POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI METOU GLASILO METLIŠKI DRUŽBE D LJUBLJANI "^a^ registrovana zadruga a omejeno zavezo Štev. 4* 5« 6. V Ljubljani, 1$. junija 1941*XIX Leto 58 Melioracije in komasacije. — Okopavajmo! — Sejanje in pridelovanje prosa. -- Pred uš. Dolenjsko vinogradništvo v novi situaciji, r— Obdelujmo skrbno tudi naše vinograde! Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani je dobila svoj enološki odsek. —Povečajmo živinorejo! Tvorba mleka. — Kisanje (ensiliranje) krme v zasilnih jamah in kopicah. — Gojitev posamezno rastočih dreves. — Tehnična navodila za zavarovanje polj in gozdov pred letalskimi napadi z zažigalnimi sredstvi. II CEDIM A. Naše kmetijstvo v novi dobi. „ . II i L BI II11. košnjo. —Oskrbovanje travnikov. — Pazite na krvavo uš. Dolenjsko vinogradništvo v novi situaciji. __!_________T _ I T^-____ : „ 1, „ ^nnlmnvir. ivi lrnntvAlno r\ACifoiQ TT T"111 V»1 "ioni •io Hnhiln k v ni pnnlnški onspk —-I Naše kmetijstvo v novi dobi. Letošnji veliki petek je za naš narod zgodovinski dan, saj so takrat zmagovite italijanske čete zasedle del naše lepe domovine. Še važnejši pa je 3. maj, ko je gospod Visoki Komisar Ekscelenca Emilio Grazioli prečital pred zastopniki slovenske kulture in gospodarstva kraljevi odlok, s katerim se podeljuje novo ustanovljeni Ljubljanski pokrajini ustava. Tako nam je zajamčeno avtonomno narodno, kulturno in gospodarsko življenje v obširnem italijanskem Imperiju in to po uvidevnosti velikih mož, ki ga vodijo. Stiki našega kmeta z italijanskim gospodarstvom so bili že od nekdaj zelo živahni, saj smo mnoge naše pridelke izvažali v Italijo, dobivali pa (od tam proizvode južnega kmetijstva in industrijske izdelke. Sedaj bo ta koristna izmenjava blaga še bolj olajšana. Italijansko gospo darrstvo je pod vodstvom fašizma ognomno napredovalo. Posebno Velik napredek pa je opaziti v kmetij siki proizvodnji in bi bile metode, ki sO uporabljene V dosego tega cilj;a, tudi za naše prilike zelo umtestne. Majvažnejši pridelek za prehrano prebivalstva v Italiji je krušno žita>. Čeprav je Italija ena od najbolj j gosto naseljenih agrarnih po-kra.ijin na svetu, vendar lasten pri-deldek ni zadostoval za domače po-tretbe ter so se morali nekdaj mili-jomi metrskih stotov žita uvažati iz inozemstva. Da bi se odpravil ta gospodarski, finančni in tudi politični nedostatek, so se uvedli že v prvem letu fašistične vlade ukrepi, da bi se proizvodnja žit povečala. Leta 1926 pa je napovedal Duce fašizma, B. Mussolini tako zvano »Bitko za žito« (Battaglia del gra-no), ki je rodila odlične uspehe. V letih 1910—1914 . je pridelala Italija povprečno 45 do 58 milijonov mtc. krušnega žita, ali povprečno 9 do 12 mtc na ha. V »bitki za žito« po letu 1926 se je pridelalo 75 do 77 milijonov mtc letno, največ leta 1933 in 1. 1937, ko je proizvodnja znašala 81.2 oziroma 80.5 milijonov mtc. Potreba Italije znaša letnih 80 milijonov mtc, tako da je v teh dveh letih proizvodnja pokrila vso potrebo. Povprečen donos na ha znaša sedaj 15.4 do 16 mtc a leta 1935 je provinca Parma dosegla čudovit donos od 82.24 mtc na ha. Pri tem treba upoštevati, da se z žitom zasejana površina ni prekomerno povečala, temveč da so se samo dotakratne površine bolj intenzivno obdelovale. Kako je Italija dosegla povečanje produkcije? Predvsem so se dala kmetom navodila, kako treba zemljo temeljitejše obdelovati, t. j. z regulacijo namakanja, globljim