da se naloge po načrtu pravočasno realizirajo. Preprečiti morajo izdelavo nepopolnih ocen samoupravnih razmer, slabih načrtov in vseh drugih slabosti v akciji uveljavljanja zakona o združenem delu, po potrebi pred- lagati tudi nujne organizacijske ali kadrovske spremembe. Družbenopolitične organizacije so dolžne sproti obveščati svoja občinska vodstva o poteku realizacij nalog. ZADOLŽITEV: sekretar 00 ZK, predsednik OOS. ROK: stalna naloga — do uveljavitve zakona. 4. Poslovodni in drugi strokovni delavci, ki jim je v posameznih OZD in drugih samoupravnih sredinah s sklepom, navodilom družbenopolitičnih organizacij, načrtom akcij, ali kako drugače naložena določena obveznost, so isto dolžni pravočasno in z vso odgovornostjo izvršiti. V primeru odklanjanja, zavlačevanja, neza- dostnega strokovnega napora ali drugih oblik zaviranja akcij, so družbenopolitične organizacije dolžne nemudoma ukrepati zoper takega posameznika ter predlagati samoupravnim organom potrebne ukrepe — tudi razrešitve. Družbenopolitične organizacije pa so dolžne o takih primerih takoj obvestiti svoja občinska vodstva. Poslovodni in drugi strokovni delavci so dolžni pokazati tudi svojo samoiniciativnost za spreminjanje odnosov, kot tudi za pripravo predlogov posameznih ukrepov, za realizacijo nalog po načrtu. ROK: stalna naloga — do uveljavitve zakona. Proizvodnja v septembru Proizvodnja Slovenskih železarn v mesecu septembru in nekaj podatkov o poslovanju po 9 mesecih V poslovniku o postopku načrtovanja v SOZD Slovenske železarne piše, da je treba na osnovi analize 7 9-mesečnega poslovanja in realizacije: gospodarskega načrta v tekočem letu pripraviti do •31. oktobra predlog nalog in ciljev ter skupnih izhodišč za pripravo gospodarskega načrta za prihodnje leto. Skupna izhodišča in naloge za prihodnje leto so pripravljene. Cilji so odrejeni že v temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje in razvoja za obdobje 1976—1980. Rezultati devetmesečnega dela so orientacija za pripravo izhodišč pri oblikovanju nalog, kako realizirati cilje, ki smo jih odredili in potrdili s podpisom samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje ter razvoja v Slovenskih železarnah. V mesecu septembru doseženi rezultati proizvodnje in poslovanja so mestoma boljši, ponekod pa 'slabši kot v avgustu, ne kažejo pa še nobenih znakov'za izboljšanje, in preobrnitev. Proizvodnja surovega železa je zaradi večje okvare na elektroredukcij-ski peči v Železarni Štore, kjer so dosegli 66% mesečnega plana, kljub dobremu delu plavžev na Jesenicah, zaostala za mesečnim načrtom za 5 %. Po devetih mesecih znaša izvršitev plarta 102 % in bo tudi letno načrtovana količina dosežena, če bo za letos načrtovano popravilo plavža, na Je- senicah preloženo na prihodnje leto. Proizvodnja jekla je bila samo okoli 400 ton pod mesečnim planom in po aprilski proizvodnji zopet približno na višini 100 % izvrševanja načrta. V železarni Jesenice so dosegli 102 % mesečnega načrta proizvodnje jekla. V Železarni Štore, kjer so se zelo približali svojemu rekordnemu dosežku, znaša izvršitev celo 130%. V Železarni Ravne je žal še vedno mirovala ena 40-tonska elektro peč, ker potrebe in možnosti prodaje ne dopuščajo polnega koriščenja razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti naprav. Po devetih mesecih je letošnja proizvodnja jekla za 1 % nižja, kot je bila lani in zaostanek za devetmesečnim načrtom znaša 4%- v Blagovna proizvodnja je bila pretekli mesec zopet nižja kot avgusta in znaša izvršitev v železarnah 89 %. Mesečni načrt so izvršili -samo v Železarni štore. Precej boljša je bila izvršitev načrta blagovne proizvodnje- pri predelovalcih, ki so izvršili me: sečni plan s 101%, predvsem po zaslugi 122% izvršitve v Verigi Lesce. Najenakomerneje teče proizvodnja v Plamenu Kropa, kjer so dosegli 104 % mesečnega načrta. Po devetih mesecih je blagovna proizvodnja v. železarnah za 4% nižja od lanskoletne in za- ostanek za zbirnim načrtom je 5 %. Pri predelovalcih žice je letošnja proizvodnja za 2% nižja od lanske in znaša zaostanek za načrtom 9 %. Skupno je izvršitev blagovne proizvodnje po tretjem četrtletju 95% in 4% manj, kot je bila v enakem obdobju lani. V izvozu je bil skupen rezultat tudi v septembru zelo ugoden, predvsem zaradi visokega izvoza v Železarni Jesenice in ugodnega rezultata tudi pri vseh predelovalcih. Količinsko je ob koncu devetega meseca, izvoz višji, kot je predvideval načrt, vrednost je pa za 1 % nižja. Zanimiv je podatek, da je,vrednost izvoza po devetih mesecih letos za 25 % večja, kot je bila v enakem obdobju lani, količina pa za 42%. Eksterna realizacija je bila vzporedno z nižjo blagovno proizvodnjo seveda tudi nižja, kot je je bila dosežena v avgustu. Povprečni mesečni načrt je bil dosežen 94%. Vrednost letošnje realizacije je za 3 % nižja, kot je bila ob koncu devetega meseca lani, kar najbolj zgovorno priča o letošnjem stanju pred zadnjim četrtletjem. Za načrtovano vred--nostjo je zaostanek 10 %. Od Vseh proizvodnih delovnih organizacij v. SOZD SŽ izvršuje in presega načrt predvidene eksterne realizacije samo Plamen Kro-pa. _ (Nadaljevanje na 7. strani) 1960-1976 ORIS RAZVOJA DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE PO LETU 1960 Na zasedanju delavskega sveta, ki je bilo dne 7. sep_tembra, na katerem je bil razrešen dolžnosti direktorja delovne organizacije tov. Tugomer Yoga ter imenovan dipl. ing. Dušan Burnik za novega direktorja, je tov. Yoga podal obširen prikaz razvoja naše železarne za obdobje od 1960 do sedaj. Njegovo poročilo objavljamo v celoti, prav tako pa objavljamo tudi politično oceno navedenega razdobja, katero je v imenu vodstev družbenopolitičnih organizacij podal predsednik konference sindikata tov. Frido Gradišnik. Za oceno sedanjega stanja razvoja delovneofganizacije Železarne Štore je nujno omeniti - vsaj pomembnejša razvojna obdobja v preteklosti. Kot prvo razvojno obdobje je naznačeno leto 1878—1918. Takratnim železarskim obratom pudlarni, livarni in valjarni šo bile pripisane še nepremičnine in rudarske pravice za rudno polje v Pečovju, Brišah, .Plešah pri Zidanem mostu ter železno rudno polje pri Pilštanju. V tem času je bilo zaposlenih preko 300 ljudi. V drugem obdobju od 1918—1941, leta ni bilo’večjih vlaganj v razširitev proizvodnje, razen v letu 1937, ko je bil kupljen obrat za proizvodnjo vodovodnih, cevi od strojnih tovarn- v Ljubljani. Zaposlitev se je gibala okoli 500 ljudi pri polnem obratovanju. Obnova.črne metalurgije,zajema leta od 1946—1948, njej pa sledi prva faza rekonstrukcije in-izgradnje železarskih obratov* v Jugoslaviji vse do leta 1955. V-tem. času je za delovno organizacijo Železarno Štore nedvomno največja pridobitev izgradnja prvega elektro plavža v-državi v letu 1954. Delno je bila obnovljena livarna zlasti za proizvodnjo valjev, nadalje obrat za mehansko obdelavo valjev ter Uvedba tekočega -železa in kisika v tehnologiji proizvodnje jekla. Značilna za obdobje po letu 1955 je zelo skromna investicijska izgradnja in to predvsem z lastnimi sredstvi. Izjema pri tem So le velike železarne: Zenica, Sisak, Skopje ter Jesenice. Naše težnje po hitrejši modernizaciji in rekonstrukciji obratov in naprav zaradi pomanjkanja lastnih finančnih sredstev nismo mogli v celoti uresničiti. V razvojno razdobje po letu 1960 še Železarna Štore'vključuje na podlagi razpisa 47. natečaja za razširitev in modernizacijo železarskih podjetij v Jugoslaviji. V letu 1961 je razmeroma' majhno število domačih strokovnjakov v Železarni Štore izdelalo kompleten investicijski razvojni program. V programu smo načrtovali povečanje proizvodnje tako od surovega železa, surovega jekla, valjarskih in livarskih izdelkov zasnovano na-sodobni opremi in tehnologiji. Z enako skrbjo smo obravnavali izboljšanje delovnih pogojev in družbenega standarda. Takšen razvoj pa je terjal poleg izgradnje, novih proizvodnih'obratov zgraditev novih energetskih naprav za industrijsko vodo, elektriko,, paro in komprimiran zrak, kakor tudi posodobljeno uporabo energetskih-' virov. Uvedli smo uporabo tekočega plina in tekočega kisika z možnostjo, da preidemo na zemeljski plin, ko bodo razmere v SR Sloveniji to dopuščale. V času izdelave investicijskega programa so-se pojavljali številni problemi, ki so zahtevali variantne rešitve. Prvotno izdelan predlog izgradnje in obnove valjarne in jeklarne na že obstoječi lokaciji Štore I, bi lahko uresničili pod razmeroma-težkimi pogoji, pa tudi neustrezno, kajti ustaviti bi motali proizvodnjo za čas izgradnje, kar bi povzročilo izpad dohodka in nezaposlenost sodelavcev. Po temeljiti preučitvi tehnologije in industrijskega urbanizma smo končno uspeli prodreti z’zamislijo, da je celotna dolina Voglajne od Teharij do Štor enotni zazidalni prostor, primeren za industrijsko izgradnjo. Odločitev je bila upravičena tudi zato, ker je bila ugodnejša in ekonomsko cenejša. V septembru 1961 je bil celoten investicijski program predložen zvezni revizijski komisiji ter 14. 12; istega leta Ugodno ocenjen zaradi sodobnih tehnoloških in urbanističnih rešitev ter tak tudi potrjen. Odobravanje kreditov je potekalo zelo neredno. Z odobritvijo poleti leta 1962 smo lahko pričeli z rekonstrukcijo elektroplavža (zamenjava 18 MVA transformatorja) ter pripravljalna dela na področju Štor II. V letu 1963 smo doživeli v finansiranju ovire zaradi spremembe lastne udeležbe od prvotnih 10 % na 35 %t. Tako visoke udeležbe nismo zmogli pokriti iz lastnih dohodkov in smo zaprosili za posojilo splošno gospodarsko banko v Ljubljani za manjkajoči del udeležbe: Ponovna izdelava elaborata ter zavlačevanje podpisa pogodbe med JiB in SGB, ki je bila , opravljena šele julija 1964, je povzročilo vrsto težav. Tako smo doživeli podražitev investicij, neredno dodeljevanje letnih posojil in zaradi tega smo bili prisiljeni še dodatno zmanjšati obseg investicij. Tako Smo opustili izgradnjo vzdrževalnih obratov, modelne mizame, delno tudi energetskih naprav, obratne ambulante ter upravne zgradbe. Najtežji udarec smo doživeli v letu 1964, ko je splošna gospodarska banka preklicala kreditno pogodbo, vendar jo je morala na zahtevo Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje in JiB-ke zopet obnoviti. Zaradi nekaterih stališč posameznikov ni investicijski program dobil popolne potrditve predvsem glede razširitve kapacitet, jeklarne in valjarne. Predlagano je bilo, da naj se Železarna Štore v bodoče usmerja predvsem v livarstvo. Zaradi enotnih stališč v pogledu razvoja tako samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij ter vodstva delovne organizacije je končno uspelo, da z vso odločnostjo in strokovnostjo uresničimo v celoti .zastavljeni program. - Rezultati tako upornega stališča so danes vidni ne samo v sodobni 'tehnologiji, boljših delovnih pogojih in realizaciji celotnega dohodka, temveč predvsem tudi v visoki vrednosti objektov in delovnih sredstev, katera predstavljajo takratne relativno nizke naložbe. To pa hkrati potrjuje pravilnost začrtane razvojne politike, ki omogoča-tudi v prihodnje možnosti nadaljnjega razvoja. Naložbe: milj. din Vrednost naložb'v okviru 47. natečaja je znašala: 379,4 poleg tega smo iz lastnih sredstev mimo 47. natečaja zgradili novo livarno sive litine in jo v letu 1968 izročili ’namenu z vrednostjo 33,8 Skupaj nove naložbe v letu 1961—1975 brez'zamenjave do- trajalih osnovnih STedstev 413,2 V tej vrednosti SO zajeti številni novi obrati, neprecenljive vrednosti Za naš kolektiv. Naložbe so v primerjavi z vrednostjo, ki jo predstavljajo danes, minimalne in sicer: milj, jdin elektro plavž 11,5 jeklarna II' ' 88,0 valjarna II z jeki o vlekom « 121,0 livarna II • 33,8 livarna I valji 19,3 mehanska obdelava 46,4 energetski obrat 67,3 ostali pomožni obrati 25,9 Skupaj - 413,2 Od skupnih 'naložb 413,2 milj. din, ki‘predstavljaj o'dejansko novo moderno tehnologijo, nove obrate, nova deidvna sredstva, je bilo finansiranih iz lastnih sredstev 174,1 milj. din, iz kreditov bank 239,1 milj', din. Ce pri tem upoštevamo, da smo v tem času odplačali Ljubljanski banki v celoti dodeljen namenski kredit Za podražitve v višini 29,3: milj: din, potem znašajo lastna'sredstva skupaj 203,4 milj. din. STANJE KREDITOV Obveznosti delovne organizacije za odplačilo najetih kreditov znašajo na dan 30. 6. 1976 yključno z interkalarnimi obrestmi 212,8 milj. din, od tega odpade na JiiB (državni kapital) 66,4 milj. din in LB 146,4 milj. din. Kredit JiB (državni kapital) bomo odplačevali 10 let po 7-odstotni oziroma 8-odstotni obrestni meri do leta 1981, medtem ko -kredit pri LB pa 9 let po 7-odstotni obrestni meri vse do leta 1984. Letno odplačilo glavnice in obresti znaša 37,4 milijonov din, od tega znašajo obresti 14,5 milijonov din. Odplačilo glavnice bremeni letno amortizacijo v višini 46,4'%, medtem ko obresti obremenjujejo letne poslovne stroške v višini 1,5 t USMERITEV NALOŽB Vse te naložbe, katerih današnja vrednost bi bila nekolikokrat višja, šo vplivale ha posodobitev sredstev za delo in tehnologijo. Tako imamo danes sodobne obrate v Štorah I, zlasti pa v Štorah II in sicer: Elektroplavž Pri obnovi obratov smo zamenjali obstoječi 'transformator 12.000 KVA z novim 18.000 KVA ter izvedli direktni priključek na elektro omrežje brez dvojne transformacije. Obnovili smo talilnik in povečali premeT peči; od 7.500 mm na 7.900 mm. Vse to je vplivalo na povečanje proizvodnje - od 35.000 ton letno na 50.000 ton pri polnem oskrbovanju s kvalitetno elektro energijo. V januarju leta 1973 smo po predhodnih, preizkusih proizvedli specialno železo in s tem tudi nadaljnjo afirmacijo proizvodnje v kvalitetnem smislu. Jeklarna II Zgrajena je po sodobnem konceptu elektro obločna peč v neposredni povezavi z napravd za kontinuirano vlivanje gredic. S postavitvijo hale jeklarne prečno na vzhodni del valjarne po naši lastni zamisli, s čimer smo dosegli neprekinjen tehnološki tok materiala in gospodarnejšo rešitev tako v pogledu investicij in cenejšega obratovanja. Pričetek obratovanja je bil v septembru 1973 .in s tem je prvič v Železarni Štore proizvedeno elektro jeklo. Valjarna II je postavljena z namenom povečanja proizvodnje na 100.000 ton valjanih izdelkov, izboljšanja kvalitete proizvodnje (nizke tolerance valjanja, minimalna stopnja Tazogličenja in večja dolžina valjancev) ter da odpravimo težko fizično delo in dosežemo višjo produktivnost dela. Pričetek obratovanja v novembru 1970. Jeklovlek V zveži š proizvodnjo specialnih profilov in vzmetnega jekla je. nastala potreba po izgradnji obrata za hladno predelavo .valjanega iri brušenega jekla. Sodobna oprema kot so brusilni stroji, ravnalni stroji, vlečne klopi in stroji ža bombardiranje, daje možnosti za povečanje proizvodnje, predvsem pa osvajanje novih sortimentov skladno s potrebami tržišča. Livarne Preusmeritev livarske 'tehnologije na. elektro redukcijski peci; na sodobnejšo' opremo na kupo-lkah:s:kohtinuiranim: iztokom taline, na raž-žveplanju taiine. V štreni "poirovci; ter na''Uporabo: sintetičnih mešanic peska; '.so bili; podani' pogoji za količinsko in kvalitetno rast livarske; proizvodnje; V letu .1974' smo nabavili avtomat- žarfprmarije brez okvir-, jev s taktnim- konvejerjem : za proizvodnjo' lažjih odlitkov v večjih sferijah na’ prOdlagi visoke. produktivnosti’ dela;.1 - Za proizvodnjo “Valjev jn težkih. ulitkov smo v. livarni I postavili: 10-tonsko mrežno indukcijsko'peč in naprave za izdelavo cementne mešanice ter žarilno peči Vse te naložbe emogočaja kvalitetno rast proizvodnje valjev in ko bor dograjena še druga indukcijska:peč, bomo lahka Uporabili v celoti’ tekoči Vložek iz‘ elektro plavža. Mehanska obdelava Vzporedno s povečanjem proizvodnje valjev in litine smo razvijali obdelovalne kapacitete. Novozgrajeni obrat mehanske obdelave je opremljen, s sodobnimi kopirnimi stružnicami: in; brusilnimi, stroji za obdelavo valjev. Enako pa. sma opremili obrat s stroji za mehansko obdelavo litine; Razmeroma dobro je opremljena nova. orodjarna, ki pokriva potrebe po. izdelavi, obnavljaju in dištribujici orodja.. Te investicije, brez dvoma ugodno, vplivajo na. razvoj. te . dejavnosti v; naši, delovni, organižacijivSS Energetsko gospodarstvo Obenem, s povečanjem proizvodnje še je vršila tudi rekonstrukcija, in izgradnja novih energetskih naprav. Kompleksne rešitve so bilo do-sežčne na področjih; parne energije, vodnega gospodarstva, tehnoloških plinov, komprimiranega zraka, kurilnih "plinov, tekočega goriva in elektro energije. V ta namen smo zgradili nove obrate,, in sicer: ; -— črpalnico 'br .kompresotsko-postajo — kotlarno — transformatorsko postajo ■— mešalno postajo za mešanico butan-propan-zrak in plavžni plin, mazutno postajo, uparilno postajo za tekoči kisik ter na novo organizirali merilno službo. Z izgradnjo zbiralnega jezera Tratam, »Slivniško jezero« in akumu? iacijških rezervoarjev Smo trajnejše rešili sedanjo in bodočo skrb z industrijsko vodo. Celotni razvoj energetskega gospodarstva je sodobno zasnovan z.Vsemi možnostmi nadaljnjih,-rešitev, Vzdrževalno-transportno področje Žal investicijski; program zaradi, visokih podražitev investiciji novih proizvodnih: obratov ter; splošnih; omejitev nii bil v celoti za, to dejavnost uresničen. V tem razvojnem obdobju se je vzdrževalna dejavnost — čeprav pod neugodnima pogoji—prilagajala novim zahtevam,, predvsem na organizaciji in strokovnem področju. Organiziranje centralne vzdrževalne-službe in specializiranih skupin tako v okviru mehanskega in elektro; vzdrževanja je brez dvoma znatno prispevalo dobremu in kvalitetnemu obratovanju delovnih sredstev. V času izvajanja investicij pa je vzdrževalna služba dala svoj zelo pomemben prispevek. Poleg tega so bili zgrajeni: novi železniški; tiri, asfaltirana cestišča, nabavljene so lokomotiva in kamioni za potrebe notranjega, transporta. Vpliv investicijskih naložb V proizvodnji V letu 196L je. znašaTa skupna proizvodnja 152.462 ton, blagovna pa 60.013 ton. Ce ocenjujemo- rast proizvodnje po preteklih obdobjih z ozirom na leto 1961, je gibanje