oranjem in prekopavanjem ter z drobljenjem ornice. Zatem je bilo ustanovljeno okoli 5000 vaških kmetijskih šol (kmetijske nadaljevalne šole), potom katerih .je bilo prebivalstvo- poučeno o pravilni uporabi umetnih gnojil. Državne poskusne in. selekcijske ustanove so skrbele za razdelitev odbranega in oplemenjenega semena. Posebna pažnja se je pri tem posvetila ranim vrstam žita, da so se omogočile po dve žetvi letno z istega polja. Vsa država je bila razdeljena v agrarne inšpektorate, katerih strokovnjaki so dnevno nadzirali delo kmetov, jim svetovali in pomagali v vsakem pogledu, pa tudi kaznovali, ako je bilo potrebno. Država je tudi onemogočila brezvestno špekulacijo z žitom, ki je špekulantom poprej prinašala ogromne dobičke. Po navodilih oblasti so morali denarni zavodi dajati kmetom kredite in po žetvi pokupiti pridelano žito po fiksiranih cenah. Vse tako nakupljeno žito se v skladiščih shranjuje in enakomerno razdeljuje prebivalstvu. Vsi navedeni ukrepi so bili tem bolj uspešni v kolikor so bili izvršeni v sodelovanju z javnimi deli v splošno korist (Bonifica integrale), potom katerih so se spremenila neplodna zemljišča v plodna, osušila močvirja, regulirale reke, na novo uredile posamezne kmetije in cela kmetska naselja, odnosno potom smotrne agrarne reforme razdelila veleposestva, torej zamenjala poprejšnja ekstenzivna proizvodnja z intenzivno. Medtem ko produkcija žit v normalnih letih zadostuje za lastne potrebe, Italija še ne pridela dovolj sočivja, posebno ne zadostno fižola. Tega se je uvozilo vsako leto nekoliko stotisoč mtc. Sicer se je v zadnjih letih proizvodnja povečala, odkar so začeli kmetovalci po navodilih oblasti saditi fižol tudi med vrstami v vinogradih in med koruzo. Tako se je brez povečanja ornice pridelalo večje količine fižola. Z umnim kolobar j en j-em italijanski kmet dandanes pridela tudi več živalske hrane, kar omogoča prehrano večjega števila živine. Kljub temu živinoreja še ni v stanju kriti potrebo po mesu. V teku pa so sedaj tudi poskusi in ukrepi, da se za prehrano živine skrbno uporabijo vsi odpadki, ki se do sedaj niso izkoriščali. Tako se sedaj s pridom uporabljajo za živalsko hrano lupine od krompirja, sveže stročje od fižola in graha, razno listje od drevja, koprive, divji kostanj, zdrobljeni les neke palme, morske alge itd. Statistika o porazdelitvi površin na kmetije v naši domovini dokazuje, da moramo prišteti 80% vseh kmetskih posestev med obrate s pod 5 ha zemlje, kar je premalo, da bi se od dohodkov mogla vzdrževati 4—5-članska kmetska rodbina. Toda če analiziramo tudi onih 20% kmetskih posestev, ki obsegajo čez 5 ha, bomo ugotovili, da tudi ta posestva nimajo dovoljno orne zemlje za svoje potrebe, ker del skupne površine zavzema gozd ali pa nasadi, ki se jih v normalnih prilikah ne splača spremeniti v njive (travniki, pašniki, vinogradi itd.) Po načelu avtarkije naj se narodna delavnost načrtno dirigira. Za vsako dirigiranje gospodarstva pa je pogoj, da so obrati, ki se jim dodeli neka naloga v celokupni proizvodnji, sposobni te naloge izvršiti. Biti morajo vsaj sami kot edinica avtarkični (samozadovoljivi) ali samostojnega življenja sposobni, če že ne producirajo čez lastno potrebo, to je za trg. Ta pogoj pretežna večina naših kmetij ne izpolnjuje. Primanjkuje nam zemlje, da bi se mogla porazdeliti na kmetske obrate tako, da bi bila vsaka kmetija sposobna samostojnega ekonomskega življenja. Verjetno, ker