naslednja: I n d e x skupna blagovna ~----“—:---” ' -------- proizvod. proizvod. skupna blagovna proizvod. proizvod. * V 1-965: 166.588 . . • 68.246 109,3 113,7 1970 182.278 79.495 119,6 132,5 1975 ; 315.479 170.879 206,9 ' 284,0 V tem razdobju, je bila skupua proizvodnja povečana 2-krat, blagovna pa. skoraj; Sokrat. VPLIV INVESTICIJ NA POSODABLJANJE TEHNOLOGIJE Proizvodnja surovega železa Zaradi zamenjave transformatorja sc je povečala dnevna proizvodnja na peči od 105 ton na dan na cca 145 ton; Rekonstrukcija t&lilnika v ietUŠ-968'je doprinesla k temu, da že osem let ni bilo na peči generalnega remonta. .' V tem času se. je intenzivno delalo na dvigu kvalitete surovega železa. Rezultat teh prizadevanj jo osvojitev in že tri. leta redna proizvodnja specialnega surovega železa, sposobnega za proizvodnjo nodularne. litine vseh vrst in kvalitet. " Proizvodnja jekla ' Z izgradnjo elektro obločne peči in naprave za kontinuirano vliva-, nje jekla je ustvarjena možnost za uvedbo sodobne proizvodnje jekTa ih kontinuirano ulitih gredic, kar daje možnost za višjo produktivnost zaposlenih in 'zmanjšanje fizičnega .napora, ki je značilen za jeklarne po., stari tehnologiji; V lem času so osvojeno, že vse vrste vzmetnih jekel,- srednje legi-ranih jekel za strojegradnjo imvisbkoyfedno. betonsko jeklo za pred-' napete betonske konstrukcije... . ’ ." : S postavitvijo druge SOAo-nske elektro obločne peči v jeklarni, za' kar so podani - vsi- pogoji, bomo: 'dosegli proizvodno usklajenost z valjarno, še popolnejšo tehnologijo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Topla in hladna predelava ■2. izgradnjo valjarne, II se je razširil dimenzijski Sortiment valjan-čevj- sodobne naprave- pa omogočajo produktivnost dela, kakršno se smatra za tovrstno proizvodnjo ekonomsko opravičeno. Večji kvalitetna razmah; pa bo omogočen z:Uvedbo žarilh-ih peči in-dirigiranim valjanjem, zato je potrebno te naprave čimprej; zgraditi in jih je treba smatrati kot’ prioriteto. Uvedba hladne predelave, ki obsega hladno vlečenje, brušenje in bombardiranje, je korak k final-izaciji po■ žlahtehju-valjanih profilov. Tuje predvsem.mišljenAkot lastna Specialnost profiiov za.najširše namene1 v strojegradnji; elektroindustriji, industriji vozil in gradbeništvu. Peč za termično obdelavo-z- zaščitno atmosfero bo podlaga za nove tehnološke prijeme in širenje kroga porabnikov specialnih profilov tudi na področja; kjer"jih danes zaradi hladnega utrjevanja- ni mogoče koristiti. . , Livarska - proizvodnja Izgradnja livarne II je dala osnovo za širjenje kvalitetnega programa specialne litine. Zato sfi bili napori v tem obdobju.usmerjeni v uvajanje nove tehnologije, da bi čimbolj povečali Sortiment vseh vrst nodularne litine-in visoko kvalitetne sive litine vključno legirane kvalitete. Sodobna oprema pa omogoča sodobne načine kaluparjenja drobnih odlitkov, kar bo z dokončanjem investicijskih del, ki so v, teku, dovoljevalo uvajanje velikoserijske proizvodnje, drobnih, malih odlitkov. S tem bo dana možnost za zadovoljevanje najzahtevnejšega, hkrati pa tudi najbolj rentabilnega tržnega programa. ■V-stari-.'livarni; so-se napori za dvig kvalitete .usmerjali v osvajanje novih vrst-valjev; kar dokazuje, da v pogledu kvalitete in so-rtimenta litoželeznih valjev držimo korak z- ostalimi renomiranimi proizvajale! valjev v Evropi. Koriščenje tekočega grodlja bo po pričakovanjih proizvodnjo valjev in -težke litine občutno pocenilo, -obenem pa bo omogočeno širje-nje-no-vega kvalitetnega programa. To bo možno z-izgradnjo mikserja in nove indukcijske peči, ki sta trenutno v fazi izgradnje Oziroma v programu. Mehanska obdelava Nov obrat mehanske obdelave je postavljen s ciljem, da se naši osnovni livarski pro-izvodi čimbolj 'findlizirajo in s tem' vrednostno pridobijo. Ta zelja, ta cilj se že- v-rsto let ustvarja; saj se poleg celotne proizvodnje' valjev, ki jih deloma že pošiljamo - na tržišče kalibrirane, finalizira tudi precejšen del odlitkov za strojegradnjo in to'tako za domače tržišče kot tudi za izvoz; Trenutno prevladujejo napori za večjo produktivnost in čim kvalitetnejše delo. Kontrola- proizvodnja K dvigu kvalitete v tem obdobju je veliko pripomogla tudi sodobna opremljenost! laboratorijev —• posebno v zadnjem-času — uvedba kvan-toraetra in- dostavljanje; analizirancev po- zračni pošti. S- tem so dane jeklarjem; in-livarjem-hitre informacije, ki so potrebne za intervencije v-procesih; ' V’ tö-ku'.fe uvaj anje racionalnega- 'sistema;krmiljenja kvalitete ■ z- namenom- informiranja o po-teku vodenja procesov,1 kar že daje opazne in-pozitivne rezultate.. Kadrovanju strokovnjakov za. razvojno službo in delovnim prostorom moramo v prihodnje posvetiti še večjo-skrb; Vrednost realizacije- Za enako obdobje je bila povečana: v 000 din indeks. družb, proizv. indeks 1961 77.892 100 36.821 100 1965 118.750 152 50:445 137 1970 172.013 220 73.856 1 200,0 1975 1,237.350 1.588 3831954 1.042,7 Iz tega sledi, da je biio: povečanje vrednosti realizacije 16-kratno, medtem ko- Se -jfe družbeni-proizvod: poveča! 10-krat. TRŽIŠČE IN SPECIALIZACIJA Ze pri izgradnji novih, zmogljivosti in pri .načrtovanju proizvodnega programa- šmo za-tržno usmeritev, predvidevali specializacijo proizvodnje. Vse večji' količinski porast specializirane proizvodnje, specialnega surovega železa, večje udeležbe - kvalitetnejših specialnih profilov v skupni proizvodnji, proizvodnja hladno predelanega jekla, nodularne litine ih’ valjev predstavlja nadaljnjo kvalitetno bogatitev proizvodnega programa v: smeri višje stopnje predelave lastnih proizvodov. " Za. razvoj tržišča; je znäcÜnEp: tudi usmeritev železarne ;s prodajo na celotnem jugoslovanskem- tržišču. Od celokupne blagovne proizvodnjo odpade na jugoslovansko tržišče: -Surovo železo 18 %, valjani- izdelki 66 %7 koki le, litina, in valji 16%. y :letu:.f975 smo dali. od skupne blagovne proizvodnje 172!637 ton, na domačijSg 160.575 'izdelkov, v izvoz pa 12.062 ton. Udeležba izvoza v skupni realizaciji se giblje mdd 9 ih 11'%,, od- tega na klirinško področje 11,2%, medtem.'ko na konvertibilno 88,8%. Če upoštevamo, da je- znašal izvoz v skupni realizaciji 1960 2%, potem se vidi močan trend porasta v izvozni usmerjenosti. Pri uvozu smo vezani zlasti na. nekatere surovine-kot. rudor staro železo, fero-legure, koks in gr.edice. S postavitvijo druge obločne peči v jeklarni bo uvoz dragih gredic v .‘celosti odpadel. Enako velja tudi za koks. Težnja po uravnoteženju, uvozhoizvozne bilance je zelo: pomembna naloga v prihodnje. Trenutno:-ocenjujemo, da bo stopnja pokrivanja uvoza z izvozom v letošnjem letu znašala 60%, to-rej za 10% več kot smo načrtovali v planu. ZAPOSLENOST Skladno s povečanjem proizvodnje, izgradnje in rekonstrukcije se je število zaposlenih večalo in spreminjalo po svoji kvalifikacijski in socialni strukturi. Ustavne spremembe vključno do konstituiranja TOZD ter vključevanje Železarne Štore v širše gospodarsko območje in mednarodno delitev dela, je na določen način vplivalo na porast števila zaposlenih. V letu 1960 je bilo povprečno zaposlenih 1.983 sodelavcev, v letu 1965 je zaposlenost narasla na 2.085 ali 105,2%, v letu 1970 na 2.200 ali 111 %, medtem ko je leta 1975 bilo povprečno zaposlenih 2.833 ali 142,9 % -—računano na leto 1960. Spremembe v organizacijski strukturi železarne in potrebe proizvodnje so vplivale tudi na kvalifikacijsko strukturo. Ob koncu leta 1975 je bila naslednja izobrazbena struktura: Izobrazbena stopnja stanje 31. 12. % Ozki profil I 392 12,9 Ozki profil II 560 18,4 Ozki profil III 930 30,6 Široki profil 741 24,4 Srednja šola 335 11,0 Višja šola 42 1,4 Visoka šola 40 1,3 Skupaj 2;797 100,0 Gibanje zaposlenega strokovnega kadra v zadnjih petih letih: 31. 12. 31. 12. 31. 12. 31. 12. 31. 12. Kvalifikacija 1971 1972 1973 1974 1975 visoke škole 27 26 29 35 40 višje šole 22 26 30 35 42 srednje šole 220 271 278 315 335 poklicne šole 511 517 552 662 741 Zaposleni v podjetju so imeli ob koncu leta naslednjo delovno dobo: delovna doba štev. del. % do 5 let 1.426 46,9 od 6 do 10 let 371 12,2 od 11 do 15 let . 376 12,4 od 16 do 20 let 291 9,6 od 21 do 25 let 337 11,1 nad 26 let 239 . 7,8' Skupaj- 3.040 100,0 Neposredno zaposlenih v proizvodnji je bilo v letu 1975 84,6%, v strokovnih službah pa 15,4 %. Čeprav se.izobrazbena struktura iz leta y leto izboljšuje, pa še vedno nimamo zadovoljivega stanja v strukturi zaposlenih s poklicno, šoio ■ ter pri visoko in višješolsko izobraženih kadrih. Zaradi takega stanja smo izobraževanju in usposabljanju posvečali primemo skrb ter je to postalo ena najpomembnejših, sestavin kadrovske politike, Le dobro usposobljeni kadri bodo-lahko obvladovali čedalje zahtevnejšo tehnolog gijo in Organizacijo dela in dosegali boljše rezultate dela. Poslužujemo se vseh oblik izobraževanj a — rednega, izrednega in dopolnilnega; Pri vsem tem pa smo skrbeli tudi za samoupravljavsko, družbeno-ekonom-sko- in politično izobraževanje;- . Obseg izobraževanja dokazujejo naslednji podatkih. — za redno šolanje na vseh nivojih .smo ; leta 1975 .štipendirali; 295 dijakov in študentov, poleg tega pa je bilo še-84 izrednih študentov. V razne oblike dopolnilnega izobraževanja izven delovne organize-l cijeje bilo lani vključeno 273 sodelavcev, v program samoupravijay-skega, družbeno-ekonomskega in političnega izobraževanja pa smo imeli lani vključenih 200 naših sodelavcev, medtem ko smo v okviru internega izobraževanja in usposabljanja za potrebe temeljnih organizacij, združenega dela imeli lani vključenih na tečajih in Seminarjih .ter praktičnem usposabljanju preko 500 naših .delavcev.; Razveseljiva je ugotovitev,, da smo že uspeli, izobraževanje uskladiti: na osnovi razvojnih programov, im da nas pri tem združuje skupen interes- vseh dejavnikov v temeljnih organizacijah združenega : dela-in delovni organizaciji. Temu problemu pa posvečajo vso skrb tudi samoupravni organi in družbeno-politične organizacije. Le tako ubrano skupno delo je porok pri'izvajanju dobre in pravilne kadrovske politike, da! bodo sredstva ’ za: izdbfaževanje' dala prispevek še učinkovitejšemu in produktivnejšemu delu .ter hitrejšemu razvoju železarne kot'oelbte. - Nagrajevanje potgka po merilih samoupravnega sporazuma za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za 'osebne dohodke „v črni in barvni metalurgiji ter internih aktov. Politika delitve osebnih; dohodkov je zasnovana v odvisnosti 6d doseženega dohodka posameznih temeljnih organizacij združenega dela in OZD in je v mejah .dovoljenih osebnih dohodkov, po samoupravnem sporazumu ter upošteva tudi inflacijo. Povprečni .osebni, dohodki- so v letu 1961 znašali 311,— dih na zaposlenega, v letu 1965'682|48clin ali 219,3 %, v letu 1970 1 302,— din na, zaposlenega ali 498,7 %, v letu 1975 pa 3.676,— din na zaposlenega ali 1.182%. - . . ' : % ' 1 % - Osebni dohodki so se v odnosu na leto 1961 povečali 18-krat. ; ' ; Povprečje v prvem, polletju 1976 znaša 4.149,— din na zaposlenega in je višje za 12,7 % v odnosu na leto 1975, .medtem ko je index ži-7 , vijenjskih stroškov; za-is.to obdobje porastel za 12,5 %. Poleg neposrednega nagrajevanja imamo še dodatne oblike nagra- . jevanja za boljše-rezultate v proizvodnji in poslovanju, za kakovost proizvodnje, za delovne izkušnje in za dokaj močno razvito inventivno dejavnost. ORGANIZIRANOST DELOVNE ORGANIZACIJE Sedanja organizacijska struktura je opredeljena v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo. Z uvedbo ustavnih načel postaja sistem planiranja, odločanja, informiranja in nadziranja poslovnih aktivnosti vse celovitejši in zahtevnejši, Že v času izgradnje smo se zavedali, da je problemu racionalne in učinkovite organizacije dela, ki temelji na podlagi nove tehnične strukture in tehnologije ter danih ekonomskih pogojev posvetiti vso pozornost in skrb. Isto velja za socialno organizacijo, s katero na osnovi normativne zakonodaje urejamo področja oblasti, odločanja in vzajemnih odnosov med člani v delovni organizaciji. Z namenom, da področje organizacije dela rešimo sodobno in učinkovito, smo pritegnili k sodelovanju še Institut ža sociologijo v Ljubljani, norveško organizacijo IKO, organizacijo GEORGA, skupno s Slovenskimi železarnami pa tudi strokovnjake OECD, v zadnjem času pa še Ekonomski center v Mariboru za oblikovanje informacijskega sistema v železarni ter organizacijo REIF za uvedbo metod obračuna stroškov po »direct costing«, s pomočjo elektronske obdelave podatkov. , Na podlagi teh projektov smo izdelali projekt makro organizacije dela, urejamo informacijski sistem za TOZD in OZD in postopno uvajamo elektronsko obdelavo podatkov za vse poslovne aktivnosti. Z nenehnim utrjevanjem in posodabljanjem organizacije dela ter sistema informacij in komunikacij lahko odločilno vplivamo na boljše rezultate gospodarjenja in nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Že decembra leta 1960 smo izvolili prve obratne delavske svete in razne komisije. V vsaki mandatni dobi je število sodelavcev v organih samoupravljanja raslo in je v pretečenih mandatnih dobah bilo vključeno več kot tretjina članov delovne organizacije. Na osnovi ustavnih načel smo v aprilu 1972 organizirali prvo TOZD in OSS. Po sprejemu ustave v aprilu leta 1974 smo iz skupnih služb organizirali nove temeljne organizacije združenega dela kot npr. vzdrževanje in transport, Energetika, Gradbeno-stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Družbena prehrana in gostinstvo. Sedanje stanje samoupravne organiziranosti zajema sedem temeljnih organizacij združenega dela in organizacijo skupnih služb ter tej stopnji'organiziranosti prilagojene samoupravne normativne akte. Že pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela smo razmišljali o nadaljnjem razvoju širenja TOZD, bodisi na konceptu gospodarske ali tehnološke zaokroženosti. Izpopolnitve v razvoju samoupravne organiziranosti bodo usklajene s pogoji, ki jih določa ustava in osnutek zakona o združenem delu. Pri tem pa moramo odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki zavirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov in boljše rezultate gospodarjenja. Pobude družbeno-političnih organizacij in sklepi nas obvezujejo, da moramo urediti področja kot šo dohodkovna odvisnost med temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi, službami, izdelati nov samoupravni sporazum o pridobivanju in delitvi dohodka iz tekočega; živega in opredmetenega dela tako v temeljnih organizacijah združenega dela in organizaciji skupnih služb, nadalje področje združevanja sredstev,' družbenega načrtovanja in varstva pri delu ter utrjevanje delegatskega sistema. ~ ;: ZDRUŽITEV V SLOVENSKE ŽELEZARNE je sledila po uspešnem referendumu v septembru .1969 in temelji; ha ekonomsko medsebojno povezanih koristih. Učinki združenega dela- V SŽ- v tem obdobju so pozitivni. Z načrtovanjem skupne poslovne ih razvojne politike smo lažje prestali, krizno obdobje in, ob : rhzremtvi 'sistemskih' pogojev in .lastnem prizadevanju dvignili rast proizvodnje, produktivnosti, akumulativnosti.ter kreditno sposobnost. Z uresničevanjem temeljnih-ciljev:^samoupravnega, sporazuma o združitvi postopoma uresničujemo delitev proizvodnega programa' in specializacije proizvodnje ter organizacije poslovanja. Na podlagi pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz ustave in samoupravnih .sporazumov,, se-nenehno krepi,ih: širi združeno delo tudi; ha področje predelave, blagovU nega prometa jekla in storitvenih dejavnosti. Dosežena večja produktivnost skupnega družbenega dela, večja poslovna učinkovitost, rast oseb-: nega. in družbenega standarda. V nadalje skupni razvoj začrtan v sprejetem samoupravnem sporazumu o srednjeročnem.-.razvoju do leta 1980 ter usklajevanju razvoja železarstva ih predelovalne industrije v-Sloveniji.v okviru poslovne skupnosti, potrjuje 'cilje združevanja. večjo. šoci-alno varnost in boljšo, prihodnost. : DRUŽBENI STANDARD Intenzivnost stanovanjske izgradnje in skrb za delovnega človeka, naj lepše odražajo naslednje ugotovitve: V 100-letnem obdobju, to je od prve kovačnice v Štorah, pa do konca druge svtovne vojne je Železarna Štore zgradila 1,6' stanovanj-letno, v štirih letih po; osvoboditvi se je tá izgradrija. povzpela na 16 stanovanj letno, po letu 1962 pa navzlic velikim finančnim obremenitvam smo gradili 24 stanovanj;-letno. Pri tej izgradnji pa niso upoštevani krediti za individualno izgradnjo stanovanj in so bili v tem. času dodeljeni 600 sodelavcem: 100 za novogradnje in.500 za adaptacije. Urbano naselje Lipa so je izgrajevalo skladno s potrebami razvoja železarne in prebivalcev. Poleg stanovanjskega fonda je zgrajena Motar lurška industrijska šola, nova osnovna šola, sodobni Otroški vrtec, telovadnica, skoraj vsi športni objekti, v adaptaciji pa jo dom upokojencev. : Družbena prehrana je sodobno organizirana v centralni kuhinji; na' Lipi ter v jedilnicah in bifejih v novozgrajenih obratih; Danes Imamo za letni oddih in razvedrilo članov delovne organizacije na razpolago počitniški dom na Svetini in. Rabu ter železarski doni na Telierjah. V delovni organizaciji je dobro.organiziran.a;;rékreatiyna déjávhostf Številna; udeležba članov kolektiva in doseženi uspehi tako na med-obratnibi tékmovanjih, sodelovanje na raznih občinskih sindikalnih igrah,. trobojih Slovenskih železarn, v izletndštvu ter raznih športnih srečanjih je lepa oddolžilev za skupno delo tako samoupravnih organov, druženo-političnih organizacij železarne in kraja, krajevne skupnosti ter obeh šol. Kulturna dejavnost se odvija v več sekcijah, pri čemer ima pomembnejšo vlogo dramska sekcija, ki v okviru samostojnega amaterskega gledališča »Zelezar« Celje-Štore nastopa z gledališkimi deli in s programi po proslavah. Na pobudo sindikata je bila obnovljena godba na pihala in:, jež dosegla danes izreden razmah tako glede na številčnost godbenikov in kvalitete glasbenih koncertov. Z uresničitvijo investicijskega programa rekreacijskega centra na Teherjah pri železarskem domu, 'ki je že v okviru srednjeročnega načrta skupnega-finansiranja občine Celje ter glede na začeto rekreacijsko dejavnost ribiške družine »Voglajna« na Slivniškem jezeru, bodo podani še nadaljni pogoji za razmah te -dejavnosti. GOSPODARSKA UČINKOVITOST NALOŽB Poleg že ngkazane-.količinske in kvalitetne rasti proizvodnje lahko ž nekaterimi pomembnimi'kazalci iz bilance poslovanja pokažemo gospodarske učinke naložb v tem razvojnem obdobju. Pri tej oceni je upoštevati; da bodo nekateri učinki dobili svojo potrditev tudi se v naslednjem razvojnem obdobju tako v pogledu nižjih, stroškov pri investiranju oz. poslovanju. Če primerjamo ostanek dohodka [dohodek -j- amortizacija nad minimalno stopnjo na zaposlenega) je gibanje naslednje: Pri ; teh naložbah odpade na lastna in združena sredstva 43%, na domače kredite 29 % ter na tuje 28 %. Za obratna sredstva pa odpade 62 % na lastna sredstva (178 milij. din), na domače kredite pa 38% (109 mili). din). S povečanim izvozom želimo znižati zunanjetrgovinski primanjkljaj ter pospešiti prodajo izdelkov na tujih tržiščih, kjer se le-ti ugodno plasirajo. V regionalni usmeritvi izvoza predvidevamo še močnejši izvoz v države SEV in širše gospodarsko povezovanje z deželami v razvoju. Zaposlenost se bo povečala na 3.615 sodelavcev. V razvoju družbenega standarda predvidevamo v tem razdobju izgradnjo 250 stanovanj ter .nekaterih rekreacijskih in kulturnih objektov. Varstvu okolja smo že sedaj posvečali potrebno skrb. S sistematičnim pristopom in na osnovi izdelanega programa smo že na področju Štor ii uspešno rešili čiščenje plina v jeklarni ter. za celoten kompleks čiščenja vode. V izvajanju je projekt čiščenja vode na področju Štore I. . V tej — tretji etapi izgradnje oz. uresničevanja srednjeročnega programa želimo:, doseči usklajeno in ekonomsko zaokroženo proizvodno celoto delovne organizacije Železarne Štore, ki se kaže v postopnem premiku v kvaliteti in' specializaciji proizvodnje. Obsežna investicijska vlaganja pa najdejo svoj odraz v nadaljnji krepitvi materialne podlage za tehnični in tehnološki postopek, boljšo: materialno osnovo samoupravljanja ter razvoj družbenega standarda. Štore, dne 3. septembra 1976 Direktor Tugomer VOGA Leto (000 din) Indeks 1960 14,56 100 1965 19,46 134 H 1970' 30,27 208 - 1 1975 87,09 598 1 Amortizacija v nominalnih zneskih se je povečala od 3,712.000 din 1 na 53,279.000 din. Upoštevana je samo amortizacija obračunana po mini- ,1 malni stopnji. V poslovni in rezervni sklad (na zaposlenega smo izločevali v 000 l “din naslednja sredstva); Leto Indeks ( 1960 t 1,84 100 i 1965 6,70 364 m m i 1970 3,16 172 ' i '■1975 24,22 1316 i Učinkovitost uporabe sredstev merjena na podlagi storilnosti (t j. ; i /ustvarjen družbeni proizvod nasproti številu zaposlenih) znaša v 000 din: i Leto : Indeks 1960 15,44 100 1965 21,18 137 1970 33,57 217 1975 131,67 1 853 Če izrazimo bruto ekonomsko moč delovne organizacije- v odstotkih nasproti celotnemu dohodku, je le-ta za posamezna obdobja naraščala . takole: Lelo Indeks Pomoč prizadetim po potresu v Posočju Za prizadete po potresu v Posočju je v naši delovni skupnosti zbranih 428.986 dinarjev, na zaposlenega znaša ta prispevek 139,60 din. Posebej pa so delavci oddelka za organizacijo ekonomske obdelave podatkov nakazali na bančni račun za prizadete v Posočju 2.500 din. Posluh za pomoč prizadetim po katastrofi v Posočju je prišel torej tudi pri nas do izraza. «% : II I960 7 % v 100 i 1 1965, j 16% 231 1970 8%. ,116 Bi 1975 11% 152 |lp§ Hill Glede na takšna gibanja lahko ugotovimo, da smo V tem razvojnem, .obdobju ustvarili solidno materialno podlago za nadaljnji, razvoj, čeprav .na področju-čiste akumulativnosti. še nismo dosegli zadovoljivih rezul-;--tato.v, kar pa načrtujemo v naslednjem srednjeročnem razdobju. BODOČI RAZVOJ V lanskem letu smo zaključili razmeroma dolgo razvojno obdobje “izgradnje, rekonstrukcije :;iu!modermzacije podjetja, v katerem smo našli potrdilo zastavljenih ciljev. Odprli smo širše možnosti vključevanja proizvodnjo- na domačem in tujem trgu na višji kvalitetni ravni in višji -/stopnji predelave oziroma finalizacije. ■ V letošnjem Jetu pričakujemo poizkusno-obratovanje tovarne trak-, ’forjev,: ki nekoliko- v svoji izgradnji kašhi zaradi določenih restriktivnih ukrepov na področju' uvozne opreme. S tem projektom uresničujemo /zastavljeno naloge in cilje na področju., razvijanja kooperacij in finali-'zacijte naših./ livarskih izdelkov ter izdelave sklopov. . V sprejetem srednjeročnem programu 1976^1980;: 'ki temelji, .na ustavni preobrazbi ekonomskih odnosov, spremembi gospodarske strukture v državi ter na intenzivnem gospodarjenju tako glede povečanja storilnosti dela ih: 'Učinkovitosti družbenega /dela, ::se vključujemo z raz- -vojnimi programi temeljnih organizacij'združenega, dela in delovne, organizacije kot1 celote. 2o po delavskem svetu Slovenskih železarn meseca: julija sprejet .samoupravni sporazum,.o temeljih srednjeročnega načrta, ter razvoju Slovenskih železaiglža razdobje 1976^—1980, ki je.usklajen- z dolgoročno politiko države in republike"Slovenije,' nas obvezuje, da ha podlagi združevanja dela in sredstev zagotovimo racionalno vlaganje- družbenih sredstev za optimalno razvojno politiko-;in poslovne /rezultate'. V razvojnem programu predvideno povečanje proizvodnje surovega jekla na 180.000 ton — praktično je ta program že v izvajanju, nadaljnjo povečanje prihodka na 3.173 milijonov din,’kar pomeni povečanje po Stalnih Cenah v odnosu na leto 1975. indeks 260. Za to razvojno'obdobje so potrebne .naložbe za osnovna sredstva v višini 1.524 milijonov din, za obratna pa 287 milijonov din ali'Skupaj 1.811 milijonov dm »»gl REKONSTRUKCIJA ŽERJAVA Te dni je ekipa vzdrževalcev mehanične in električne delavnice uspešno končala delo na rekonstrukciji 30/5 Mp na 30/10 Mp žerjava v livni hali na elektro plavžu. Delo je bilo obsežno in zahtevno. Poleg kompletnih novih električnih naprav, motorjev in sodobne krmilne tehnike in pripadajoče klimatske naprave za komandno kabino, je bilo potrebno izdelati novo- mačko. Strojne, zahtevne načrte je izdelal žerjavni oddelek, reduktorji, kompletni, z notranjimi specialnimi zobniškimi deli so domače izdelave. Ne glede na vse težave, velikosti posameznih obdelovancev, zasedenosti strojev, dobavnih rokov zunanjih partnerjev, je to delo kot prvenec na konstruiranju, obdelovanju, sestavljanju in dokončni ' montaži uspešno potekalo. V. R. Posojilo za ceste V naši delovni skupnosti je 2.703 zaposlenih vpisalo 3,994.800 dinarjev posojila za ceste. , V mehanični delavnici je zaposlen dva meseca tov., Branko Križnik, ki je sam vpisal 12.000 dinarjev. Politična ocena razvoja POLITIČNA OCENA STANJA IN RAZVOJA DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE TER NADALJNJE NALOGE V SREDNJEROČNEM RAZVOJU Zaključujemo obdobje intenzivnega razvoja ■ delovne organizacije Železarne Štore in vstopamo v etapo razvoja v obdobje uresničevanja srednjeročnega razvoja 1976—1980. Ob že znanih dejstvih, tehnološkega in ekonomskega razvoja delovne organizacije v letih 1961—1976 ugotavljajo sekretariat sveta ZK, predsedstvo osnovnih organizacij sindikata in predsedstvo koordinacijske, konference ZSMS, .da smo v tem obdobju dosegli tudi v delu druž-beno-političnih organizacij vidne uspehe in na-, predek, tetko na poglabljanju zavesti članov DO, širjenju in poglabljanju samoupravne organiziranosti, kot, tudi v zadnjih .letih uspešno sistematično ih intenzivno usposabljanje kadrov. V obdobju, ki ga danes obravnavamo, smo bili priče velikih družbenih sprememb in dogodkov, katere je naša DO kot celota in DPO ter samoupravni organi znala sproti utresniče-: vati in biti vedno aktivno pripravljena' na' izpolnjevanje začrtanih družbenih nalog. Kronološki pregled najvažnejših družbenih dogajanj V letu: 1961 smo priče .reforme tedanjega gospodarskega- sistema;z glavno značilnostjo :V razvoju samoupravljanja tudi v negospodarskih dejavnostih. S to reformo.se je pričela odlogih na in dolgotrajna bilka na dohodkovnem kori- . ceptu, ki; je značilen tudi še v letošnjih razpravah osnutka Zakona o združenem delu,-Prišlo., je do usmerjanja delitve čistega .dohodka, in DO so bile dolžne, pripraviti dva interna predpisa in to: pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi OD. V aprilu 1963 smo .dobili Jugoslovani novo ustavo z motivom pravice upravjaloev, da začno upravljati tudi z razširjeno : reprodukcijo.. Bistvene se je spremenila vloga- robčine .koti: ekonomskega faktorja, vendaiopa je ustava za-gotovila samostojnost DO yrj odločanju o, orga-nizaciji. dela in delitvi - dohodka,- ,-Z uvedbo',sa-¡j moupravnega-instrumenta, statuta ¡sme-tudi mi j v železarni opravili, kvalitetno delo.iri določili organizacijo, ‘odgovornost .organov upravljanja, položaj delovnih enot, delovna razmerja in ostalo. Gledana dejstvo, da smo že v.letu. 1961 in 1962 pristopili k programu razširitve in modernizacije naše DO, je bila naša zasnova povsem upravičena in tudi družbeno pravilno usmerjena ob vseh spremljajočih družbenih usmerit; vah.. Leto 1965 je značilno po sprejemu -gospodarske in družbene reformo na zakonski-pod-" lagi. Neskladnost v naši družbi, nedosledna; in parcialna reforma gospodarskega, sistema iz leta 1961 vsekakor, še ni zadoščala. Pri nadaljnji graditvi gospodarskega sistema.sta bili prisotni . dve tendenci in to: samoupravi j alska z zakonom dohodka in etatistično centralistična z ob-držano funkcijo države pri usmerjanju družbenega in gospodarskega razvoja, še zlasti delitve. Prisotna je bila.neracionalna ekspanzija investicij, premajhna tendenca integracijskih .procesov in premajhno vključevanje jugoslovan-skega gospodarstva v mednarodno delitev dela. 2e V. kongres ZSJ v aprilu 1964 je potekal v znaku zahtev nadaljnjega samoupravnega spreminjanja v gospodarskem sistemu. Kongres je zahteval, da morajo biti nosilci razširjene' reprodukcije proizvajalci, da se odpre prostor zn svobodna tržna, razmerja in tako je bila podana podlaga za večjo samostojnost .samoupravljanja ter zahteva, da se prerazporedi naciorial- , ni dohodek v korist DO. Te težnje je podprla tudi Zvezna skupščina v znani resoluciji »o smernicah nadaljnjega razvoja gospodarskega sistema« v letu 1964. V juliju 1965 sprejeti zakoni so definirali cilje gospodarske in družbene-reforme kot prehod iz ekstenzivnega v intenzivno gospodarstvo, s- posebn : r poudarkom rta nepolnejšem gospodarjenju, večji uvedbi znanstveno tehnoloških dosežkov, mednarodni delitvi dela in povečanju produktivnosti. Zato upravičeno govorimo, da je leto 1965 prelomnica v razvoju družbeno-ekonomskih odnosov, ki pomenijo doslednejše odstranjevanje dediščine administrativnega obdobja. Reforma je uvedla ; SnSt slimuialivnejši sistem delitve med. podjetji ih družbeno skupnostjo — povečala materialno podlago samoupravljanja ¡ligr .standard delovnih ljudi povezala s poslo--vanjem vsake, posamezne DO — zmanjšala investicije ter postavila vsako DO v položaj analize ekonomike svojega poslovanja,; Tudi mi smo v naši DO sledili indici} am, teh reformskih prizadevanj. Šele na začetku naših. prizadevanj ža modernizacijo in razširitev naše-železarne smo v prvem obdobju težko in močno občutili zastavljene Ukrepe. Tudi nismo bili imuni pred negativnimi mislimi nekaterih posameznikov znotraj > DO. Ob vsestranskih priza-de vanj ih tako DPO, .samoupravnih organov in vodstvenega kadra v železarni smo prve težave premagali, analiza stanja pa je pokazala zdravilo tudi za nas podedovane slabosti. Nastali - obračuni .pa ekonomskih enotah oz. obratih, poglobljena odgovornost samoupravnih organov v.obratnih DS in na nivoju DO so že prva leta za tem pokazali prvo pozitivne rezultate v povečevanju proizvodnje in ekonomiki gospodarjenja; \ , Nastali. spremenjeni položaj v gospodarjenju,., razpolagati ju z dohodkom in samouprav-, nem delovanju so narekovali že v letu 1968, da je zvezna skupščina SFRJ sprejela dva pomembna dokumenta ih to: - ' ■ junija 1.966, temeljni zakon o določanju-. in delitvi: ;dohS>:dka' Si DO in grf&Ki- decembra -1968' XV. dopolnilo k ustavi . S FRJ - fe. leta 1963, • - Oba;dokwn©ntarse nanašata na notranje od-;.nose in pravno, odpirata možnosti za nadaljnji .razvoj ■.-neposrednega-;, samoupravljalca in demo* ihTarizaeij.o-iodnpsovsjiasploh. V temačasuesta sv naši,.družbi prisotni dve. tendenci;in.to,: to; — prvo .zastopajo neposredni proizvajalci, skupnguz.-DiP©. zjtzahtevo po nadaljnji -krepitvi neposrednegacusamaupravljanja ha .dohodkovni osnovi in — drugo...tendeine,o, ki jo zagovarjajo tehno--krateke . siiervki akušajo pod pretvezo prizade® vanj za eimbojjše gospodarjenje ovirati in, orne-., j iti s amoupra vljanj e,- in tako utr j e vati svoj e po-, .zicije. . Ob ;tem .jes eptitij/tudi še nepreživete etatistične lendpnce. V tem obdobju je. v naši DO bila pospešena gradnja .novih ..obratov po 47. natečaju. Ocenjujoč takratni; položaj,'\v železarni lahko ugotavljamo,: da so tudi pri nas v lem času bile prisotne takšne težnje. Imeli .smo opravka z oblikami prekinitev dela zaradi neurejenih odnosov, Zavest o možnostih gospodarjenja in odvisnost OD od rezultatov dela še ni bila zakoreninjena v.prepričanju vseh članov naše DO. Povečanje interesa za poglobljene samoupravne odnose'se je v tem obdobju zelo močnoTz-ražalo.v zahtevah o večji in boljši informiranosti, povečanemu vplivu odločanja na različnih nivojih kar je včasih vodilo tudi do nepravilnih izjav posameznikov, kar pa so spretno izkoristili tudi posamezniki v svojih nastopih. Vplivnost DPO je v posameznih primerih in dogodkih bila včasih prešibka. Kar je za takratno obdobje še posebno značilno, je iskanje vloge in vpliva DPO na posamezna dogajanja v družbi. Marsikdaj je tudi prisotna dilema o odgovornosti med samoupravnimi organi, in vodstvenimi. organi. Odločanje in upravljanje po samoupravnih organih, strokovnih službah in vodilnih delavcih,rni bilo .vedno opredeljeno. V tem procesu ki se ni vodil samo v naših DO, temveč v vsej naši družbeni skupnosti, sp nastajala tudi ugodna tla za negativne pojave v smislu nasprotovanja demokratizacije družbenopolitičnega življenja v Jugoslaviji; Na "tak- šnih .pozicijah se pojavljajo, različne politične grupacij;e.,od avtokratizma do liberalizma,'separatizma ter druge. Zato v marcu 1969 IX, kongres ZKJ s svojimi sklopi in resolucijami ponovno. .začrtar. odločno .smer demokratizacije družbenih odnosov in v polni'meri . zagotavlja nadaljnjo rasi samopravljanja ter vlogo delovnega- človeka jspt noisilca družbene reprodukcije. neposrednega upravljalna s sredstvi za razširitev materialne os.hpve dela in • življenja, zlasti presežka dela. - IX. kongres ZKJ je potrdiiiin analiziral tri. aspekte -družbenega in gospodarskega razvoja. 1. Reafirmdrah-je ‘socialistično blagovno proizvodnjo; ; 2. Dmik-države; s področja .regulrrahja od-nosov in uvedel družbeno dogovarjanja-in samoupravno. . spor aziihievanj e. 3. Potrdil enotnost in vlogo delavskega razreda in enakopravnost, narodov. .Napovedal 'je tudi boj' Uedemokratskirn in protisamoupravnim tendencam. O institucionalni1'obliki družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja je sklepal.;tudi VI. kongres ZSJ ter februarja 1969 1. konferenca ZSJ kot nadomestilo za administrativne metode,usmerjenega razvoja. Zal'so bile protisamoupravne sile še močne in so je. moralo samoupravljanje, bojevati ,in mtirnli lastno pot v naslednjih letih.‘Birokratski 'centralizem, ki je bil še v močnih pozicijah in ob njemurizražajoč nacionalizem, zato je bilo potrebno, da smo v letu 1971 priče ustavne reforme, ki ureja na osnovi sporazumevanja med republikama,, funkcioniranje enotnega .juga$ld* vanskega tržišča ter daje podporo konceptu samoupravnega sporazumevanja; Drugi kongres samuopravljalcev maja 197J je postavil zahtevo po vsestranski analizi izvajanja ustavnih določil ter. razvil koncept dohodkovnih odnosov, mesto in način organiziranja in odnose v. TOZD, svobodno povezovanje različnih področij družbenga dela';(interesnih skupnosti) ter tako dal-vrsto pobud in rešitev, ki so bile izza* žene v naši novi ustavi leta 1974., Priče smo, bili, aktivnemu delu na kreiranju in sprejemanju nove ustave v letu 1974 in odločnim stališčem ter jasnim sklepom X. kongresa ZKJ tudi v letu 1974. Tudi v tem obdobju smo v naši DO imeli precej burno in aktivno delo v vseh strukturah DPO ter samoupravnih organih. Pot in -stanje naše samoupravne organiziranosti nam dokazuje pravilnost, in,pripravljenost delovnega človeka. samoupravljalca ;v .železarni Štore, da ne-nehn®: ¿krepimo, /samoupravi} alkki 'sistem v last? ?ai,;delovni .sredini in odnose do družbeno politične skupnosti urejujemo na podlagi dogo* varjanja in | samoupravnega sporazumevanja. To dokazujejo .uspehi tako pri razvoju naše DO, ko.ČJudi samoupravni odnosi, ki so preživljali v železarni Štore vse faze našega razvoja, .le-lc tudi v naši. DO niso bile vselej lahke in .enostavne; Ustavo iz leta 1974 smo uveljavili čimbolj dosledno. Iz prvotnih dveh TOZD in OSS smo po analizi prišli do sedanjih 7 TOZD in OSS, ravno po zaslugi interesa delavca in zavesti; o pravilni'-organiziranosti. Ob tem smo dosegali tudi tiste kvalitete, ki so družbeno -začrtane in med katerimi sol Bjgj^azvijanje- in okrepitev delegatskega -sistema — razvijanje dohodkovnih odnosov med TOZD ; — usmerjeno kadrovsko •politiko, čeprav tu ■bitka še ni v celoti, dobljena in se, še pojavljajo občasni odkloni — povečano inovacijsko dejavnost g — pravilne .socialistične samoupravne odnose — poglobljeni čut za širše interese družbenopolitične skupnosti in tako ,v; urejanje vprašanj, skupnih, interesov . ..—razvit čut delavske solidarnosti in vzajemnosti ob lom tudi' dovolj kritični odnos dp dela. (Dalje na 10. strani) IZ DELA ZVEZE K0MIMST0V Na seji sekretariata sveta ZK Železarne štore, ki je bila 13. oktobra in jo je vodil sekretar tov. Milan Pugelj; so bile poglavitne točke, dnevnega reda naslednje: ~ 1. Obravnava sklepov s-sestan-ka sekretarjev ZK v Celju. 2. Organiziranost ZK v Železarni Štore. 