se je uvidelo, na kakšne nepremostljive težave bi se naletelo, če bi se hotelo kmetijstvo smotrno urediti, nismo tudi do sedaj še sestavili dobro premišljen načrt za izvajanje agrarne politike, Posledica tega je, da kmetijska proizvodnja v naši domovini v zadnjih 20 letih ni napredovala in da se je mnogo prave poljedelske zemlje zazidalo ali uporabilo za ta- Italijansko kmetijstvo je pokazalo pred sedanjo vojno velik napredek, ki se med njo le še bolj poglablja. Naše kmetijstvo se lahko od tega naprednega kmetijstva veliko nauči. Prepričani smo, da bo naš narod napredne pobude rad sprejemal in jih tudi koristno prilagodil našim razmeram. G. Visoki Komisar naše pokrajine, Ekscelen-caJimilio Grazioli, ki si je s svojim ljubeznivim nastopom, z dobrohotnostjo in obzirnostjo takoj pridobil zaupanje in naklonjenost slovenskega ljudstva, bo našel v našem kmetu zvestega in razumnega sodelavca pri pospeševanju naše materialne kulture. ke svrhe, da je sedaj ta zemlja že trajno izgubljena za poljedelstvo. To izgubo nismo niti nadoknadili s tem, da bi z načrtno izvedbo raznih melioracij na neplodnih zemljiščih iste napravili plodne Neprilike maloposestniške razdelitve obdelovalne zemlje pa še povečava razkosanost posestev na večje število, dostikrat precej oddaljenih parcel. Ta razkosanost posestev onemogoča vsako načrtno gospodarjenje, saj se od domačije oddaljene parcele ne morejo racionalno obdelovati in izkoriščati. Posledica tega je mala uporaba modernih strojev in drugih tehničnih ureditev. Razkosanost kmečkih posestev je med drugimi tudi eden od vzrokov dosedanjemu ekstenzivnemu načinu upravljanja, ki naprav-lja naša posestva nerentabilna ter sili kmeta in njegovo družino, da si iščeta sredstva za svoje preživljanje izven kmetije. Tako postaja naš kmet vedno bolj polobrtnik ali poldelavec, ki kmetijstvo zanemarja, saj mu je postranski zaslužek do sedaj omogočal nabavo onega, kar mu zanemarjena zemlja ni mogla dati. Z vojno pa so se možnosti za postranski zaslužek poslabšale in nujne prehranjevalne potrebe nas silijo k razmišljanju, kaj naj storimo, da se omogoči cenejša in bolj rentabilna poljedelska proizvodnja. Izkustvo namreč dokazuje, da se vsi ukrepi, ki jih je mogoče v normalnih časih le težko izvesti, pod pritiskom izrednih prilik mnogo iažje in hitreje izvrše. Kakor se ni moglo pred vojno radi pomanjkanja zemlje misliti na načrtno porazdelitev obdelovalne zemlje, tako tudi sedaj ni čas za to. Pač pa lahko mislimo na načrtno izvedbo melioracij, t. j. osuševanja močvirij in vlažnih travni-| kov, pogozdovanja neplodnih f?o-i leti in pašnikov itd., katerim naj sledijo vedno tudi komasacije. Te naj ne sledijo samo melioracijam, temveč tudi vsaki večji tehnični ureditvi v javne ali privatne svrlie. Koliko prilik je bilo v preteklosti za komasacije že zamujenih! Pomislimo samo, koliko cest (državnih, banovinskih in občinskih) se je pri nas zgradilo in namesto, da so se zemljišča okoli teh cest meliorira-la in komasirala ter s tem omogočilo 'bolj ekonomično izkoriščanje preostale zemlje, se je kmetu zemlja odvzela in tako zmanjševala površina ornice. Seveda se je odvzeta zemlja plačala. Toda orna zemlja po načelih pametne agrarne politike nima cene in denar ni protivrednost za njo, saj zemljo z denarjem ne moremo izdelovati ali kako drugače ustvariti, kakor je to mogoče pri vseh drugih stvareh, katerim je denar zadostna zame-njalna vrednost. Zato mora