3. Priprave na sklic sveta ZK Železarne Štore. - Poleg tega so obravnavali še nekatera druga aktualna vprašanja kot so: kadrovska problematika, poročanje o stabilizacijskih prizadevanjih in drugo. Vsebina zaključkov: — Programe dela komisija,pri svetu je potrebno dopolniti in korigirati tako, da bomo v železarni vprašanja iz občinskega programa obravnavali pred razpravo na OK ZKS Celje. — ZK se bo zavzemala za nadaljnje, izobraževanje svojega članstva in vseh . samoupravljavcev,posebej še predsednikov posameznih organov in vodij delegacij. Izobraževanje bo potekalo po vnaprej določenih, programih. — Kadrovske komisije morajo spremljati socialno strukturo članstva ih izpopolnjevati evidenco aktivnosti svojih članov na vseh področjih. Posebno oceno je potrebno izdelati za vodilne delavce. — V zvezi z gospodarskimi vprašanji se izpostavlja vprašanje doseganja plana, ocenitve stanja in akcija za realizacijo planskih postavk. — Pri kadrovanju — sprejemanju novih delavcev,, napredovanjih itd. smo nedosledni. Pogoste kritike le na račun kadrovskega sektorja so enostranske, ker ne upoštevajo odgovornosti predlagateljev in drugih sodelujočih pri zaposlovanju. Ocena mora biti popohiej ša. — Ža ustanovitev komiteja ZK, namesto dosedanjega sveta, je potrebno pripraviti oceno predloga z nakazanimi konkretnimi rešitvami- Člani sekretariata so menili, da nam razprava okrog tega prganizacij'skega vprašanja ne sme vzeti preveč časa, prepotrebnega za reševanje gospodarskih vprašanj in uskladitev samoupravne organiziranosti. — O .vprašanju, aktivov mladih komunistov, ki naj predstavljajo najaktivnejše jedro mladinske organizacije,, se je svet pozitivno izrekel in predlagal 00 ZK .čimprejšnjo uresničitev te naloge, —| Ob vprašanju organiziranja novih 00 ZK so na seji ugotovili, da obstoji možnost ustanovitve 00 ZK v TOZD VjT. Ob tem pa so sklenili, da ne kaže mehanično razcepiti 00 ZK MO in livarn, ker imajo še vedno veliko nerešenih skupnih vprašanj. O teh in drugih aktualnih vprašanjih bodo razpravljale vse 00 ZK ..v železarni. Za posamezna področja so zadolžitve precizirane ž določenimi nosilci akcij,, , Poverjenik Komunista Zdravko Ivačič L N A Dl KATA Predsedstvo konference osnovne organizacije sindikata je na svoji 39. seji obravnavalo aktualne naloge sindikata_v organizaciji razprav osnutka zakona o združenem delu. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je bila razprava zadovoljivo organizirana, saj so osnutek obravnavali na dvanajstih Zborih delovnih ljudi ter da je bila informirana večina vseh delavcev. Največ pripomb in predlogov je bilo na tisti del zakona, v katerem so obravnavani ekonomski odnosi. Sklenjeno je bilo, da je potrebno razpravo o osnutku zakona nadaljevati ter da se naj tisti odbori, ki so do sedaj vodili javne razprave ter bili ustanovljeni na začetku celotne akcije, po potrebi kadrovsko okrepijo ter prerastejo v odbore za uveljavitev zakona. ,S tem v zvezi je treba pripraviti podrobne -in'konkretne načrte. Pri nas sta že sestavljeni dve skupini in sicer strokovna in politična. Glede na to, da organiziranost sindikalne organizacije še ni popolna ter še ni v celoti v skladu s poslovnikom, 'je predsedstvo sklenilo predlagati svetu konference osnovne organizacije sindikata, da formira in imenuje komisije in sicer:_■ — za samoupravljanje in uveljavljanje zakona o združenem deluj — za varstvo pravic delavcev; — za kadrovska vprašanja; — za šport in rekreacijo; 1 r— za kulturo, 'prosveto in izobraževanje; - —za priznanja in odlikovanja; — za finančna vprašanja; • ■— za krvodajalstvo; __za problematiko zaposlenih žena, invalidov in mladine in za gospodarjenje, in plan. 'Do naslednje .seje predsedstva je treba pripraviti seznam kandidatov ža posamezne komisije. Dopisujte in oblikujte z numi naše glasilo SINDIKALNI DELAVCI IZ ZRN V NAŠI ŽELEZARNI Pri .celjskih .sindikatih, so hili na obisku predstavniki sindikata , delavcev iz, nemške pokrajine Baden-Wiirtemberg in sicer iz mest Constanze in Singena. Pri nas so si ogledali nove obrate v železarni, na Lipi športni stadion in vrtec. V razgovoru s predstavniki naše delovne organizacije so se zanimali predvsem za delo in organiziranost sindikata, kakor tudi za delo samoupravnih organov. Proizvodnja v septembru (Nadaljevanje s 1. strani) Pri analizi realizacije; medsebojnih dobav lahko ugotovimo, da .so doseženi ugodni rezultati, čeprav so mogoče poedina naročila, še. v zaostanku, Od specificiranih količin .je Železarna Jesenice že dobavila 83 %, Železarna Ravne 93 % in Železarna štore 98 %. Slabše je to, da imajo od letno načrtovanih količin po zahtevah zainteresiranih DO doslej specificirano: na Jesenicah 74 %, v Železarni Ravne 88 % in v Železarni Štore okoli 9% predvidenih količin. V SOZD -SŽ je letos 3 % več zaposlenih? kot ¿znaša povprečje iz preteklega leta, vendar 1 % manj, kot je bilo predvideno. V vseh DO, razen v Plamenu, kjer se stanje ni.spremenilo, je letos več zaposlenih kot lani. številčno največji premik je v Železarni. Štore. Ob večjem številu zaposlenih, nižji proizvodnji in nižji eksterni realizaciji kot leta 1975 je razumljivo; da je letos proizvodnost nižja od dosežene v preteklem letu po vseh kriterijih. Razen podatkov, katere redijo spremljamo, moramo po 9-meseč-nem poslovanju analizirati, tudi druge naloge, ki ’ imajo bistven vpliv na izvrševanje letnega gospodarskega načrta; in predvsem na realizacijo Srednjeročnega plana razvoja. ' Ob polletju je bjla izvršitev letnega načrta vrednosti investicij v železarnah 32,1 % in pri predelovalcih 46,8%. Če upoštevamo, da so v. teku nekatere investicije, ki so bile začete že pred 1. l976 ali je bilo financiranje že v. začetku letošnjega leta zagotovljeno kot so .od .pomembnih: hladna valjarna Železarne Jesenice, rekonstrukcija žične valjarne železarne Jesenice in tovarna traktorjev v Železarni Štore, potem moramo oceniti, da je reali’ zacij a investicij slaba. Ocene za izvršitev ob koncu leta so precej optimistične, vendar realno ne moremo, pričakovati, da bomo realizirali več kot okoli 75 % predvidene vrednosti, Ocena,, da stanje ni ugodno, sloni predvsem na tem, da do desetega meseca ni še za noben proizvodno pomembnejši projekt iz srednjeročnega načrta rešeno, vprašanj e financiranja. Trenutno sta samo dva in- vesticijska programa v postopku zahtevka za kredite pri LB. Slabi poslovni rezultati v letošnjem letu bodo dali tudi daleč nižjo akumulacijo od predvidevanj in nižjo možnost udeležbe lastnih sredstev-! za realizacijo predvidenih investicij:, kasnitve investicijskih del, nerešena vprašanja financiranja ob manjši akumulaciji, nepripravljena investicijska dokumentacija in še težave, katere 'so na vidiku za pravočasno zagotovitev potrebnih deviznih sredstev za realizacijo načrta investicij, so ključni prohle.mi, ki že imajo in bodo imeli za posledico. terminski pomik načrtovanih investicij. Terminska realizacija, investicij je pa predpogoj za možnost, realizacij e proizvodnj e, načrtovane ža posamezna leta srednjeročnega razvojnega .- obdobja. Naloge, ki nas čakajo v pripravi gospodarskega načrta za prihodnje: leto. 'so torej težke in zahtevajo vso pozornost in resnost za pravilno oceno položaja ter možnosti. Cilje, katere moramo doseči ;v teku realizacije razvojnega programa, smo si odredili sami; Na delu je vrsta faktorjev, na katere neposredni proizvajalec nima' nobenega vpliva in se, jim tudi ne more postaviti s svojo delovno prizadevnostjo po robu. Ob naj večjem trudu za varčevanje imamo neizkoriščene proizvodne kapacitete. Bridko je, ko vemo, da bi lahko dali domačemu trgu tudi del tistih; proizvodov, ki so jih že in jih bodo verjetno, še drugi uvozili. Obeti po analizi stanja pred zadnjim kvartalom niso rožnati. V železarstvu so se vedno ponavljala obdobjaCr-dlabih in- dobrih časov pri -dokaj- -različnih vplivih. Za mednarodno tržišče jekla obdobje recesije še ni mimo in če ne drugje, to stanje občutimo predvsem, pri izvozu. Pri nas se .stanje ureja in čeprav rahlo, pa vendar se izboljšuje. Samo od sebe, se ne bo nič uredilo in če je za sedanje obdobje slabih časov kriva vrsta vplivov proti katerim sami komaj lahko kaj ukrenemo, imamo v rokah drugi del možnosti, ki lahko omili in tudi v mnogo-čem popravi stanje, kar bo v prihodnje samo pozitiven doprinos za naše poslovanje. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV IZREDNE SEJE DELAVSKIH SVETOV O RAČUNALNIKU V ŽELEZARNI ŠTORE IN O POMOČI POSOČJU V začetku meseca, 2. oktobra 1976, so se na svojih izrednih sejah sestali vsi delavski sveti. Predlagani in sprejeti sta bili le dve točki dnevnega reda in sicer: 1. Obravnava računalništva v Železarni Štore — obravnava nabava novega računalnika 2. Pomoč prizadetim v Posočju. O računalniku in računalništvu smo v Železarju že pisali, delegatom v delavskih svetih pa je bilo predloženo obširno gradivo z obrazložitvijo in predlogom. Na vprašanja delegatov in drugih vabljenih je odgovarjal sodelavec Zavoda za produktivnost dela iz Ljubljane. Osrednje vprašanje ob spoznanju nujnosti avtomatske obdelave podatkov je bilo: Ali v železarni lasten računalnik, ali ne. Študija odgovarja z »DA«. Akcijo za pomoč Posočju so predlagali delavci sami. Najprej 2. Seja, 23. septembra 1976 1. Odbor je potrdil sklepe 1. seje in se seznanil z njihovo realizacijo. Ob tem se je seznanil tudi s poročilom razpisne komisije za razpis delovnih mest vodje kadrovskega sektorja in sekretarja DO. Zaključki: — Pravna služba naj čimprej pripravi odpravek sklepa v zvezi z vlogo ing. Marolta. — Odbor razrešuje dolžnosti razpisno komisijo za razpis delovnih mest vodje kadrovskega sektorja in sekretarja DO. — Ne glede-na uskladitev naših samoupravnih aktov moramo upoštevati zakonska določila in oboveznosti iz samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. 2. Odbor je imenoval stanovanjsko komisijo v sestavi: Knez Jože, OSS; Makuc Vili, TOZD MO; Bole Marko, TOZD GKSG; Pavlič Alojz, TOZD ViT; Povalej Jože, TOZD DPG; Dvoršek Slav-. ko, TOZD E; Ploštajner Hinko, TOZD p. 114. p.; Krajšek Franc, TOZD livatn; Bohorč Nada, TT v izgradnji. Za predsednika komisije je imenovan Jože Povalej, za njegovega namestnika pa Jože Knez. 3. Sklenil je, da se status izrednega štipendista dodeli naslednjim sodelavcem: Rojc Antonu, EOS, VEKŠ — poslovna informatika; Petelinšek Milanu, EOS, VšOD —ir računalništvo; Kli' nar Francu, EOS, VŠOD — računalništvo; Škomik Vladislavu, EOS, VEKš — notranja trgovina; Verbič Emiliji, kadrovski sektor, VEKŠ — finančna smer; Košec Franji, finančni sektor, VEKš — finančna ali računalniška smer; Tomplak Marjani, - finančni sektor, VEKŠ — finančna smer; Kaluža Ladislavu, finančni sektor, VEKš; Svetelšek Štefki, komercialni sektor, Aš; Kavka ^Francu, sekretariat, FSNP — smer o- neformalno, nato na delavskem svetu skupnih služb, pa v TOZD ViT itd. Predsedstvo sindikata železarne je ob teh pobudah pripravilo enotni predlog pomoči in sicer: enodnevni zaslužek v mesecu oktobru. In zaključki teh sej ? Delavski sveti so sprejeli načelno odločitev, da v železarni preidemo na lastni računalnik! Dobavni rok od sprejetja takega sklepa pa do dne, ko lahko računalnik začnemo uporabljati, je okrog dve leti. V tem času pa se moramo za nove delovne naloge temeljito pripraviti. Brez vseh zadržkov so delavski sveti osvojili predlog o enodnevnem zaslužku za pomoč Posočju. Priporočili, so samoupravnim delovnim skupinam, ki o tem vprašanju še niso razpravljale, da s svojim sklepom potrdijo pravilnost odločitve. In še kritična ugotovitev: na skupnem zasedanju nista bila sklepčna delavska : sveta TOZD MO in GKSG ter DS 00. Sestati so se morali še enkrat. čič-ko bramba in zaščita; Ivačič Zdravku, sekretariat, VUŠ — smer INDOK; Galuf Angeli, sekretariat, ESŠ; Gabršček Jožetu, SKR, VŠOD — II. stopnja; Žohar Viljemu, SKR, VEKŠ; Kolšek Radu, TOZD GKSG, Višja tehnična šola; Rozman Antonu, TOZD GKSG, Delovodska šola — lesna smer; Cmok Francu, TOZD E, Srednja tehnična šola — strojna smer; Hladnik Jakobu, TOZD E, Kovinarska delovna šola; Novak Stanku, TOZD E, Višja tehnična šola — smer elektronika; Petek Slavku, TOZD E, Višja tehnična šola — smer elektronika; Božiček Benjaminu, TOZD E, Višja tehnična šola — smer elektronika; Rupret Rozaliji, TOZD ViT, ESŠ; Krajnc Olgi, TOZD ViT, Višja tehnična šola — gradbena smer; Petrušič Stamenku, TOZD ViT, TSŠ; Krumpak Miroslavu, TOZD ViT, VTŠ; Korže Martinu, TOZD ViT, Višja železniško-prometna šola; Leskovšek Željku, TOZD ViT, Višja tehniška šola; Her-navs Emilu, TOZD 114. p., VTŠ; Škoberne Francu, TOZD liv., Delovodska šola r—- - kovinarska smer; Šuster Maksimiljanu, TOZD liv., VŠOD; Brglez Dragu, TOZD liv., Delovodska šola — lesna smer; Jančič Francu, TT v izgr., VEKš; Voga Antonu, TT v izgr., TSŠ — strojni oddelek; Črapinšek Rozaliji, TT v izgr., TSš — strojna smer; Ulaga Janku, TOZD MO, VšOD — proizvodna smer; Kraner Marjanu, finančni sektor, VEKš; Tomažin Anici, sekretariat, VUŠ — smer INDOK. Tov. Svetelšek Štefki se povrnejo tudi stroški šolanja za I. letnik administrativne šole., 4. Status izrednega štipendista se ne podeli naslednjim: Aleksov-ski Borisu, finančni sektor, VEKŠ; Potočnik Rajku, komercialni sektor, VEKŠ; Pušnik Jo- žetu, skladišče prodaje, Srednja komercialna šola; Prešeren Slavku, TT v izgr., VTŠ; Trobiš Ignacu, TT v izgr., VšOD; Bohorč Štefaniji, TT v izgr,, Višja agronomska šola; Selič Rajku, model, mizama, delov, šola — lesna stroka; Horak Alojzu, liv. I, delov, šola — strojna smer; Pušnik Alojzu, valjarna I, delov, šola — strojna smer; Sedlar Bojanu, jeklarna I, metal, fakulteta; Tomažin Dominiku, jeklarna II, VEKŠ — komercialna smer; Popovič Ivanu,; valjarna II, delov, šola — zidarska smer; Krajnc Dragu, energ. obr., TSŠ — prometna smer; Urbanc Alojzu, TOZD MO, VšOD — računalniška smer; Goričanec Štefanu, TOZD MO, TSš — prometna smer; Zimšek Stanetu, obd. valjev, VŠOD — računalniška smer; Jager Ediju, obd. litine, TSŠ strojna smer; Zalokar Alojzu, orodjarna, TSŠ ;-V strojna smer; Kukovič Ivu, orodjarna, delov, šola — strojna smer; Medved Adolfu, p. p. MO, VEKŠ; Kokalj Stanetu, TT v izgr., Višja agronomska šola. S tistimi prošnjiki, katerim status izrednega štipendista ni priznan le zaradi neustrezne usmeritve, naj se skuša pogovoriti kadrovski sektor in jih preusmeriti v smer, ki je za Železarno Štore bolj zanimiva. 5. Odbor je odobril statuts izrednega štipendista za podiplomski študij (na III. stopnji) na- 1. seja, 5. oktobra 1976 1. Potrdili so sklepe prejšnje seje in se seznanili z njihovo realizacijo. Sklep št. 19 (rezervacija stanovanj za . strokovnjake) se mora realizirati v skladu s Pravilnikom o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev v Železarni Štore, iz katerega je tudi razvidno, da je za izvedbo odgovoren kadrovski sektor/ 2. 'Tov. Jožetu Čavzu, TOZD livarn se odobri zamenjava stanovanja, s tem, da se mu dodeli dvosobno stanovanje v Štorah 73, ki ga izprazni Ivanka Žnidar. 3. Tov. Juretu Kačičniku, upokojencu, se odobri zamenjava stanovanja, s tem, da se mu dodeli dvosobno stanovanje v Štorah 67, iz katerega se bo izselil Česnik. 4. Na osnovi prioritetne liste, ob upoštevanju sedanjih stanovanjskih razmer in delovne dobe, je komisija enosobno stanovanje 2. seja, 17. septembra 1976 1. Člani so se seznanili z realizacijo sklepov prejšnje seje in jih potrdili. 2. Soglasno so sprejeli samoupravni sporazum o organiziranju in sofinanciranju oddelka obrtno proizvodnih storitev invalidske delavnice v Železarni Štore. 3. DS je potrdil sprejetje samoupravnega sporazuma o temeljih plana , razvoja PTT prometa za razdobje 1976/80. 4. Sklicati je treba sestanek vodij samoupravnih delovnih slednjim sodelavcem: Milanovič Slobodanu, dipl. ing. strojništva; Germ Alešu, dipl. pravniku;'Mlakar Francu, dipl. ing. metalurgije; Gajser Stanetu, dipl. oec. Vsi omenjeni nadaljujejo študij v smeri, ki je potrebna za delovno mesto, ki ga zasedajo. 6. Došler Marjanu odbor ni odobril povrnitve stroškov šolanja za I. letnik kovinarske delo-vodske šole, niti mu ni odobril statusa izrednega štipendista jza II. letnik te šole. 7. Potrdil je predlog podelitve štipendij učencem poklicnih šol: ŠKIMC štore 63 učencev; EGŠC Maribor 16 učencev; Les.: šola Škofja Loka l učenec; GŠC Ljubljana 2 učenca. 8. Po obravnavi je odbor sprejel predlog organizacijskega predpisa št. 50.001 o nadurnem delu. 9. Odbor je le delno ugodil vlogi tovariša Antona Planinška in ob ugotovitvi, da se imenovani v dodeljeno'stanovanje ni mogel vseliti v enem mesecu po prejemu odločbe, ker stanovanje ni bilo prazno, odločil, da mora plačati finančno udeležbo, določeno v prvotni odločbi iz septembra 1975. 10. V skladu z dopolnitvijo kriterijev za zmanjšanje ali črtanje odbitkov za strokovne delavce se je odbor strinjal, da se tov. Šramel Alojzu, obratovodji v TOZD MO črta Odbitek zaradi manjkajoče izobrazbe. v Vrunčevi 25 c, Celje, ki ga je izpraznil tov. Čretnik, dodelila Alojzu Užmahu iz oddelka za kakovost. 5. Enosobno stanovanje v Štorah 56, ki ga bo izpraznil tov. Čavž, se dodeli Jožetu Cmoku, TOZD ViT. 6. Komisija je,obravnavala vlogo tov. Draga Sorčana in s predlogom načelno soglaša, vendar lahko daje le zagotovilo, da mu bo ob dodelitvi stanovanja v skladu z, ob dodelitvi veljavnim pravilnikom upoštevala sedaj odstopljeno garsonjero. Konkretnejšega zagotovila komisija ne more dati. V kolikor bo tov. Sorčan garsonjero izpraznil, se le-ta ob upoštevanju prioritetne liste dodeli Marjanu Senici, TOZD ViT. Ob tej dodelitvi komisija ugotavlja, da izjave tov. Sorčana v zvezi z dodelitvijo izpraznjenega stanovanja ni možno realizirati^ skupin v OSS s predstavniki DPO in sindikata, na katerem se naj ugotovi aktivnost SDS. 5. Ob obravnavi predloga uskladitve rangirnih odnosov po novi mikroorganizaciji so se člani DS strinjali s pripombami, ki so jih podale posamezne službe in jih potrdili. Vse pripombe in sklepi se posredujejo oddelku za nagrajevanje. 6. Ža prizadete ob potresu v Posočju je DS OSS sklenil, da se da v obravnavo delovnim skupinam predlog ža odvedbo sredstev enodnevnega, zaslužka. ODBOR ZA KADROVSKO SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD STANOVANJSKA KOMISIJA DELAVSKI SVET OSS DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET TOZD ViT 2. seja, 10. septembra 1976 1. DS je potrdil sklepe prejšnje seje in' se seznanil z njihovo realizacijo. Pri tem je ugotovil, da je sklep št. 11 neveljaven, ker ni bil sprejet z zadostnim številom glasdv. ■ 2. DS je sklenil, da se s 15. septembrom 1976 namesti na delovno mesto »obratovodja mehanične delavnice« tov. Marjan Ramšak. 3. Na podlagi razprave po SDS je DS sprejel samoupravni sporazum o sofinanciranju in organiziranju obrtno proizvodnih storitev delavnice Železarne Štore. 4. Po predhodni razpravi in sprejemu po SDS je DS sklenil, da TOZD ViT pristopi k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana PTT prometa za obdobje 1976—1980. 5. Ob obravnavi predloga uskladitve rangimih odnosov po novi mikroorganizaciji in ob pregledu pripomb, ki so mu jih posamezni obrati ali oddelki naslovili v zvezi s tem vprašanjem, je DS skle-. hip da s predlogom načeloma soglaša in da naj se ob sprejemu na odboru za dohodek in delitev OD predlog bistveno ne spreminja, ker bo sicer tudi TOZD ViT zahteval celovitejše popravke. — DS .podpira predloge za popravek rangiranja posluževalcev žerjava in transportnih delavcev v transportni službi (sprememba števila posameznih mest). — DS podpira predlog za popravek ranga za vodjo oddelka v mehanični delavnici in sicer ta-, ko, da se to delovno mesto uvrsti v XX. rang, izobrazba H. — DS delno podpira predlog za popravek ranga za delovodje v obratu transport, in sicer tako, da se popravi rang le za delovodjo normalnotirnega železniškega transporta in delovodje transportne'skupine tako, da se ti dve mesti uvrstita v XVII. rang 2. ¡seja, 16. septembra 1976 1. Sprejel je sklepe 1. seje in se seznanil z njihovo realizacijo. 2. Potrdil je novo predračunsko vrednost TT v izgradnji v skupnem znesku 180.469 tisoč din in sklenil, da iz nerazporejenih sredstev amortizacije v letu 1975 odobri 12,908.000 din za dograditev tovarne traktorjev. O združevanju sredstev naj vodstvo TOZD proizvodnje 114. panoge in sektorja za novogradnje v sodelovanju s tovarno traktorjev v izgradnji izdela ustrezen samoupravni sporazum in ga predloži v razpravo in sprejem. Rok: do prihodnje seje delavskega sveta. 3. Sklep o graditvi oziroma nabavi žarilne peči se dopolni s sklepoma: — da s,e odobri pri izgradnji žarilne peči dodatna aneksa valjarne II; — da se v primeru ugodnih kreditnih pogojev odobri najetje kredita za žarilno peč z dobo vračila 5 let in najetje garancije za ■kredit; Ostalih predlogov oz. pripomb DS ob upoštevanju ciljev, zadanih pri uskladitvi rangimih odnosov, tokrat ne more podpreti. Vse pripombe in sklepi se posredujejo oddelku za nagrajevanje. 6. DS je ugotovil, da predlog za prerangiranje nekaterih delovodij v metalurških obratih (t. i. »vroči delovodje«) ni bil osvojen na usklajevalni komisiji z zadostnim soglasjem in s predlaganim prerangiranjem lejteh ne soglaša. V kolikor bi tovrstni popravki rangov bili kljub temu osvojeni, zahteva DS revizijo ocenitve vseh delovodij v Železarni Štore. 7. Na predlog komisije za MRZD je DS sklenil, da prosta delovna mesta v elektroobratu »skupinovodj a v elektrodelavni-ci« zasedejo s 1. oktobrom 1976 naslednji delavci: Anton Barič, elektromehanik specialist; Branko Dobovišek, elektromehanik specialist; Jože Kocjančič, elektromehanik specialist; Franc Hladnik, elektromehanik specia-list. ■ i ' j» ■ 8. DS soglaša z organizacijsko spremembo, da se delovno mesto »pomožni delavec«, zasedba 6, iz obrata vzdrževanje transportnih sredstev (oddelek: vzdrževanje tirnih transportnih naprav) prenese v transportni ’ obrat (oddelek: normalnotirni promet). 9. Na delovno mesto »asistent elektrovzdrževanja« v tovarni traktorjev v izgradnji se razporedi Janeza Kresnika. 10. DS opozarja kadrovsko službo, da se ob objavah in razpisih prostih delovnih mest ter ob zasedbah le-teh dosledno upoštevajo vsa določila SS o MRZD TOZD ViT, ker se je- le s celovitim' spoštovanjem teh določil možno izogniti nekaterim težavam, ki ob kadrovanju nastopajo. — sredstva za plačilo investicijskih projektov za dopolnitev opreme valjarne II se črpajo iz prostih še neizkoriščenih sredstev za valjarno I in II. 4. Seznanil se je s -poslovnim poročilom za I polletje in z rezultati poslovanja za julij in avgust. Ob tem je izrazil nezadovoljstvo zaradi pomanjkljivih podatkov za prvo polletje. 5. Predlagal je DS DO, da v skladu z določili samoupravnih aktov DO imenuje arbitražno ko-, misijo, ki naj razišče odgovornost za nerealizacijo rekonstrukcije hidravlike koračnih peči v valjarni Ii, zaradi katere je nastala večja škoda — občuten izpad dohodka. DS vztraja, da je treba krivce poiskati in proti odgovornim osebam uvesti postopek za ugotavljanje kršitve delovnih obveznosti. 6. Seznanil se je z rezultati akcije za dobro gospodarjenje in zadolžil komisijo za gospodarjenje, da preuči prekoračitve pri storitvah in o ugotovitvah poroča. 7. Soglašal je s predlogom uskladitve rangirnih odnosov po novi mikroorganizaciji. Ob tem je dal naslednje pripombe: — Pri zasedbi delovnih mest v jeklarni I in valjarni I naj se v sistemizaciji predvidi število delovnih mest kot varianta za dve-ali triizmensko delo. — DS meni, da bi bilo treba metalurška delovna mesta — kvalificirani 'delavci — v celoti pre-rangirati za en rang, ostala pa temu primerno uskladiti, če bi ostale TOZD zahtevale oziroma dosegle kakršnekoli tovrstne popravke, DS vztraja tudi pri realizaciji svojega predloga. ;— Obratovodje v TOZD proizvodnja 114. panoge so nasproti drugim obratovodjem, kjer imajo v obratih še več služb, bolj obremenjeni, a enako ocenjeni. Uskladitev rangov naj se sprejme V predlagani obliki, takoj pa naj se prične tudi postopek za ugotovitev tistih delovnih mest obratovodij oz. vodij, ki bi bili upravičeni za prerangiranje nad sedanjo najvišjo ocenitev. — Delavski svet vztraja pri uskladitvi rangov za predvaljarje grobe proge v valjarni I in skupi-novodje v celotni DO ter predlaga uvrstitev v XIII, rang. 8. DS želi, da mu vodstvo Žele- zarne Štore pripravi poročilo o tem, kdaj in kako se bosta orga: nizirala sektor za kakovost in razvoj in sektor za novogradnje v smislu prevzemanja vseh del s področja razvoja in investicij v okviru TOZD proizvodnje 114. panoge. - 3. seja, 28, septembra 1976 Izvleček iz zapisnika H Realizirani so. bili sklepi 2. seje. 2. Vodja TOZD E je članom DS obrazložil dopolnjeni predlog samoupravnega sporazuma P temeljih plana Za- 1. 1977, ki. ga je posredoval EOS ter podal pripombe na posamezne člene »Sporazuma«. DS je pripombe na predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana soglasno sprejel, vendar jih je treba posredovati službi EOS. 3. Vodje skupin ZZD TOZD E so pripravili program za nadalj-no razpravo. Gradivo bo v pismeni obliki posredovano vodjem SDS. Poleg tega se po 20. oktobru skupine sestanejo z vodji SDS in jim še ustno raztolmačijo zakon o združenem delu. 4. Energetsko gospodarstvo je pripravilo analizo energije v primerjavi za I. polletje in za 8 me-, secev 1976, iz katere je razvidno, da je specifična poraba energije približno v okviru normativov, kar smo dosegli z boljšo organizacijo dela in,boljšim uplinjanjem premoga Pri plinski energiji pa je večja poraba TH-plina, 9. Sprejel je samoupravni sporazum o organizaciji in sofinanciranju oddelka obrtno proizvodnih storitev Železarne Štore, s tem da ključ pokrivanja eventualnih izgub velja le do konca letošnjega leta, nakar je treba izdelati predlog enakomernejše razdelitve obveznosti. - 10. Na osnovi javne razprave po SDS je DS sprejel samoupravni sporazum o osnovah plana PTT prometa za obdobje 1976— 1980. 11. Potrdil je program dela delavskega sveta do konca leta 1976. 12. Soglašal je s predlaganim investicijskim programom Dinosa in Surovine za leto 1976. 13. Sklenil je, da se tov, Anto- na Lubeja, s 1. 9. 1976 razporedi na delovno mesto delovodje v valjarni H in uvrsti v XVII. rang. Glede na delovne izkušnje se mu za osem mesecev določi 2 % odbitek. • Z dnem razporeditve na delovno mesto (1. 9. 1976) se imenovanega vključi tudi v seznam premijskih upravičencev, 14. Soglašal je s predlagano uvedbo novega delovnega' mesta »konstruktor risar«, zasedba 1, izobrazba F — tečaj z izpitom za tehničnega risarja, rang XII, v pripravi dela’— kalibrirski oddelek. 15. Sprejel je povabilo za obisk v Jugorapidu Zagreb in pooblastil predsednika DS tov. Potrato, da zadevo organizacijsko uredi. kar vpliva na pozitiven rezultat. EG se zadolži, da za 9 mesecev v okviru organizira sestanek s porabniki in analizira porabo energije. 5. Pri stabilizacijskem programu za II. polletje nekateri energetski mediji izkazujejo negativno, toda skupni rezultat je pozitiven, EG še naprej spremlja stabilizacijska prizadevanja in o rezultatih obvešča delavce TOZD E. 6. Štab za posojilo za ceste TOZD E je dal poročilo, da je vpis po številu zaposlenih 100%, po finančni udeležbi pa 72,6 % od planirane Vsote. Akcija se zaključi 31. 10. 1976. 7. DS TOZD E je potrdil vodje in člane skupin, ki so odgovorni za izdelavo srednjeročnega programa v TOZD E. Službi za varstvo pri delu naj obratna komisija za varstvo pri delu TOZD E v pismeni obliki ustrezno dokumentira stanje glede zaščitnih sredstev v TOZD E. Pravilnik o zaščitnih sredstvih je bil že usklajen in korigiran z novim zakonom in ga je DS TOZD E že sprejel (na 24. seji dne 23. 1. 1976). Služba Za varstvo pri delu se naj vsekakor bolj angažira za Varstvo delavcev na delovnih mestih. STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Žmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA Delo samoupravnih organov ODBOR ZA DOHODI 4. seja, 29. septembra 1976 1. Člani odbora so se seznanili z realizacijo sklepov in jih potrdili. ; Ravno tako so se seznanili -z informacijo v zvezi z dostavo gradiva. 2. Odbor se je seznanil z obračuni stimulativnih dodatkov za julij 1976 in sprejel, predlog, da se vodstva proizvodnih TOZD izenačijo z delovodji in ostalimi upravičenci v.TOZD ViT in Energetiki. Odbor je sklenil, da se lom reduktorja v valjarni II smatra kot »višja sila« in se zaradi tega operativni plan količine proizvodnje za obračun, stimulativnih dodatkov. ustrezno zniža oz. za 1.600 ton. 3. Odbor se je seznanil z inf or-/ macijo o izplačanih OD za avgust. 4. Odbor je obravnaval obra-_ čun variabilnega dela. OD za razdobje od I.—VI. 1976, z naslednjimi' dopolnitvami: aj za vse TOZD in OSS se upošteva indeks doseženega finančnega rezultata na nivoju podjetja;- b> za ViT, Energetiko, GKSG, DPG in OSS se upošteva indeks dosežene realizacije na nivoju podjetja. Pri proizvodnih TOZD se upošteva njihova lastna 'realizacija; c) za vse TOZD in OSS_ se upošteva njihov indeks zaposlenih z upoštevanjem pri obračunu navedeni^ korekcij. Te korekcije so: — pri TOZD GKSG smo planirano število zaposlenih povečali za dva delavca, ki so jih zaposlili, iznad .plana- (čistilka za Celje,, vodja invalidske delavnice, referent za stanovanjske zadeve); . — pri TOZD DPG smo plan zaposlenih povečali za 3 delavce (2 natakarja za bife na Lipi, 1 delavec za počitniški dom na Rabu). Poleg tega pri obračunu nismo upoštevali delavcev iz nadur in pogodbenih del, ker so bila ta dela -opravljena za posebne DELAVSKI SVET 3. seja, 28. septembra 1976 - 1. DS je potrdil sklepe prejšnje seje. 2. Seznanil se je z rezultati poslovanja za avgusti, september m operativnim planom za oktober. 3. Seznanil se je z osnutkom SS o temeljih plana za leto 1977, 4. Potrdil je novo predračunsko vrednost TT v izgradnji v skupnem znesku 180.469 tisoč din in sklenil, da iz nerazporejenih sredstev, amortizacije , v letu .1975 odobri ostanek sredstev- 7,262.000 din za dograditev tovarne, traktorjev.,, . O združevanju sredstev .naj vodstvo TOZD livarn in SNG v sodelovanju s tovarno traktorjev v izgradnji v roku 1 meseca izdela ustrezen samoupravni sporazum. . 5. SNG naj do prihodnje seje pripravi poročilo O investicijski politiki oz. o koriščenju sredstev v TOZD livarn, med letom. — V prihodnje naj bi se kvar-talno spremljalo koriščenje amortizacije. CK IN DELITEV OD naloge (srečanje godb, vlak bratstva in enotnosti, odkritje spomenika na Slemenu itd.); d) poleg t_ega je sprejel, da se na račun že doseženih in realno pričakovanih rezultatov dela v drugi polovici leta, izplača| akontacij a. na račun variabilnega dela OD v višini 5 %,, za TOZD MO pa še dodatno v;višini■2,3'%., Skupaj z obračunom in akontacijo znaša- variabilni del OD za naslednje 3 mesece v povprečju 10%. Povečanje variabilnega dela OD omogočajo: — že doseženi in realno pričakovani rezultati dela v drugi polovici leta; — normalizacija povprečnih OD v zadnjih mesecih in nivo povprečnih OD v avgustu (za avgust znaša povprečje 4.064 din, za razdobje I,—VIII. pa 4,132 din), ki je precej, nižji od. planiranega povprečja, za. letošnje leto. Po tem dopolnjenem obračunu bodo odstotki variabilnega dela OD za mesec september, oktober in november naslednji: TOZD % variab. dela, OD za sept., okt.; nov. Akontacija SBb CJ t . tt> 114. panoge 6,2 5,0 11,2 Livarne - 8,9 5,0 13,9 MO 1,9 2,3+5,0 9,6 ViT 4,6 5,0 9,6 Ener- getika 6,6 5,0 11,6 TOZD GKSG - 5,2 . ; 5,0 10,2 TOZD DPG 4,6 5,0 9,6 OSS 5,6 5,0 10,6 DO 5,0 5,0 10,0 TOZDLIVARN — DS zahteva, da se delo v samem sektorju za novogradnje bolj, ažurna in reorganizira ter priredi tako, da bo zadovoljilo zahtevam v proizvodnji. .— Investicijski plani, ki so. izdelani ,in s strani DS potrjeni, naj s.e dosledno izvajajo. — Nadalje DS ugotavlja, da so bila v rekonstrukcijo sanitarij v livarni II vložena precejšnja,sredstva, rekonstrukcija pa je malomarno izvršena.. Stanje v sanitarijah. je nevzdržno,/, Te sanitarije ne nudijo; osnovnih, pogojev za minimalno higieno, ki jo rabimo na delu. Če tega ni možno rešiti takoj, naj ■ se ustanovi posebna komisija, s področja vzdrževanja in livarn ter se stanje strokovno oceni. 6. Na osnovi predloga komisije za MRZD y TOZD livarn je DS potrdil napredovanje: — Alojza FidLerja na delovno mesto, »delovodja«; — Stanka Artička na delovno mesto »tehnolog II«. BRON IZ MAKARSKE V okviru gasilskega..društva Železarne Štore že od ieta . 1951 uspešno delujeta pionirska in mladinska sekcija. V tem času so osvojili številna • prva mesta v občinskem in republiškem.me-, rilu, leta 1964 pa so bili drugi v zrveznem merilu. Tudi sedanja generacija pionirjev je zelo marljiva. Poročali smo že, da so v lanskem letu osvojili 1. mesto na občinskem, medobčinskem in republiškem prvenstvu. Letos-so na republiškem izbirnem tekmovanju-v Štorah bili prvi in si-s tem odprli pot na ¡zvezno tekmovanje, ki je -bilo 2. in 3. oktobra v Makarski. Ekipa se je za ta nastop pod- vodstvom mentorja tovariša Janeza Klakočarja teme- ljito pripravila in nestrpno pričakovala trenutka-, ko se je z vlakom odpeljala proti makarski rivieri. Lepo, sončno. vreme, čudovita pokrajina, dobra organizacija bivanja in prehrane, vse to je 'vplivalo na dobro razpoloženje celotne ekipe. Nekoliko je sicer motila oddaljenost od mesta bivanja in tekmovalnega prostora, saj je le-ta znašala 8 km. Naša, ekipa je tekmovala v skupini mlajših pionirjev, ito je v starosti do 10 let. V tej -skupini je tekmovalo še deset ekip iz ostalih republik. Po vrstnem redu so naši pionirji tekmovali drugi, vendar zaradi neustrezne opreme, ki jo je pripravilo Gasilsko društvo Makarska, niso. mogli izvesti. discipline do kraja. Ta dogodek na eni .strani, in pa dejstvo, da /so bili’v ekipah iz ostalih republik neprimerno večji in močnejši tekmovalci, je negativno vplivalo na trenutno razpoloženje v ekipi. Pri .tem je tudi v celoti odpove-1 dal .organizator, ki hi izvršil kontrole, Starosti, kakor/tudi ne glede opreme, saj sta bili edino :dve ekipi iz Slovenije v predpisanih, usnjenih .čevljih, vsi os,tali pa v športni opremi...Kljub vsemu so se potrudili ter kot zadnji po vrsti vajo ponovili z dobrim uspe; hoin. Sledila je še. igra med štiri- mi ognji, v kateri so se uspešno borih do drugega kola, dočim SO v tretjem kolu- igro izgubili z močnejšim nasprotnikom iz Gorišnice. Prvo mesto na tem tekmovanju so osvojili pionirji iz Ploč, drugo iz Gorišnice, tretje mesto in s tem bronasto medaljo pa naši pionirji. Želja je, -da bi še vnaprej pridno vadili, --še učili -spoznavati in preprečevati požarne in druge-nevarnosti ter s tem pripomogli k zmanjšanju števila požarov in drugih nesreč. POLITIČNA OCENA RAZVOJA (Nadaljevanje s 6. strani ) Ob letošnjih-razpravah o osnutku ZZD in nadajlnjem razvoju DO Železarne Štore v srednjeročnem -razvojnem načrtu smo analizirali tudi vlogo in naloge DPO. Naše" skupne potrebe pogojujejo v prihodnosti naslednje naloge: 1. Nadaljnja organska rast TOZD in DO v smislu zaokrožene celote,-ob zagotavljanju socialne varnosti zaposlenih in ob povečanju firializacije naše proizvodnje, 2. Hitrejši kvaliteten premik naših proizvodov, ob tem ugotavljamo prepočasen razvoj, v tej smeri,.. 3. Dosledno uveljavljanje načel začrtane kadrovske politike. 4. Zagotavljanje pogojev za pokrivanje potreb splošne in skupne porabe in družbenega standarda. 5. Ureditev sistema nagrajevanja. 6. Povečanje stanovanjske graditve. 7. Izobraževanje samoupravi; al-cev in članov DPO v vseh strukturah. 8. Odgovornejši pristop pri sprejemanju in izvrševanju plansko začrtanih nalog, 9. Še naprej razvijati stabilizacijska prizadevanja v okviru zastavljenih planskih zadolžitev. 