biti naša dolžnost, da površino, ki smo jo morali iz splošnih javnih ali narodnih potreb v druge svrii^ uporabiti, nadoknadimo tako, da preostalo zemljo napravimo bolj sposobno za poljsko proizvodnjo. Ni pa dovoljno, da pričakujemo vse od oblasti. Tudi sami kmetje moramo ljubosumno čuvati svojo zemljo ter s predlogi pomagati oblastem, kadar je v nevarnosti kakšen del ornice, ali pa ako je mogoče rodnost zemlje povečati. Medsebojno se moramo posvetovati in dogovoriti, ali ne bi kazalo izvesti v svojem okolišu kakšna osuševalna ali druga melioracijska dela. Kjer taka poboljšanja niso potrebna, pa bo gotovo umestna vsaj zlo-žitev posestev v zaokrožene celote. Takšne predloge je nasloviti na Komisijo za agrarne operacije v Ljubljani, ki predloge prouči, uvede uradni postopek in izdela načrte za zložitev in zemljeknjižno izvedbo. Ves uradni postopek se izvede v sporazumu s prizadetimi posestniki. Oblast je do sedaj vsa ta dela izvršila brezplačno in nerazumljivo je, da se te ugodnosti posestniki niso v večji meri posluževali. Mogoče bodo danes, ko šele pravilno spoznavajo velik pomen slovenske zemlje, bolj dostopni za koristne novotarije. Melioracije in komasacije. Naročnikom ..Kmetovalca" Vojna vihra je sprečila redno izdajanje »Kmetovalca«. Upamo, da v bodoče takih zaprek ne bo več in da bo »Kmetovalec« mogel redno izhajati. Današnja številka je skupna za april, maj in junij. V prihodnjih številkah bomo skušali nadoknaditi, kar smo radi prenehanja na prostoru in gradivu podali manj v tem skupnem izdanju. Seveda pa zavisi vse to od stroškov. Zaradi Pa&iedežUvA. Se:j proso, ko sonce peče, dai ti znoj od čela teče. Proso in prosena kaša igrata v naaši prehrani važno vlogo. Še večjega pomena bo vsak pridelek v se-daanji dobi, vsaj letošnje leto, ko boomo skoro domalega odvisni od laastnega pridelka. Proso v naših krajih navadno vssako leto dobro obrodi, ako ne prride kaj izrednega, toča ali druga ujijma, kar se o drugih žitih, zlasti novo nastalih tazmer je odpadlo mnogo naših naročnikov, ki ne pripadajo novo ustanovljeni Ljubljanski pokrajini. List bomo morali tiskati v mnogo manjšem številu, a ta okolnost podražuje vse stroške. Kljub temu se bo uredništvo potrudilo, da kolikor bo le največ mogoče, zadovolji čitatelje. Uredništvo pšenici, ne more trditi. Proso je rastlina, ki samo v toplem vremenu hitro zraste. Dokler pa ni primerne toplote, nima veselja do rasti in ne uspeva. Zaradi te njegove lastnosti ga ne kaže zgodaj spomladi sejati. To sem sam skušal. Dokler sem ga radi nevednosti sej al v aprilu ali maju, je rastel le pievel, proso pa je jako počasi kalilo in zelenelo, bilo je veliko pletve, nazadnje pa slabši pridelek. Zguba na dva kraja. Sedaj ga redno sejem v juniju in to celo v našem kraju v Žireh, kjer ima ravnina nad 500 m nadmorske višine. Zorenje in razvoj potem dva do tri tedne zakasnita za ljubljansko okolico. Ko pokosimo detelje prve košnje, po-gnojimo, preorjemo in sejemo proso, ki poten; hitro skali in raste. Treba ga je le enkrat opleti in pre-grebsti, tako da je razmeroma malo dela z njim. Pridelek je na ta način povsem povoljen in dozori še dovolj zgodaj. Ako ga sejemo v juniju, spravimo tudi polni pridelek detelje prve košnje. Na ta način imamo letno dva veliko vredna pridelka, s čimer se prostor prav dobro izkoristi. Ako sejemo zgocraj pridelek kot že omenjeno pred sejanjem malo ali nič ne da, naspiot-no pa je mnogo več dela s pletujo