10. Zagotavljanje uspešnega dela in pogojev družbene .samozaščite, in; splošnega ljudskega qd-pora. 11. Dosledno uveljavljanje, in izvajanje, določil. Zakona o združenem delu. Vse te naloge so podlaga za poglobljeno samoupravno delovanje in ustvarjanje večje materialne podlage, brez katere tudi ni in ne more biti resničnega samoupravnega sistema. Dosedanje naše izkušnje in želje delovnih ljudi po potrebi in možnosti odločanja,, visoka zavest delovnih ljudi, je poroštvo, da bomo vse te naloge tudi izvršili. g Gradišnik NASI SODELAVCI KOLIKO LET JE ŽE PRETEKLO. KO SMO DELAVCI PREVZELI KLJUČ TOVARNE. Ko 'sem tisto dopoldne pozvonil pri Fraiiuličevih, mi je odjprla soseda, bila je na obisku pri njih. »Toneta bi rad,« sem dejal in radovedno 'opazoval od kod se bo prikazal. Pa je prišla njegova žena in z njo radovedna -vnučka. »Šel je v trgovino« mi pravi »pa bo brž nazaj«. Šel sem mu naproti. Že od daleč sem ga pozdravil in ga pobaral; če je hišni ekonom. Veselo se mi je nasmehnil in prikimal. Povedal sem, da bi se rad malo pogovarjal, pokramljal z njim o njegovi bogati, pa tudi težki življenjski poti. Skrbno me je poslušal in me povabil v Stanovanje. V prijetni toplini dnevne sobe sva začela pomenek. Stara, častitljiva stenska ura je enakomerno tiktakala in nama pravično odmerjala čas. Anton Franulič je rbjensvrNere- ■ ižišou na Otoku Braču. Je rojen, ;pravi Dalmatinec. Leta 1914. je zagledal luč -sveta in zavekal po- ■ nosnemu očetu in dobri materi. »V Splitu sem kot mlad fant že pred vojno spoznal težave življe--nja,- borbo za vsakdanji prepotrebni . obstanek in kruh. . Tudi •stavkali smo. Bili smo -organizirani. Tako kot oče, sem tudi sam napreden vse življenje in tak želim tudi ostati.« . Anton se je poročil že pred vojno, pravimo, v stari Jugoslaviji. Žena je domačinka, štor jan- -ka. Takoj po vojni ga je več okoliščin prisililo, da je zapustil -rojstno Dalmacijo in prišel k nam, v Štore, v Slovenijo. . »Bilo je težko, prav posebej je -bilo težko za delo, za vsakdanji kruh. Pa tudi ženina mati nas je vabila v Štore. In tako sva odšla. Tu v Štorah, v železarni sem začel delati v jeklarni, kjer sem še danes in upam, da bom ostal še nekaj časa, do zaslužene pokojnine.« V jeklarni, kjer se je zaposlil, je opravljal razna dela, opravil izpit za topilca, prakticiral ih se učil metalurških; veščin.. Uradni akt takratne generalne direkcije črne metalurgije mu- je s 1. januarjem 1950.- leta dal uradni naziv topilniški delovodja 5M peči. »Predsednik, delavskega sveta' sem postal prvič leta 1954. Nato sem bil še dvakrat predsednik upravnega odbora in še enkrat predsednik - delavskega sveta. Opravljal sem vrsto, lahko rečem pomembnih funkcij, član Zveze komunistov pa sem od 1947. leta-.« , Kratko,-jedrnato, povedano, je naš Anton zelo aktivno sodeloval, oral ledino -izgradnje^ naše železarne, bil med prvimi borci delavskega upravljanja, žrtvoval prosti,-čas za opravljanje različnih in odgovornih funkcij, sc .ideološko izpopolnjeval. Veliko .časa je posvetil , tudi- športu. . Opravljal ¡je razne dejavnosti pri štorskem Partizanu in energično vodil mlade, nadebudne športnike. -r Anton prav lepo govori slovensko. Le tu in tam nehote uide na rodno »dalmatinščino«. . »Ko sva z ženo. prišla v, Štore, me je po pravici povedano, bilo strah, kako me bodo ¡sprejeli domačini. Dobro se spominjam, bil sem verjetno prvi, ki sem se mo-.ral privaditi, navadam, se učiti slovenščine in z veseljempriznam, hitro sem si pridobil prijatelje.« »Koliko let je že preteklo, ko smo; - delavci prevzeli ključ tovarne, prevzeli- tovarno v lastno, delavsko upravljanje. Verjemi mi, da sem bil malo v dvomih, kako naj delavec upravlja, kako naj odloča? Hude, notranje osebne probleme sem imel, ko so me-izvolili- za predsednika delavskega sveta. Ali bom kos težavnim nalogam, ali bom -uspešen?. To, an še marsikaj jme-.je pestilo,, muči- lo. Nešteto neprespanih noči, saj sera moral poleg friizmenskega dela sodelovati na sejah, se spoznati z. akti,' žakorti m predpisi. Vendar moram priznati, moč in volja sta premagala težave; bile so hude ure, ki pa so danes le spomin, in to Tepbspomin na uspešno opravljena -pionirska dela našega .delavskega «upravljanja.« - | - , Franulič Je miren-, ponosen človek; Radi ga imajo v obratu, po-'stal je priljubljen in spoštovan delavec. Ne pije in ne kadi, je vzgled in vzor marsikateremu. Ne,- »plavih šihtov« . ne,: pozna, tudi, da bi kdaj zamudil, ne, to ne. »Nekoč smo delali vse leto, vse dni. Tudi prazniki so nam bili delavniki. Potreba po jeklu, po betonskem železu, zahteva po izgradnji porušene domovine je narekovala trdo, neizprosno delo. Remonti so bili krajši. Še žarečo opeko smo metali iz peči, zahteve so bile bolj po količini in ne toliko kot danes, po kakovosti.« Anton bo, če bo še toliko zdrav kot je, delal še slabo leto, potem bo odšel v zasluženi pokoj. Trideset let triizmenskega dela v jeklarni je pustilo vidne posledice. »Zakon ni najpravičriejši,« mi pravi »benefikacija bi morala zajeti tudi metalurške delovodje.« O svoji preteklosti Franulič govori s ponosom. Vsakomur lahko pogleda pošteno v oči. , »Spominipovojnega dela v Jeklarni so nepozabni. Imeli smo celo slepega konja, ki nam je pomagal vleči vozičke., Edina zaščitna sredstva so bila takrat žaklevmasti predpasniki in usnje za roke. Staro železo smo metali ročno v peč, Da, to je danes zgodovina, nam veteranom v spomin, mlajšim pa v pouk, kako smo nekoč delali. Delavci so morali po več ur peš od doma do «tovarne in zopet nazaj. Mnogo jih je preprosto prespalo kar v tovarni. Danes -pripelje, avtobus skoraj do vsake hiše,- laže je našim delav-xem, udobneje.« Franulič zaradi bolezni ni več toliko politično aktiven kot .pred leti. Pa vendar se močno zanima za samoupravne akte, za novi zakon o združenem delu. V svoji bogati življenjski šoli ugotavlja, : da; še marsikateri delavec ne ve za svoje delav-ske praviee, :da je-delavska, kontrola še premalo aktivna. Televizija,. aktualne; oddaje, .šport, časopis-so dnevnic (Spremljevalci Antona. Veselje pa mu poleg čuteče žene-pomenita vnučka, navihančka, stalno sposobna nekaj narediti; in pripravljena s tistim večnim zakaj, zakaj! Tako miné dan-pri Franuliče-vih, dan združen z delom v tovarni, doma 7, družino, z vsakdanjimi domačimi obveznostmi in verjetno najbolj, veseli del dneva, iko se po končanem delu sprosti in posveti; vnučkoma. Z DELAVSKIM UPRAVLJANJEM MORAŠ BITI DOBRO SEZNANJEN * »Vsa leta sem bil vzdrževalec, najvee -v livarni in nato v -mehanični delavnici. Delo je bilo pestro, zanimivo. Ob takem delu na raznih livarskih strojih smo se učili, spoznali potrebe resničnega skrbnega vzdrževanja za nemoteni proces ulivanja, za vsakodnevno normalno,-a vendar ž vsakim dnem naraščajočo proizvodnjo.« Tako mi pravi Franc Starlekar, naš drugi ^sogovornik, sedaj delovodjama šamotni. Franc Starlekar je prišel-v našo železarno leta petinštiridesetega. Je domačin, doma iz Kompol nad Štorami. Pred nekaj leti se je srečal z Abrahamom. Tako kot naš prejšnji sogovornik Franulič, je tudi Starlekar eden naših starejših članov kolektiva, zvest delovni organizaciji, dober in po-, šten sodelavec. »Izučil, sem se v »Žični« v Celju za strojnega ključavničarja že pred vojno. Vojna leta so bila težka, nevšečna, ne spominjam se jih rad. Kot sem že omenil, seim najprej začel delati kot vzdrževalec v livarni. Ko smo združili, centralizirali vzdrževalno službo, pa šem pristal v. mehanični delavnici;« Tu je opravljal največ remontna dela pb vsej železarni, spoznal je vrsto različnih strojev in na- prav od jeklarne, livarne, plavža do aglomeracije, jih obnavljal in popravljal. Pred osmimi leti je odšel na samotno. Tu je še danes. »Meljemo Samotno moko, pripravljamo Samotno malto za potrebe naših metalurških obratov. Opeke, naše priznane Samotne opeke zaradi nemogočih tehničnih,, zdravstvenih pogojev in razmer, obolelosti delavcev in ne navsezadnje hude konkurence ne delamo več.« .; . Franc Starlekar je takoj, že leta -. petinštiridesetega, aktivno ■začel sodelovati' v političnih organizacijah-; prav posebej pa v sindikatu. Dolga leta je bil predsednik sindikalnega odbora v livarni. Ob->Ustanavljanju delavskega upravljanja je postal član delavskega sveta, nekaj let pozneje pa predsednik in to kar dve mandatni ■•dobi zapored. Tako kot v delovnem kolektivu je naš Frane,bil in. je še zelo aktiven -na; terenu, v naši krajevni skupnosti. »Zelo veliko smo naredili in lahko trdim, da smo bili uspešni 'krajani naše Krajevne skupnosti Štore. Bil sem predsednik režijskega odbora m tudi občinski od-boinik. V naših Kompolah smo zgradili cesto, vodovod in pred leti napeljali telefon. Skušamo si pridobiti še asfaltno prevleko za našo preobremenjeno in prašno cesto. To so dela, ki so vidna, mnogo srno;zato žrtvovali prostega časa, samoodrekanja. Darieš smo ponosni nad delom, ki smo -ga naredili in -lahko trdim, da 'šmo prekašali v takih »udarniških« akcijah marsikatere krajevne skupnosti.« Franci ima vrsto priznanj in odličje RED DELA S SREBRNIM VENCEM. Vsekakor si je ta priznanja in odličja s svojim aktivnim in požrtvovalnim delom krepko zaslužil. Kot predsednik delavskega sveta ..je moral tudi potovati, Rad se spominja težkih; odgovornih nalog, ki so jih uspeli razvozlati in ugodno rešiti. Pa tudi lepih, smešnih trenutkov rij pozabil. (Nadaljevanje na 14. strani) VSI MORAMO SODELOVATI NEKATERA AKTUALNA VPRAŠANJA IN NALOGE PRI NADALJNJEM URESNIČEVANJU DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V ŽELEZARNI Družbena samozaščita ni namenjena samo proti sovražmm elementom, ampak proti vsem negativnim pojavom, ki se pojavljajo v družbeni ali privatni lastnini. Nekateri še smatrajo, da se lahko z družbeno lastnino neusmiljeno okoriščajo, četudi še na račun delovne organizacije izkorišča celotna družba. Ko se bomo v nadaljevanju gradiva seznanili s sedanjimi rezultati organiziranja pristopne uveljavitve družbene samozaščite, bomo tudi ugotovili, da nas čakajo še zahtevne naloge. Zato je prav, da se soočimo s tistimi negativnimi pojavi, ki so prisotni pri nas in terjajo takojšnje ukrepanje za odpravo le-teh. Dosedanji rezultati pri uveljavljanju družbene samozaščite v železarni. Ugotovitve kažejo, da imamo posamezne določbe, ki urejujejo področje varnosti za TOZD in DO, vsebovane v samoupravnih aktih na različnih mestih. Nékaj jih je v statutu, druge pa so navedene v različnih drugih internih aktih. Potrebno je vse določbe kodificirati v enem aktu, zato smo pripravili nov samoupravni sporazum o organiziranju in izvajanju družbene samozaščite. Na ta način bo tudi to področje samoupravno in normativno u-strezno urejeno. Osnovni problem, ki smo ga v zadnjem letu pričeli načrtno urejevati, je odprtost železarne. Dostop in vstop v objekte ni povsod primemo zavárovan, zaradi tega je gibanje nepoklicanih oseb težko kontrolirati. S poostrenimi ukrepi, ki se izvajajo od L 2. 1976 smo dosegli delno izboljšanje reda v železarni. Imamo sicer ustrezno organizirano službo zavarovanja, vendar pa tako številčno kot strokovno ne zadovoljuje dejanske potrebe. Številčno je služba sicer dovolj zasedena in bi se morala v perspektivi zmanjševati s postopnim ograjevanjem objektov, ko bi se interna vratarska služba ukinila razen v tovarni traktorjev. V zadnjih letih smo zaposlovali na delovna mesta čuvajev in vratarjev delovne invalide, ne glede na strokovnost teh ljudi. Zaradi .takšne strukture zaposlenih v tej službi stanje ni zadovoljivo, kajti posamezniki niso dovolj strokovno sposobni za opravljanje odgovorne naloge, ki jih nalaga načrt zavarovanja, sporazum o družbeni samozaščiti oz. interesi DO. Med ukrepi, ki smo jih sprejeli za stabilizacijo gospodarstva pa tudi Stabilizacijo naših notranjih razmer v železarni, so poudarjena tudi prizadevanja za večjo delovno disciplino in odgovornost. Kljub temu, da smo doslej tekoče informirani o težki gospodarski situaciji, ki še posebno postavlja v ospredje vprašanje naših prizadevanj za večjo delovno disciplino in odgovornost, se v nekaterih sredinah obnašamo še dosti nedisciplinirano in neodgovorno, tako do svojega dela, kakor do svojega kolektiva. Taki pojavi so prisotni, tako med delavci materialne proizvodnje, kot delavci v skupnih službah. Čeprav morda zveni nekoliko nerazumljivo, pa vendarle ima člo- vek včasih občutek, da smo v železarni kar legalizirali razne .privatne opravke med delovnim časom, nekateri kar legalno zapuščajo delovno mesto s predpisano dovolilnico. Še vedno beležimo precejšnje število .delavcev, ki zamujajo na delo ali predčasno odhajajo, četudi vedo, da je to kršitev delovne obveznosti. Kajti na delovnem mestu moramo biti 5 minut pred pričetkom dela, zapustimo ga lahko šele po uri, določeni za konec delovnega časa. Še bi lahko naštevali razne nepravilnosti, kot je proslavljanje raznih jubilejev sodelavcev med delovnim časom. Pri vseh teh negativnih pojavih, ki rušijo delovno disciplino, se izražajo tudi v neodgovornosti do dela, gre v bistvu za globlje vprašanje, ki bi mu 'lahko rekli humanizacija in disciplina dela. Gre tudi za negativne posledice v tem, da se taki »zgledi« neverjetno hitro širijo in lahko zavzamejo obseg, ki bo imel daljše negativne posledice. In končno se ob tem lahko marsikdo vpraša, ali ni morda to vprašanje preštevilčnega kadra, če se lahko tako neodgovorno razpolaga ž delovnim časom. Seveda pa je tu še temeljno vprašanje, kaj delajo in kako vodijo račun o svojem kadru neposredni vodje dela, ki so prvi odgovorni za takšno stanje. Končno bi morali začeti vprašanje delovne discipline in delovne odgovornosti obravnavati tudi z vidika ustavne kategorije, ki je v osnutku zakona o združenem delu dobila zelo konkretne opredelitve v pogledu odgovornosti delavcev v združenem delu. Torej odgovornosti, ki pomeni kršitev ustavnih določil, oz. s sprejemom zakona o združenem delu tega zakona, kar. pa ima seveda za posledice sankcije. Tako lahko v omenjenem zakonu v poglavju odgovornosti za izpolnjevanje delovnih obveznosti preberemo: »DelavGi so medsebojno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti v združenem delu.^ Delavec odgovarja za nespoštovanje sklepov organizacije, v kateri dela, za kršitev delovnih obveznosti in za druge kršitve delovne - discipline, če delovne obveznosti in delovno disciplino krši po svoji krivdi. Delavec odgovarja v temeljni organizaciji disciplinsko in mate-, rialno.« In dalje: »Za kršitev delavnih obveznosti in druge kršitve delavne discipline je mogoče delavcu izreči enega izmed naslednjih disciplinskih ukrepov: opomin, javni opomin, razporeditev na drugo delovno mesto v skladu s,tem zakonom, denarno kazen in prenehanje delovnega razmerja.« Marsikdo bo lahko ugotovil, da smo mnogo tega imeli v železarni že v, sedanjih samoupravnih aktih, pa se vendarle kljub temu srečujemo s številnimi pojavi nediscipline in neodgovornosti. To pa zategadelj, ker nismo bili dosledni pri uresničevanju samoupravno sprejetih norm in obveznosti in zato, ker j smo prepogosto poudarjali le pravice, mnogo premalo pa odgovornosti, ker prav iz tega izhajajo samoupravne pravice. Mnogo bolj pogosti so bili disciplinski ukrepi zaradi nediscipline in neodgovor-. nosti pri delavcih v materialni proizvodnji, ker se je to pač neposredno odražalo na rezultatih materialne proizvodnje, medtem ko smo bili mnogo bolj tolerantni pri neodgovornosti in nedisciplini pri ostalih delavcih, čeprav je tudi to povzročilo negativne posledice, ki pa so se pač bolj »posredno« odražale v materialni proizvodnji. Seveda bi bilo po vsem tem idealno, da bi že danes imeli delavce z visoko družbeno zavestjo in delovno kulturo, ki bi vse te odgovornosti nosili v sebi, ki bi pred seboj polagali obračun o svojem prispevku v združenem delu, kar je seveda vizija prihodnosti, zato pa imamo danes še delovodje, obratovodje,, šefe in direktorje služb, iki morajo voditi račun tako o organizaciji dela, kakor o delovni disciplini in odgovornosti delavcev, ki z njim skupaj uresničujejo zaupane naloge. Brez očitka bi lahko v uvodu navedene pa tudi nenavedene negativne primere naprtili prav njim, ker v svojem delovnem okolju to .dovoljujejo. Žal .pa se tudi med njimi najdejo taki, ki delajo iste napake. V prizadevanjih za večjo delovno disciplino in odgovornost nas torej čaka odločen in odgovoren prehod od besed k dejanjem. Pri tem nimamo kaj na novo sklepati, kajti sklepov o večji delovni in tehnološki disciplini ter odgovornosti je že dovolj, potrebno jih bo le dosledno uresničevati tako na podlagi obstoječih samoupravnih dokumentov, kot v duhu zakona o združenem delu. Uresničevati ne samo horizontalno, temveč tudi vertikalno, kajti do danes še ni bil nobenemu vodilnemu delavcu izrečen disciplinski ukrep, če so se v njegovem obratu ali oddelku oz. službi pojavljali taki negativni pojavi. Zunanje osebe se večkrat gibljejo znotraj varovanega območ- ja same brez spremstva, ne da bi jih kdo vprašal, kaj želijo in podobno. Pojavi kriminalitete so v upadanju. S povečano kontrolo smo sicer omejili odnašanje materiala in drugih predmetov brez ustreznega dovoljenja. Vendar so še pojavi, da posamezniki skušajo pri stranskih vhodih ali kako drugače izkoristiti možnosti za odtujevanje družbene lastnine. Ostali .pogasiti pojavi kršitve delovnih obveznosti so še prihod na delo v- vinjenem stanju, prinašanje alkohola ali celo prodaja, povzročanje nereda s fizičnim izpadom, neopravičeni izostanki, malomarnost pri delu in drugo. Analiza kaže, da prekrški naraščajo v primerjavi z letom 1974 in po značaju zavzemajo naslednji vrsti red: 1. neopravičeni izostanki 2. vinjenost' 3. fizični izpad 4. malomarnost pri .delu. . Značilno je, da. so kršitelji v glavnem mlajši delavci do 30 let starosti. Prisotna je problematika varnosti cestnega prometa v Štorah in se vprašanje neurejenih cestnih razmer in varnosti občanov rešuje skupno med železarno in KS Štore ter Skupščino občine Celje. Z ureditvijo parkirnih prostorov, postavitvijo kolesarnic, smo na tem področju izboljšali stanje, četudi imamo kršitelje tega reda. Urejujejo parkirišče za avtobuse pri Godcu, v .programu je prestavitev parkirnega prostora pri Podcajtu v bližini traktorske tovarne in prestavitev obstoječega parkirnega prostora Štore I na novo lokacijo med železnico in cesto drugega reda. Tudi na tem področju je treba drža,ti prometni red. Pri uvajanju samoupravnega reda v železarni v smislu samoupravnega sporazuma o družbeni samozaščiti in pravilnika o delovnem redu, pričakujemo od samoupravne delavske kontrole polno angažiranost pri doslednem izvajanju