in tudi pridelek je navadno slabši kot pri poznejšem sejanju. Zaradi te skušnje je pri nas v navadi v začetku navedeni rek. Pred košnjo. Ing. J. Zaplotnik i Bliža se čas košnje. Od izida košnje je v veliki meri odvisno, kako bomo preredili živino do prihodnje pomladi. Pa ne samo, koliko bomo preredili, marveč tudi koliko bomo priredili, t. j. koliko teže bo pridobila mlada in pitovna živina, in koliko mleka bodo v tem času dale krave. Čas košnje vpliva v znatni meri na množino in na kvaliteto sena. Na množino in kvaliteto letošnjega sena ne moremo več vplivati z obdelovanjem in gnojenjem travnikov. Pač lahko dobimo precej več sena, če kosimo pozno, kakovostno boljše seno pa samo, če kosimo zgodaj. Kako to? Trave in detelje, ki tvorijo glavni sestavni del travnikov in seveda tudi sena, vsebujejo največ lahko prebavnih snovi tedaj, ko cvetejo. Do cvetenja še niso razvile dovolj hranilnih snovi, tedaj so še v polni rasti. Ob cvetenju so že dosegle višek razvoja. Do tedaj proizvajajo pretežno beljakovine, pozneje razvijajo pretežno škrobnate snovi, nazadnje vlaknino. Mlade rastline pa vsebujejo mnogo beljakovin in malo vlaknine, stare dozorele pa razmeroma manj beljakovin in mnogo vlaknin. Prezrela trava da i seno, ki se po vrednosti ne razli- Okopavajmo! Ing. J. Zaplotnik Vse rastline, ki jih sadimo ali sejemo na redko, moramo v teku rasti po potrebi večkrat okopati. S tem, da nasad okopljemo, skrbimo, da posajena rastlina ves čas rasti najde najboljše pogoje za svoj razvoj. Okopavanje koristi rastlinam v več ozirih. Oglejmo si to! Z okopavanjem zemljo rahljamo in zračimo. To je zlasti potrebno po močnejšem deževju in po nalivih. Od deževnih kapljic na površini zbita zemlja se strdi in zgosti. Zrak nima dostopa v spodnje plasti. Za dihanje korenin in življenje koristnih bakterij v zemlji pa je dostop zraka nujno potreben tudi :za globlje plasti zemlje. Z okopavanjem hranimo vlago v zemlji. Okopavine ostanejo na me:stu čez vroče poletje tja do jeseni. Spomladi, ko je zimske vlage v zemlji še dovolj, so okopavine navadno šele v začetku svoje rasti. Glavni njihov razvoj pride šele po-znteje. Od dežja zbita zemlja pa vlaigo v sončnih in vetrovnih dneh izredno hitro zgublja. Ko se močno izsuši, taka zemlja razpoka. S plitvim okopavanjem to preprečimo. Z okopavanjem zatiramo plevel. Plevel odvzema našim rastlinam prostor, hrano, vlago in zrak. Če se preveč razvije jih tudi zaduši. Da to preprečimo, moramo plevel zatirati. Med rastjo delamo to z okopavanjem. Kolikokrat naj okopavamo? Na to vprašanje se ne more točno odgovoriti. Najpravilnejši odgovor je: po potrebi. Okopati moramo vselej, kadar se zaskorji zemlja, torej po vsakem močnejšem dežju. Kolikokrat bo to, je pač odvisno od vremena. Okopati moramo tudi takrat, ko opazimo, da se pojavlja plevel. Če smo pravilno pripravili in obdelali zemljo, nam bo plevel delal manj preglavic, kakor pa tedaj, če smo zemljo obdelali slabo ali prepozno. Ko rastline zakrijejo zemljo, ni okopavanje več potrebno. Tedaj tudi močno deževje nima več tako škodljivega vpliva na zemljo, plevel pa se tudi težje bori z dobro razvitimi rastlinami. Sejanje in pridelovanje prosa. Poljanšek Valentin kuje mnogo od slame, ga je pa znatno več kakor od premlade trave. Beljakovinasta krma je nujno potrebna kravam molznicam in pa mladi živini. Kravam za tvorbo beljakovin v mleku in za razvoj teleta, mladi živini za rast (tvorbo mišičja). Če krmimo krave molznice s starokosnim senom, se ne. smemo čuditi, da nam dajo malo mleka; prav tako ob slabem senu mlada živina 'ne more dobro uspevati. Vse to govori za zgodnjo košnjo. Če kosimo zgodaj, dobimo tudi več otave in na ta način deloma nadomestimo po množini, kar smo izgubili na množini pri senu. Umestnost zgodnje košnje pa je omejena po dveh ozirih: prvič da zgodnja košnja nekaj manj sena, drugič pa- je mlado travo težje su- Ing. Brez dvoma je danes naša naloga in lahko postane tudi naša korist, če izboljšamo zanemarjene travnike, ki le tako postanejo resnična podlaga živinoreje, a ta zaradi produkcije gnoja, podlaga poljedelstvu. Mnogi so bili dosedaj o tem že prepričani in sprejemali so od travnikov leto za letom velike količine sena, od živine pa razen mesa, mleka in masti še mnogo dobrega gnoja za izboljšanje orne zemlje. Toda redki so tudi mislili na vračilo onega travnikom* kar so jim s travo odvzeli. Posamezniki so sicer poskušali vračati porabljene snovi v obliki umetnega gnoja, toda to gnojenje je bilo v večini slučajev samo enostransko, ker so uporabljali gnojila, ki so vsebovala samo po eno hranilno snov in to: ali dušik, ali kalij, ali fosfor. Tako je tudi travnik dobil samo po eno od teh hranilnih snovi. Če je zemlji najbolj primanjkovalo ravno snovi, s katero se je gnojilo, se je pokazal uspeh in stroški so se poplačali z večjo košnjo. Če je pa bila v pomanjkanju kakšna druga snov, ni pokazalo tako gnojenje nobenega učinka in gospodar je bil razočaran. Pri nas smo travnike gnojili večinoma s Thomasovo ali fosforno žlindro in v zadnjem času tudi s superfosfatom. Vse to so fosforna gnojila, le Thomasova žlindra vsebuje razen fosforne kisline še apno. Ker so naši travniki skoraj vedno siromašni na. fosforju, se je v šitl kakor pa bolj dozorelo travo.. Kakor že.rečeno, je najprimernejši čas za košnjo v cvetju, to je tedaj, ko večina trav cvete. Tedaj dobimo največ redilnega, lahko prebavnega sena. Pozneje nakosimo sicer več, toda čedalje slabšega sena. Čas košnje je odvisen od dveh stvari: od lepega vremena in od delovnih moči. Ker vreme ni odvisno od nas, ne vemo, kakšno bo jutri ali prihodnji teden. Zato je bolje, da začnemo prej, ker če bo vreme slabo, itak ne bomo dokončali prezgodaj. Tudi če nam primanjkuje delovnih moči, raje začnimo prej kot pozneje, kajti vsega hkrati ne moremo opraviti. Zato skušajmo opraviti večino dela v najprimernejšem trenutku. Zato z začetkom košnje ne odlašajte! začetku pokazal uspeh takega gno'-. jenja. Kmalu pa se je opazilo, da postaja košnja vedno slabša in je bila mnogokrat celo manj izdatna, kot je bila pred začetkom gnojenja. Zato je tudi nastala domneva, da umetna gnojila prekomerno izčrpavajo zemljo in mnogi so prenehali z njihovo uporabo. Slabi košnji pa seveda ni bil vzrok umetno gnojilo. Trava ne črpa iz zemlje Samo fosfor, temveč tudi dušik, kalij in apno. Dokler je bilo v tlu najmanj fosforja, je ta seveda koristil. Zaradi bujnejše rasti, povzročene po zadostni fosforni hrani, pa so se močneje izčrpavale tudi ostale hranilne snovi v zemlji ter jih je začelo primanjkovati, medtem ko je edino fosforja bilo zadosti. Po zakonu o minimumu se količina pridelka ravna vedno po tisti hranilni snovi v zemlji, katere je najmanj. Če torej to upoštevamo, moramo gnojiti travnikom tako, da bomo vsako leto nadomestili vse porabljene snovi. Tudi za njive velja zakon o minimumu. Toda pri njih se enostransko