zastavljenih ciljev. Ž. J. ■NA CESTI NISI SAM PEŠEC V PROMETU Pešec ne sme prečkati vozišča na krajih, kjer je na vozišču neprekinjena črta, ali so vozni pasovi kako drugače med seboj ločeni. Pešec mora na zaznamovanih prehodih za pešce iti čez vozišče po desni s trdni prehoda. Preden stopi na vozišče, da bi se izognil oviri na pločniku, se mora pešec prepričati, če lahko to stori varno glede na ostale udeležence.. v prometu. Voznik ne sme ogrožati ali ovirati pešcev, ki so na pločniku, na otoku za pešce, .ali ki na predpisan način hodijo po vozišču. Voznik, ki vozi čez pločnik, ko vozi v oziroma iz garaže, dvorišča ali kakšne druge površine, ki ni namenjena za javni promet, mora pustiti mimo pešce, ki hodijo po njem. Voznik, ki vozi po vozišču, na katerem so luže, mora vožnjo tako prilagoditi, da ne škropi pešcev, voznikov koles z motorjem in kolesarjev. Ko se toplotni žarki širijo, se delno odbijejo in delno vpijejo, kar je odvisno od snovi, na katere naletijo. Predmeti, ki ne prepuščajo toplotnih žarkov, naredijo na nasprotni strani predmetov senco (tako kot sončni žarki), kar je zelo pomembno za zaščito pred toplotnim učinkom. Vidni del sevanja ■— svetlobni blisk, povzroči pri ljudeh začasno slepoto in poškoduje mrežnico, če nimamo zavarovanih oči. Zato ne glejmo v center eksplozije, temveč zaščitimo oči, oziroma poiščimo zaščito za predmeti ali pa v senci predmetov. Infra rdeči in ultra vijolični žarki pa povzročijo na nezavarovanih delih telesa opekline, vnetljive snovi pa se vžgejo. Pri opeklinah prve stopnje se koža površinsko poškoduje in pordeči, podobno kot pri sončenju. Pri opeklinah druge stopnje se pojavijo na koži mehurji. Pri opeklinah tretje stopnje nastanejo, na opečenem delu telesa rane in pri četrti stopnji opekline, koža in podkožno tkivo zoglenita. Spodnja tabela nam prikazuje, na^ katerih razdaljah od ničelne točke eksplozije in moči bombe nastanejo posamezne stopnje opeklin. - Moč bombe Stopnja opeklin Toplotni impulz cal/cm2 20 KT to v a N 2 > 20 MT m-S - 5S nj d) v a N « 2 > I. stopnja 2— 4 2.800 12.500 II. stopnja 4— 7 2.600 12.000 III. stopnja 7—11 1.900 10.500 Sekundami učinek toplotnega sevanja se kaže v nastalih požarih zaradi vnetja gorljivih snovi in delno zaradi porušenih objektov — stavb, v katerih so nastale poškodbe naloženih peči na trdo gorivo, 'vključenih elektro ali plinskih peči, poškodb električnih in plinskih napeljav, razlitega kurilnega olja ipd. Nastali požari se včasih združijo v požar velikega dosega — ognjeni vihar. Tak požarni vihar je zajei tudi Hirošimo na površini 12,5 km2 in je divjal približno 4 ure. Računajo, aa je polovico vseh prizadetih v Hirošimi in Nagasakiju usmrtil in poškodoval ¡- toplotni učinek. jedrske eksplozije Učinki ušesnega bobniča, poškodbe pljuč, želodca in črevesja ter notranje krvavitve. Iz naslednje tabele so razvidni podatki, ki nam ponazorujejo posledice z ozirom na uporabljeno moč bombe. Moč bombe 20 KT 20 MT 6|ï * O'S? * i hude - 800 2 8.000 200 srednje 1.800 8 16.000 600 lahke 2.500 10 24.000 1.000 ZAŠČITA Pred udarnim valom nas najbolje varujejo zaklonišča, pri čemer dajejo dokaj dobro zavetje tudi pokrita ravna zaklonišča — zaklonilniki. Ce nismo v zaklonišču, moramo zavetje čim hitreje poiskati v neposredni bližini) kot so to parki, za zidovi, nasipi, za drevjem ipd., kot smo to že opisali ali pa se moramo vreči na tla. O tem, da nas zaklonišča zavarujejo pred učinki jedrske eksplozije je dokaz iz Nagasakija, kjer so ljudje v zaklonišču ostali nepoškodovani, pa čeprav je bomba eksplodirala nad zakloniščem (600 m). TOPLOTNI UČINEK Toplotni učinek- se. kaže kot svetlobni blisk,' kot začetno to- i plotno sevanje (primarni učinek), in v obliki požarov (sekundarni učinek). Vir začetnega toplotnega sevanja je ognjena obla, razgreta na več 10 milijonov stopinj Celzija, iz ognjene oble izžarevajo vidni, ultra vijolični in infra'rdeči žarki. Sevanje traja od dveh do dvajset sekund, kar je odvisno od moči bombe. Sevanje preneha tisti trenutek, ko ognjeno oblo obda oblak vodne pare. Toplotno sevanje se širi premočrtno od centra eksplozije iia vse strani s hitrostjo svetlobe, njegova moč pa se zmanjšuje sorazmerno s kvadratom raz-, dalje. Prav tako pa na-moč toplotnega sevanja vplivajo —ga zmanjšujejo tudi megla,, dim, prah, dež in sneženje. Pozitivni in negativni učinek udarnega vala: a) ob jedrski eksploziji b) obdobje pozitivnega pritiska (nadp>ritisk) c) trenutek,- ko se izenačita čelni pritisk udarnega vala 'in atmosferski pritisk i c) obdobje negativnega pritiska (podpritisk) d) konec udarnega učinka Energija, ki se sprosti ob jedrski eksploziji, se pojavlja kot zračni udarni val, toplotno sevanje, začetno radioaktivno sevanje in radioaktivna kontaminacija. Od'skupne sproščene energije odpade 85 odstotkov na toplotno (kinetično) energijo, ki deluje delno kot udarni val, delno pa kot toplotno sevanje. In sicer odpade na udarni val približno 50 % skupno sproščene energije, na toplotno sevanje pa 35%. Preostalih 15 % energije jedrske eksplozije se javlja v obliki radioaktivnega -sevanja, od tega 5% kot začetno radioaktivno sevanje, drugih 10% pa kot kasnejše radioaktivno sevanje, ki povzroča radioaktivno kontaminacijo — zastrupitev. O tem smo napisali že v eni prejšnjih številk Žele-zarja. Ker danes nadaljujemo s tem gradivom je potrebno na kratko te učinke še enkrat opisati, s čemer bo bralcu gradivo v nadaljevanju bolj jasno. a) UDARNI VAL Udarni val se naglo širi od središča eksplozije na vse strani, zaradi nastalih razžarjenih plinov iz ognjene oble, odriva in Stiska zrak okrog sebe in tako nastane na njegovem čelu plast Zbitega zraka, ki s svojim pritiskom deluje rušilno in uničujoče na vse predmete. Hitrost, s katero se širi udarni val, je v začetku večja od hitrosti zvoka, vendar se z oddaljevanjem od centra eksplozije hitro zmanjšuje. Zanimivo je povedati, da razlikujemo pri učinkovanju udarnega vala dve obdobji, ki se razlikujeta ne le po moči in dolžini trajanja, ampak tudi po tem, v kateri smeri se širita. To Sta pozitivna in negativna faza udarnega vala. Skica nam ti dve fazi dokaj prepričljivo ponazoruje. Pozitivna faza udarnega vala se giblje stran od centra eksplozije. Ko se nadpritisk na čelu udarnega vala izenači z atmosferskim pritiskom, se začne negativna faza, ko zrak valovi od periferije k centru eksplozije. To drugo obdobje je časovno dvakrat daljše od prvega, po učinku pa znatno slabše. Rušilno moč udarnega vala merimo z velikostjo nadpritiska, izraženega v kp/cm2. V centru eksplozije računajo strokovnjaki, da se oblikuje oziroma sprosti moč 1,000.000 kp/om!. Obe fazi — obdobji udarnega vala trajata pri zračni eksploziji (to -bodo vojni strategi tudi največkrat uporabili) 20 KT bombe kakih 10 sekund. Učinek udarnega vala se kaže v rušenju objektov. Moč tega rušenja je odvisna od moči bombe, vrste objekta, oddaljenosti od ničelne -točke in zemljišča. Zgradbe s kovinsko konstrukcijo ali iz armiranega betona so veliko bolj odporne kot zgradbe iz opeke. Hiše z manj nadstropji so vzdrž-ljivejše kakor večnadstropne (stolpnice). Na. ljudi učinkuje udarni val posredno in neposredno. Posredno učinkuje na ljudi s tem, da jih zasuje z ruševinami ali poškoduje z raznimi predmeti, ki padajo z zgradb ali pa jih nosi zračni val. Neposredno učinkuje tako, da jih podre in pri.tem poškoduje, ter z zračnim pritiskom, pri čemer nastanejo poškodbe ■NA CESTI NISI SAM VOŽNJA Z VOZILI PO CESTI Na. cesti, na kateri sta dva ali več prometnih pasov za promet vozil v isti smeri, zaznamovanih z označbami na vozišču, morajo vozila vozili po sredini zaznamovanega prometnega pasu. Voznik sme zapeljali z vozilom z enega zaznamovanega prometnega pasu na drugega oziroma iz ene kolone vozil v drugo le, če s tem ne ogroža ali ne-ovira drugih udeležencev v prometu. Voznik ne sme zapeljati vozila nazaj na nepregledno križišče, na prehod za pešce, čez železniško progo iz neprednostne ceste na prednostno cesto, ha vrhu klanca ali na ovinku z nezadostno vidljivostjo. Vozniki: koles z. motorjem, kolesarji, jezdeci in pešci smejo, če ni zanje posebne steze, uporabljati največ 1 m širok del vozišča, računano od roba vozišča. Voznik, ki se z vozilom približuje križišču, na katerem promet ni posebej urejen s svetlobnimi prometnimi znaki, ki jih daje pooblaščena uradna oseba, še mora prepričati, če je cesta, na katero zavija prosta, in po potrebi ¿manjšati hitrost ali vozilo ustaviti. BESEDA MLADIH Volilna konferenca ZSM V skladu s sklepom 13. redne seje koordinacijske konference ZSM Železarne štore je bila v .petek, dne 8. 1Q. 1976 ob 16. uri na Teharjah volilna programska konferenca ZSM . DO ŽŠ. Vsem nam mladim je več ali manj znano, kakšen nameri ima ta konferenca. Ob: pregledu dosedanjega dela, ob problemih in uspehih, ki so nas mlade srečevali, smo si začrtali nove cilje, izvolili smo novo predsedstvo, dopolnili — popravili poslovnik o organiziranju in delovanju ZSM DO Žš. Konferenci sta prisostvovala tudi direktor tov. dipl. ing. Dušan Burnik. in Frido Gradišnik — predsednik konference OOS. Direktor tov.. Dušan Burnik je vsem nam mladim svetoval: ■ Kolektiv naše delovne organizacije se stalno številčno veča, seveda s tem se hkrati tudi pomlajuje, Strinja se s tem, kar je omenil v svojem referatu tov. Božiček in sicer, da se mladina izobražuje; seveda je zato nujno potrebno izdelati program, kakšnega delavca- — strokovnjaka sploh potrebujemo. Po kadrovskem sektorju je ugotovljeno, da Smo že presegli določeno denarno Višino; ki je dodeljena v ta namen. - Potrebno- je torej, da se skupno dogovarjamo o kadrovski politiki. Poudaril je, da je stalno aktualna naloga slehernega člana naše 'delovne organizacije, še posebej pa mladega delavca, da skrbi za -pravilen -potek dela, za- izvajanje dosledne tehnološke discipline in seveda tudi za izvajanje vsesplošne, discipline. na delovnem mestu. 1 Tovariš- Frido Gradišnik je omenil, da je dosedanje vodstvo mladine v naši1 delovni organizaciji pokazalo, da se > da z združenimi močmi marsikaj narediti. Vendar so to bile le posamezne akcije, ki niso pripeljale do večje interesne dejavnosti širšega kroga mladih -ljudi v naši delovni organizaciji,- Žal še ni ničesar narejenega, da bi se aktivirali mladi iz bratskih republik. Potrebno je, da čimveč teh ljudi vključimo v mladinske vrste'. Svetel primer delovne zagnanosti in smisla-za skupinsko delo je pokazala skupina 17 mladincev pri. čiščenju našega počitniškega doma na Rabu. Želimo' si, da bi bilo 'takih in podobnih akcij čimveč ter da Se podobne- akcije'izvajajo tudi ha področju našega delovnega okolja, saj -bi s dem pritegnili tudi starejše, ki bi zanesljivo pri ■takih> akcijah tudi sodelovali... Dosedanji predsednik ZSM DO ŽŠ tov. Edo Lorger je v poročilu zajel delo ZSM . DO žš v. letih 1974/76. Odločili so se, da prenehajo z disko plesi in. Občasno organizirajo prireditve kot so: kvizi, gledališke predstave, gostovanja ansamblov, , Ob. pr ehodu.na te oblike. so ugotovili,, da je zanimanje za tovrstne priredit ve-mnogo ..večje; ■-.• | ■'§ ¡¡¡¡1 /■ -- ' .Na seminarju, ki sa ga pripravili v okviru združenega podjetja Slovenskih, železarn, so- razpravljali oi.materialih za 9. kongres ZSMS in- za 8. kongres ZŠS, razen tega pa so obravnavali tudi razvoj slovenskih železarn. Po kongresnem obdobju so obnovili svoje vrste in prešli, na delovanje Osnovnih organizacij, kar pa pri nas ni 'bilo novo, Po osnovnih organizacijah so obravnavali kongresni material, ki nam je bil vodilo za nadaljnje delo. Na podlagi širšega delovanja z drugima delovnimi organizacijami izven ZP Slovenskih železarn so-se odločili za povezavo z mladinskim aktivom konfekcije Lisca. Z njimi so organizirali skupne razgovore, družabna srečanja; pripravljen skupni izlet pa zaradi tehničnih ovir ni bil izveden. V letu 1975 so bili organizatorji že tradicionalnega majskega srečanja-mladih železarjev, ki pa, je po ugotovitvah udeležencev popolnoma uspelo. V obdobju priprav na volitve koordinacijske konference so pripravili predlog poslovnika ZSM DO ŽŠ, akcijski program in dosledno izvajanje le-tega. V mesecu, novembru so se predstavniki in sekretarji 00 udeležili izobraževalnega seminarja na Bledu. V počastitev 29. novembra ¡so organizirali pohod po poteh prve Celjske čete. Dobro, so sodelovali- z drugimi družbenopolitičnimi organizacij a-mi.pri.nas in navzven. Aktivnost naše organizacije se je v. preteklem obdobju usmerjala predvsem na uresničevanje, resolucije in sklepov 9. kongresa. ZSMS-v Moravcih. V Gilju uresničevanja-stabilizacijske politike v DO se je mladina, aktivno vključevala v .akcije drugih organizacij na tem področju; Vedno- bolj. se čuti vpliv ’mladih pri odločanju o rezultatih in pogojih dela v vseh smereh. Zastopanost mladih v samoupravnih organih je po pregledu seznamov še kar zadovoljiva. V prihodnje bo potrebno v tej smeri polagati še večjo pozornost. Naša stalna naloga je bila in bo uvajanje mladih za sprejem v ZK, kar se že več ali manj pozna v -njihovih vrstah. Pripomnili bi,; da je program uvajanja mladih v-ZK še vedno pomanjkljiv, za kar pa nismo odgovorni samo mi, temveč tudi ZK sama. Naša organizacija, se je zelo močno povezovala in se še vedno povezuje s krajevno skupnostjo, prav tako tudi z mladinsko organizacijo, KS, s katero smo ustanovili koordinacijski svet, ki povezuje osnovne - organizacije na terenu, vključujoč tudi Železarno Štore. Ta organ naj bi: imel nalogo koordinirati-delo in: akcije na tem področju. V izvršilnih organih občinske konference ZSM smo zelo dobro zastopani, kar : nam daje možnosti za uspešno obojestransko sodelovanje in reševanje začrtanih nalog. V okviru -slovenskih železarn se aktivno ! vklj učujemo. v n j ihov program, za • katerega ■ je zadolžen svet ' ZSMS Slovenskih železarn. V obdobju leta 1976 je bila iz-. vedena. anketa, katere vsebina se . je. nanašala na delo in.miselnost mladih v. naši DO. Rezultati ankete so pokazali, da. večji del mladih nima več toliko elana za delo v mladinski organizaciji; vzrok pa je treba verjetno iskati v-različnih osebnih,interesih, kot so šolanje, družina in drugo, V Zadnjem obdobju delovanja pri- tegujemo večje število mladih za delo v mladinski organizaciji, kar pa je na 1.100 mladih v naši DO še vedno premalo. Iz ankete je bilo razvidno precejšnje zanimanje za sprejem v vrste ZK. Nikakor ni naša želja sprejemati mlade v vrste ZK kampanjsko, zato smo se'dogovorili, da mora imeti vsak mladinec, ki želi vstopiti v ZK, potrditev mladinske organizacije. V preteklosti ni bila 'mladina dovolj seznanjena z marksistično literaturo, zato- bo odslej potrebno pospešiti oblike izobraževanja tudi na tem področju. Želja nas mladih je, da se pri izbiri kadrov za šolanje (seminarji, študij) polaga večja pozornost na družbenopolitično aktivne mladince in da se v prvih vrstah omogoči šolanje «ft. izobraževanje v tem, | Ob pregledu rezultatov volitev v samoupravne organe je prisotnost mladih v samoupravnih' organih zadovoljiva, mladi imajo v teh organih podporo vseh zaposlenih v DO. Kot vsako leto, so tudi, letos prisostvovali na številnih delovnih akcijah kot so: kozjansko, Posočje, delovne akcije na nivoju združenj a j ugpslovan* skih železarn ter interne akcije. Letos- so prešli na ustanovitev novih osnovnih organizacij, ki so potrebne; če hočemo delovanje mladinske organizacije prenesti neposredno na vse mladince, ki se nahajajo v DO. Njihov ugodni (Nadaljevanje z 1L strani) »S tovarišem Vogo sva' potovala, bolje rečeno letela, z avlo-nom v Železarno Nikšič. Seveda, pristati je bilo treba v Titogradu. Stari Douglas je vso pot' letenja povzročal obema hude težave. Ko smo se bližali Titogradu in se začeli spuščati, je Vogo strahotno bolela glava, pritisk na bobniče v ušesih je bit za njega neznosen: Ves obupan me je postavil pred dejstvo, če bo to trajalo še pet minut, bom prisiljen izstopiti!* Zmedeno sem mu samo s pogledom potrdil njegovo hudo grožnjo, kajti imel- sem svoje, probleme. Skoraj vse vrečke v letalu sem porabil, saj se ve zakaj!« In morda še ta, krepka a dobra anekdota iz Titograda. »Huda vročina v Titogradu je zahtevala obvezno gasitev žeje. Priznati moram, da nisem bil preveč založen z denarjem, doma me je čakalo pet neprehran jenih ust, pa šem si dejal, najbolje bo, ker bo verjetno najceneje,. da si privoščim limonado. Tovariš Voga je lepd molčal in se odžejal, z zapeljivim, zlatorumenim in hladnim pivom. In; ko sva plačala, je Voga za pivo; dal trideset takratnih dinarjev, jaz pa, še vedno žejen in globoko razočaran, za tisto, revno, mlačno limonado pa šestdeset dinarjev. Smeh na moj dobri namen .varčevanja’sem Vzel . z razumevanjem prisotnih kolegov.