gnojenje ne opazi tako kmalu, ker se redno gnojijo tudi s hlevskim gnojem. Ta vsebuje vse hranilne snovi in poleg tega še mnoge organske odpadke in bakterije, katere predelujejo v zemlji nakupir čene nesprejemljive snovi v Sprejemljive. Teh bakterij je na travniku običajno želo malo. Travniška zemlja se premalo zrači ter rada postane hladna in vlažna. V taki zemlji bakterije ne najdejo potrebnih organskih snovi Za svojo prehrano. Zato moramo tudi travnike gnojiti s hlevskim (organskim) gnojem, ker le z njim bomo dosegli in obdržali pridelke na enaki višini. Umetna gnojila ostanejo to, kar so, namreč dodatek onih neor-ganskih hranilnih snovi, katerih je premalo v hlevskem gnoju. Posebno gnojenju z dušikom moramo posvečati več pažnje, ker ravno z njim bomo pospešili rast in zbolj-šali kvaliteto sena, ker bo seno potem vsebovalo več beljakovin. Travnike moramo negovati z bra-nanjem. Z njim prezračimo tlo, uničujemo in pulimo mah, da more trava bolje uspevati. Učinkovito prezračenje zemlje dosežemo le s težko travniško brano. Samo taka bo zrahljala zemljo dovolj globoko in ne samo na površini ter tudi mah bo bolje populila. Seveda pa velja tudi za brananje travnikov isto načelo kot za njive, namreč, da se sme gledati kaj brana dela šele po 14 dneh. Mahu se s samim brananjem še ne bomo znebili s travnika, temveč šele tedaj, če mu bomo poslabšali življenjske pogoje. Kjer je mnogo mahu, tam gotovo niso podani pogoji za rast dobrih trav in zato bo v borbi za obstanek mah vedno premagal trave. Da se bodo mogle trave razvijati, moramo zemljo prezračiti in tudi osušiti, če je preveč vlažna, potem pa gnojiti z zadostno količino potrebnih hranilnih snovi. Tedaj bodo trave same postopno izpodrinile ves mah, ki bo s časom popolnoma izginil. Seveda bo takšen postopek učinkovit le tedaj, če je v travni ruši še dovolj no koristnih trav. Če so jih nekoristne trave in mah že izpodrinili, potem seveda ne pomaga niti brananje, niti gnojenje, niti osuševanje. V tem slučaju pomaga le še preoranje in setev travne mešanice. Kot smo objasnili, je navadno vzrok, da postanejo travniki slabi, pomanjkanje hrane, preveč vlage irt zaradi tega premalo bakterij v tlu. Če bi preorane travnike takoj zopet posejali z raznimi travnimi mešanicami, bi se pokazal neuspeh, ker s samim preoranjem še nismo dovoljno poboljšali pogoje za rast posejane mešanice. Če pa eno ali več let sejemo na preoranem travniku s hlevskim gnojem gnojene okopavine (krompir, koruzo itd.) in se zemlja pri okapanju večkrat te-fneljito prezrači in obogati z bakte- Oskrbovanje travnikov. rijami, pa bo setva bujna in košnja izdatna. Seveda bomo po nekaj letih zopet opazili, da košnja nazaduje in sčasoma ne bo več velike razlike med temi travniki in ostalimi, ki niso bili preorani in posejani, če se pozneje nismo za travnik več brigali, ga negovali in predvsem gnojili. Zopet bodo nastali enaki rastni pogoji kot so bili pred preoravanjem. Torej ne zadostuje, da se zadovoljimo s setvijo primernih travnih mešanic, temveč moramo izpolniti tudi vse ostale pogoje, da bodo zasejane trave tudi lahko rasle in se borile proti raznemu plevelu, ki jih hoče izpodriniti. vičena kakor ravno v teh težkih časih. Kakšno stališče naj zavzema med temi kmetijsko proizvodnimi problemi naše vinogradništvo? Odgovor je kratek: pravo vinogradništvo v tem obsegu, v kakršnem je, mora ostati, ker se te drage investicije ne morejo uničiti, niti ni mogoče