« Leta devetinšestdesetega - je Starlekar ponovno postal predsednik delavskega sveta. Takratni predsednik Jože Lončarič j c odšel na novo področje, politično zvezno dejavnost v Beogradu. Čeravno je bilo takrat močno razgibano delavsko upravljanje, Franci ni imel težav,- Vsa leta politično aktiven, dobro sezna- izid potrjuje .dobro'delovanje in aktivnost-le-teh v Hadaljnjem obdobju, ZSM. se mora. popolno angažirati na vseh področjih družbenega življenja in .v vseh sredinah. Dajati mora ustvarjalni prispevek po svojih delegatih, na podlagi stališč koordinacijskih komisij za uresničitev nove ustave in akcije za zmanjšanje stroškov poslovanja. • Na področju stanovanjske polit tike se mora popolno angažirati. Prizadevati si moramo pri zagotovitvah enakih možnosti za šolanje vseh mladih. Storiti moramo vse, da bo . .mladina seznanjena z možnostmi štipendiranja; Članstvo ZSM v OO je kadrovska baza za obnavljanje, članstva ZK; Mladinska .organizacija naj. se programsko in akcijsko Vtke v OOS. To mora omogočiti, da se interesi mladih’ oblikujejo in izražajo v osnovnih organizacijah, hkrati pa tudi znotraj sindikalne organizacije. - Vsa akcijska jedra morajo imeti največjo akcijsko — politično vlogo, zato -jih morajo v vseh oblikah organiziranosti ZJSM predstaljati komunisti, ki svojo revolucionarnost potrjujejo, s tem, da.so; v akcijah na čelu mladinskih množic. Zato mora tudi ZSM skupaj z ZK. resnično zagotoviti uspešnost aktivov ZK, ki morajo delovati kot oblika dela ZK. — J. Ž. — njen z; nalogami in- ciljem delavskega upravljanja, je- svojo nalogo uspešno in dobro opravil. Starlekar mnogo kadi, cigareta v roki mu veliko pomeni, imam občutek, da ga pomirja. Zdravje mu dobro; služi, če bo še" tako naprej, bo kar v redu, mi pravi. Doma, po delovnem času ima dovolj dela. Hiša, nekaj vrta in majhen vinograd mu da popoldansko opravilo, vrtičkanje, da pozabi na Skrbi irr se sprosti; Televizija mu veliko pomenh Rad gleda filme, oddaje »v živo«, čita časopis m j podobno. Pa se marsikdaj zgodi, da _ga prav to »napeto« in zanimivo gledanje zaziblje v sladko spanje. Franci Starlekar je sicer miren; ko pa se v-družbi sprosti je prijeten in vesel možak. Tako kot je spoštovan v tovarni je tudi doma na vasi in v družini. Svetle oči sogovornika me hudomušno opazujejo, resnost mu poudarja izrazita vendar - spoštovana pleša, obrobljena z dolgimi, kodrastimi sivimi lasmi. Še sva gorovila o ustanavljanju bodoče invalidske delavnice, o problemih družbene kontrole, o disciplini in čistoči v podjetju. Marsikaj’ sva; razvozlala,. »Veliko smo naredili« mi pravi moj sogovornik »pa še vedno se mora mo učiti, izvrševati: naloge delav-' skegd.'upravljanja in se. izobraževati«. Starlekar je v svoj ih odgovorih preudaren;- Niso mu. kar tako planili z jezika, tja v en dan. Krepko premisli, .potegne dim iz obvezne 'cigarete in te celo pusti čakati preden pove, kar se' mu porodi. Saj' pravi tisti • ljudski izrek, trikrat premisli,; enkrat povej. In tak je naš Starlekar in. še kako pravima, VR NAŠI SODELAVCI STRELJANJE Tekmovanje v streljanju z zračno ’(puško v -ofcvinn- medsebojnih srečanj med slovenskimi železarnami je bilo letos-v-organizaciji naše železarne. V soboto, dne 16. oktobra; se je zbralo 6 moških in 3 ženske ekipe, ki so do-' segle naslednje rezultate: V obeh konkurencah tako1 pri moških kot pri ženskah sta zmagali naši'ekipi. Pri članih so naši strelci ekipno dosegli 1.040 točk, druga je bila ekipa Železarne Ravne s 1.0016točko,- tretja Železarna Jesenice ,998,-'četrta Veriga Lesce 973, ■ peti- Tov-i-1 Ljubljana 869, šesta''Žičfia’-.Celje: 823 točk. Najboljši posamezniki so bili: * 1. Ivan Kočevar, -Štore 275; 2.-Evgen Korinšek, Ravne 267; 3. Vili Dečman, Štore 264; 4. Franc Lotrič, Lesče 263; 5. Pavel Jezeršek, Jesenice 255; 11. Alojz Štor, Štore 248 krogov. V ženski konkurenci so naše članice zmagale ž rezultatom 714 krogov pred ekipo Jesenic s 666 krogi in ekipo Raven -s 39-5 krogi. Najboljše posameznice so bile: 1. Majda Kralj, Jesenice 261 krogov; 2, Lidija Kavka, štore 253 krogov; 3. Štefka Petrič, Ravne 235 krogov; 4. Katja Ivačič, Štore 233 krogov in 5, Gabriela Sprei-tzer, štore 228 krogov. MALOKALIBRSKA PUŠKA V medobrathern- tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško, ki je bilo 20.nh 21."septembra, je nastopilo 82 posameznikov v 10 ekipah. Ekipna razvrstitev je naslednja: 1. livarna 484 krogov., 2. elektrodelavnica' 456 krogov, 3. valjarna I 450 krogov, 4. mehanična 448 krogov, 5. valjarna II 443 krogov, 6. uslužbenci 437 krogov, 7. OTK 417 krogov, 8. jeklarna 395 krogov,”9. mehanska obdelava 391 krogov in 10. sektor za novogradnje 370 krogov. Najboljših 12 posameznikov je doseglo naslednje rezultate: I. Jože Centrih, valjarna II 87 krogov; 2. Ivan Štefančič, livarna 85; 3. Vili Dečman, livarna 85; 4. Miha Dečman, mehanična 83; 5. Branko Seme, elektrodelavnica 82; 6. Janez Hrovat;- MO 81; 7. Ivan Kočevar, mehanična 81; 8. ing. Jože Leban, livarna 80; 9. Boris Malec, jeklarna II 80; 10. Boris Čehovin, valjarna I 80; II. Alojz Štor, mehanična 80 in 12. Vinko Bule, livarna II 80 krogov. RSBOLOV - Medobralno tekmovanje v ribolovu, katerega se je udeležilo 60 ribičev v-9 ekipah je. bilo 18. sep-, tembra na Voglajni. Ekipe so dosegle naslednje rezultate: m valjarna II 3.235 točk; 2. livarna Na tekmovanju v ribolovu med ekipami Slovenskih, železarn je bil najboljši posameznik Vinko Florjane iz valjarne II. Pod sliko ribičev v prejšnji številki je tiskarski škrat to pripisal drugemu. Tov. Florjancu se za pomoto opravičujemo. 2.370 točk; 3 mehanična 1.220 ' točk; 4. .OTK .985 točk; 5. jeklarna 780 točk; 6. obdelovalnica 720 točk 7. valjarna I 365 točk; 8.'elektrodelavnica 355 točk. Najboljši posamezniki so dosegli naslednje rezultate: flg Ivah Plank, livarna, 1.720 točk; 2. Jože Centrih, valjarna II, 1.370 točk; 3. Jože Kovačič, OTK, 985 točk; 4. Vinko Florjane, valjarna II, 975 točk; 5. Štefan Kočevar, valjarna II, 890 točk; 6. Vlado Bogdanovič, jeklarna, 780 točk; 7. Mirko Valant, valjarna II, 610 točk; 8. Alojz štor,'mehanična, 580 -točk; 9. Ivan Kočevar, mehanična,. 560 točk in 10. Franc Perper, livarna, 395 točk. MOMOMET Medobratno tekmovanje v rokometu se je odvijalo v času od 15. do 29. septembra na igriščih na Lipi. Sodelovalo je 10 ekip v dveh skupinah. Po tekmovanjih v skupinah in po finalnem tekmovanju so se ekipe zvrstile v naslednjem vrstnem redu: 1. elektrodelavnica, 2. mehanska obdelava, 3. livarna, 4. uslužbenci, 5. mehanična, 6. novogradnje, 7. —8. valjarna I in valjarna II, 9. OTK in 10. jeklarna. Lista desetih najboljših strelcev med-obratnega. tekmovanja v rokometu je naslednja; 1. Došen, livarna, 24 golov; 2. Kokalj, novogradnje,- 22; 3. Sivka, uslužbenci, 22; 4. Majer, MO, 19; 5. Spreitzer, livarna, 15; 6.‘ Djuričič, elektro, 15; 7. Gozdnikar, elektro, 15; 8. Mackošek, MO, 14; 9. Konda, valjarna II, 11; 10. Butinar, OTK, 10 in 11. Motoh, uslužbenci, 10 golov; MEDOBRATNA TEKMOVANJA ... Ob upoštevanju rezultatov y medobratnih tekmovanjih, ki so bila izvedena do sedaj v letošnjem letu v naslednjih panogah: smučanje, šah, kegljanje posamezno, streljanje z zračno puško, odbojka, mali nogomet, vlečenje vrvi, plavanje, ribolov, streljanje z MK puško, atletika in rokomet, so se ekipe oziroma posamezni obrati razvrstili: 1. elektrodelavnica 157 točk, 2. uslužbenci 151, 5. valjarna II 126, 4. mehanična 114, 5. livarna 115, 6. OTK 104, 7. valjana I 102, 8. mehanska obdelava 94, 9. jeklarna 78 in 10. novogradnje 60 točk. Invalidi so aktivni Srečanje predstavnikov aktivov zaposlenih invalidov v Slovenskih železarnah V Železarni Ravne in Železarni Štofe že nekaj časa uspešno deluje aktiv zaposlenih invalidov. V Železarni Jesenice pa bo ustanovljen proti koncu meseca oktobra. Ustanovni iniciativni odbor aktiva zaposlenih invalidov je imel pred kratkim prVo sejo, na kateri je bil dogovor, da konec septembra izVede Srečanje, oz. še udeleži1 srečanja predstavnikov aktivov ŽPSŽ, katerega organizator je bit aktiv. Železarne- Ravne na Koroškem v Štorah. Predstavniki obeh že ustanovljenih- aktivov v Železarni Ravne ih Štore so Jeseničanom podali smernice, ki bodo vsekakor koristile pri ustanovitvi, tega aktiva. Aktiv v obeh železarnah izredno lepo deluje, seveda s pomočjo sindikalne organizacije, ZKS in ZSM v obeh železarnah. Pojavljajo ‘se tudi določene težave, vendar jih skupno rešujejo ž ostalimi družbenopolitičnimi.:organizacijami. Namen ustanavljanja aktivov zaposlenih invalidov je pomemben za invalida zaradi tega, ker se nanj polaga še zmeraj manj' pozornosti v prekategorizaciji delovnih mest, hitrejšem reševanju stanovanjskih problemov, nudenja več rekreacije z izleti in športom, ali na kratko povedano v povečanju skrbi za invalida. V Železarni Štore bodo v kratkem dogradili tudi invalidsko delavnico, ki bo v pravem pomenu besede služila za prekategorizacijo delovnih mest in uvajanju invalida v nadaljnje delo po daljši bolezenski odsotnosti. Na 'organizacijskem razgovoru na Teharjah pri Štorah je bilo tudi dogovorjeno, da še V sklopu Združenih podjetij slovenskih železarn vsako leto Organizira srečanje zaposlenih invalidov. Predlagali so tudi, da v všaki TOZD izvolijo enega člana v delavski svet in v sindikalno organizacijo, ki bi zastopal invalide v posamezni ekonomski delovni enoti. Na razgovoru so sestavili tudi koordinacijski odbor z zadolžitvijo: koordiniranje aktivnega dela aktiva invalidov v vseh treh železarnah. Predsedstvo koordinacijskega odbora prevzame vsako leto druga železarna, Za leto 1976/77 je predsedstvo tega odbora prevzela Železarna Ravne, Sklep je bil, da se v aktiv zaposlenih invalidov vključijo vse OZD ZPSŽ kot so: »Veriga« Lesce, »Plamen« Kropa, Cinkarna Celje, žična Celje itd. Tega dne pa so invalidi iz Železarne Ravne organizirali izlet v Štore in si ogledali železarno. Po organizacijskem razgoVorU pa so ravenski železarji povabili vse udeležence razgovora da skupni izlet v Podčetrtek in Kumrovec, kjer smo si ogledali »atomske toplice« in narodni muzej ter rojstno hišo našega predsednika maršala Tita. OBJAVA V skladu s 33. členom samoupravnega sporazuma o MRZD TOZD proizvodnje 114. panoge Železarne Štore objavljamo prosti- delovni mesti: — DELOVODJA NA KONTI NAPRAVI V ELEKTRO JEKLARNI P DELOVODJA NAELEKTRO-PLAVŽU Delovni mesti sta vključeni v nagrajevanje po doseženih rezultatih skupine oziroma obrata. Poleg splošnih, morata kandi- data izpolnjevati še naslednje pogoje: . — da imata delovodsko šolo ali da vsaj obiskujeta 2. letnik delo-vodske šole metalurške ali's trojne smeri; ■ — da imata vsaj 4 leta delovne dobe; — da imata kordinacijske in organizacijske sposobnosti; — da sta družbenopolitično aktivna in neoporečna. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor do zasedbe delovnega mesta. Kadrovški sektor KADROVSKE -VESTI V' mesecu septembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše organizacije združenega dela so: Jug Ivan, NK delavec iz jeklarne II; Smole Jože, PK varilec iz obrata za vzdrževanje transportnih sredstev; Lorber Jožef, KV strojni ključavničar, Boršič Vje-koslav, KV ‘kovač, Zupanc Rajko, KV strojni ključavničar in Planinšek Viktor, KV vodovodni inštalater, vsi iz mehanične delavnice; Poharc Štefan, NK delavec iz valjarne I; Jarmšek Milena, PK administrator iz oddelka za kakovost; Špacapan Stanko, PK strugar iz obdelovalnice’ valjev; Bobnič Drago — štipendist, KV elektromehanik in Korošec Zvonko — štipendist, KV elektromehanik, oba iz elektroobrata; Pra-per Magdalena, SS maturant gimnazije, pripravnik v finančnem sektorju; Breči Silva, NK delavka, komunala; Lancner Leopold VŠ strojni ing. in Gornik Breda, KV prodajalka — NS administrator, oba iz tovarne traktorjev v izgradnji Vizjak Ferdo, VS dipl. metalurg, ing. v sektorju za kakovost in razvoj; Veselak Bogdana, KV prodajalka, TOZD DPG; Krajnc Zlatko, NK delavec iz gradbenega oddelka; Borovšak Zvonko — štipendist, KV mehanik TK naprav in Blažun Nikolaj — štipendist, KV RTV mehanik, oba iz merilne službe; Mastnak Stanislav, KV avtomehanik iz energetskega obrata; Kerneža Avguštin, NK delavec v transportnem obratu. Iz JLA so se vrnili:. . Dečman Jožef, KV avtomehanik iz jeklarne II; Orel Mirko, KV strojni ključavničar iz mehanične ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina in brata RUDIJA PLANKA, ml. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se tako čuteče poslovili od njega in še v zadnjih trenutkih bili ob njem. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam lajšali bolečino in nas tolažili v naših najtežjih dneh. Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom se iskreno zahvaljujemo za pomoč, sočutje in za podarjene vence in cvetje. Posebna hvala tov. Metličarju za poslovilne besede ob slovesu, godbi za odigrane žalostinke, upravi Železarne Štore, sindikalni podružnici, OTK, valjarni I, obdelovalni« valjev Štore II. Iskrena hvala tudi tov. Milanu Šolicu, Karlu Kovačiču, Jožetu Knezu, Romanu Krapšetu in Florjanu Potrati. Hvala vsem njegovim sodelavcem in sosedom: Selič, Rozman, Oprešnik, Karli Plaiik in Ani Toplak. Še enkrat hvala vsem, ki ■ so ga pospremili v mnogo prerani grob. Neutolažljivi mama, ate in brat Roman delavnice; Fon Zvonko, NK delavec iz livarne II; Turnšek Mirko, PK ključavničar iz obdelovalnice litine; Pečnik Vladimir, KV elektrikar iz elektroobrata in Gobec Srečko, KV rezkalec iz obdelovalnice litine. • Vsem želimo prijetno počutje med nami. Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Špacapan Stanko, PK strugar in Pečnik Franc, NK delavec, oba iz obdelovalnice valjev; Sorec Slavko, PK ključavničar iz obdelovalnice litine; Kanjir Martin, KV zidar, stanovanjsko gradbena enota; Lampret Burda, NK delavka iz gostinske enote; Kolar Avgust, PK strugar iz tovarne traktorjev; Kladnik Marjan, NK delavec iz valjarne II; Tomplak Jožef, NK delavec in Pintarič Josip, NK delavec, oba iz livarne II; Tržan Franc, NK delavec iz jeklarne II; Manojlovič Veselki, strojni delovodja iz mehanične delavnice. Sporazumno sta zapustila delovno organizacijo: Grobin Janez, PK strugar iz obdelovalnice valjev in Hrovatič Ljudmila, učiteljica — knjigovodja v finančnem sektorju. V JLA je odšel: Grobin Miran, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica. Po lastni želji je odšel iz delovne organizacije: Prevolšek Avgust, NK delavec iz livarne II. Po izteku pogodbe so odšli iz delovne organizacije: Selič Marija, NK delavka, Pah-ljina Antiča in Pahljina Marija, NK delavki, vse iz gostinske enote — Počitniški dom na Rabu. Izključ.itev iz delovne organizacije: Macan Jerko, NK delavec iz jeklarne II; Plausteiner Marjan, NK delavec iz valjarne I; Curri Sulja in Lesnika Viktor, oba NK delavca iz elektroplavža. Na novo življenjsko pot so stopili: Držan Irena iz komerciale, Pa-ljič Branko iz energetskega obrata, Mlakar Franc iz Službe, varstva pri delu, Jazbinšek Milán iz mehanične, Drobinc Franc iz livarne II ter Praper Magdalena iz finančnega sektorja in Korent Jože iz merilne službe. Vsem želimo obilo družinske sreče! Naraščaj' v družini so dobili: Gobec Anton iz livarne I, Vrečko Ivo iz komerciale, CérovSëk Slavko iz oddelka ža kakovost, Leskovšek Zlatko iz obdelovalnice litine, Gril Jože iz transportnega obrata, Tkalec Jože iz skladišča, ing. Leskovšek Leon iz me-rinle službe, Zver Jože iz mehanične in Ocvirk Anton iz komunale. V mesčcu septembru še je komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pri TOZD 114. panoge sestala enkrat , in obravnavala 10 primerov kršitev delovnih dolžnosti, HUJE SO PREKRŠILI DELOVNO DOLŽNOST: 1. KOSI Silvester, plavž, dne 9. 8. 1976 samovoljno zapustil delovno mesto in odšel domov — javni opomin. 2. VIDEC Jože, plavž, dne 20. 7. 1976 ni prišel na delo — javni opomin. 3. EGARTNER Jože, valjarna I, dne 24. in 26. 7. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 4. MLAKAR Jože, valjarna I, dne 31. 7. 1976 zapustil delovno mesto ob 10. uri — javni opomin. 5. MASTNAK Ferdo, valjarna I, dne 30. 7. 1976 ob 19,30 brez dovoljenja zapustil varovano območje železarne— javni opomin. 6. PLAKOLLI Esad, plavž; dne 11. 6. in 28. 7. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. UPOKOJEN MRAVLJAK ALOJZ, roj. 30. 4. 1925 v Podgradu, stanujoč Podgrad 1, občina Šentjur, se je zaposlil v naši delovni organizaciji 10. 9, 1958 v ekspeditu kot trans- portni delavec, od 1. 7. 1959 pa j,e delal v skladišču kot skladiščni delavec vse do upokojitve. Invalidsko je upokojen od 24. 9. 1976. NOVE KNJIGE Strokovno tehnična • knjižnica sicer objavlja sproti novosti, tj. nove knjige, ki jih prejme, da pa bi bila preglednost popolnejša, je podan v današnji številki našega glasila sklenjen spisek knjig, ki imajo večji pomen. Tu gre za knjige, katere smo prejeli v času od 1. januarja 1974 do danes. PROSA 300 für Prozesautomati-sierung, Band i, 2, S-0379/I, II. Zoebl Heinz: Pneumatikfibel, 1970, S-2731. I. jugoslovanski seminar o uporabi računalnikov v knjižnicah, S-3596. Kombinationsbuch für pneumatische Steuerungen S-2732. Schaltungen mit Halbleiterbauelementen, S-2723. Kirič L.: Nuklearno oružje, Zgb. 1969, S-0380. • ' Kirič L.: Atomska stvarnost, Zgb. 1969, S-0381. Bernštajn A. B.: Prilivnie elek-trostancii sövremenoi elergetiki, Leningrad, 1961, S-3598. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Lj. 1971, S-0383. Einführung in die elektronische Regelungstechnik, S-2733. REFA priručnik 1, metode študija dela, Kranj 1974, S-3599/I, II. Tešič M.: Sistemi medžunarod-nog prometa tehnologije i kapitala, Beograd, 1973, S-0387. Čergonja Ivan: Priročnik o delovni zaščiti in požarni zaščiti v delovni organizaciji, S-3601. Računalništvo v delovnih organizacijah, Lj. 1973, S-2739. Rečnik moderne elektronike1) franc, srbohrv. 1971, inv. 3846. Milkovič Stjepan: Strojarski i gradevinski priručnik, tablice te-žine materijala, S-0389. Zelikow: Hilfsmaschinen der Walzstrassen, 1954, S-2742. Hoff u. Dahl: Walzen und Kalibrieren, 1954,- S-2741. Houd remont Ed.: Handbuch der Sonderstahlkunde, 1956, S-2743/1, II. Osvajanje kolqrne metalogr-a-fije tehnikom parcijalne oksidacije, Metal, instit. Zenica, S-3603. Schubert Werner: Nachrichtenkabel und Uebertrangungssiste-me, Siemens AG, S-2746. Turk Ivan: Uvod v ekonomiko delovne organizacije, 1974, S-2749. Turk Ivan: Stroškovno računovodstvo, 1974, S-2750. Taboršak Drago, študij rada, 1970, S-2748. Formelzeichen und Begrieffe aus dem Bereich der physikalischen Chemie der Eisen- und Stahlerzeugung, 1974, S-3610. Fizika metallov i metallovede-nie, 1973, S-2754. Analitička procjena radnih mje-sta, 1974, S-3614. Dular M.: Tehnologija voda, goriv in varstva okolja, S-3613. Rationalisierung der Gussputzerei, 1973, S-2755. Netz Heinrich: Betriebstaschenbuch Waerme, S-0398. Technik der Luftreinigung, 1972, S-0399. Hampel H.: Rohrleitungs, 1972, S-2756. Praxis des Schmelzens im Kupolofen, 1969, S-3620. Lehman: Elektrotechnik und elektrische Antriebe, 1973, S-2757. Vasic V.: Ekonomska politika Jugoslavije, 1972, S-2761. Organizacija rada i zaštite na radu, 1973, S-2760. Savremeni instrumenti i metode za kontrolu zagačtenosti vaz-duha, 1973, S-0402. Vajs A.: Opšta istorija države i prava, S-2769. Batel W.: Entstaubungstechnik, 1972, S-2763. Taschenbuch, Technische Gase, 1973, S-0406. Starčevič D.: Proračun investicija, 1973, S-0408. Lärmbekämpfung, 1974, S-0412. V PRIMERU POŽARA IN NEVARNOSTI : TELEFON 302