brez velike škode spremeniti te kulture za druge kmetijske proizvode, saj bi po pretežni večini v pravi vinogradniški zemlji ne donašali zanesljivih pridelkov in dohodkov. Slovensko vinogradništvo na področju ljubljanske pokrajine, ki je priključena k italijanski državi, se nahaja med dvema tipičnima vino-gradništvima in sicer med dalmatinskim in italijanskim. Dalmacija, ki je sedaj zasedena tudi od Italijanov, kakor tudi Italija, pridelujeta mnogo vina, v pretežni večini povprečno, dobro konzumno vino izvzemški posebna (specialna) vina, južnega tipa s priličnim odstotkom alkohola in z razmeroma malo količino kisline. Obedve pokrajini sta navezani na izvoz vina. Poleg dalmatinca se bo začelo k nam uvažati tudi italijansko vino, prenehal pa bo verjetno popolnoma uvoz hrvaškega, banaškega in srbskega vina. Bizeljska m posavska vina, ki so dolenjskemu vinu zelo slična in so mu delala precejšnjo konkurenco, pa tudi štajerska vina v ožjem pomenu besede, na tukajšnji trg zaenkrat najbrž ne bodo več prišla. Izvoz naših dolenjskih vin na Go renjsko, ki spada sedaj pod nemško okupacijsko oblast, pa se bo verjetno obdržal še nadalje. Z ozirom na dejstvo, da ni večjih zalog, presežkov niti v Dalmaciji niti v Italiji in tudi cene niso nizke, ni računati z znižanjem cen pri naših vinih, ki jih je Ie še samo malo naprodaj. Vsaj do neke mere pa smemo računati tudi, da bodo domači konzumni centri, ki so še vedno v dovoljni meri po svojem okusu navajeni in navezani na naša dolenjska vina, to smer okusa ohranili tudi v bodoče. Po tem pregledu domnevnega položaja na vinskem trgu ne obstoja sedaj za dolenjsko vinogradništvo nikaka nevarnost. V bodoče pa bo že treba misliti na to, kako to vinogradniško pokrajino glede pridelovanja vina spraviti v pravilen sklad z njenima sosedoma: z Dalmacijo in Italijo. SadjaKStM. Pazite na krvavo uš! Ing. Sorec Egon Priznam, da se o tem škodljivcu mnogo govori in piše, ali moje mnenje je, da ne bo odveč, da ga ponovno pokrenem ter napišem nekaj o njem. Krvava ušica (Schironera lanige-ra) živi kar v kupčkih na koži debel in vej sadnega drevja, predvsem priljubljene so ji jablane. Najljubše mesto ušici je nežna kožica brazgotin zaceljenih ran; včasih napade mladje okoli brstov, pa tudi na koreninah se rada pojavlja. Lahko jo spoznaš! Snežnobela, volni podobna prevlaka te napravi pozornega. Ozreš se li pobliže, najdeš v njej zavite naselbine škodljivca. Ta iz voščenih niti sestavljena odeja jih varuje sovražnikov in mokrote. Če tak kupček med prsti stisneš, postane prst krvavordeč, od tod tudi ime zajedavcu. V cvetočem maju se pojavi ter se silno hitro množi, ker iz zimskih jajčec izležene samica kote žive mladiče samice, ki zopiet rode le rodove samic brez oplodbe. To se ponavlja skozi vse poletje. Poletne uši so brezkrilate in šele proti koncu poletja se izleže j © krilate, ki skrbe za razširjenje zalege na vse strani s tem, da kote spoilne živali, torej samce in samice. Šelee te samice ležejo jajčeca in ohranjajo tako rod preko zime. Ker izseesa uš sok izpod kože, odvzema drevju najvažnejše snovi za uspe-vanje. Zaradi neverjetne množine škodljivca je tudi škoda temu primerna. Uš zatiramo zlasti pozimi z arbo-rinom. V zavetnih skrivališčih pre-zimi po drevju tudi marsikatera brezkrilna samica, posebno v zemlji na koreninah in ob deblu. Zatiranje z mazavim milom se je kot direktno zatiralno sredstvo dobro obneslo. Mazavno milo se sicer takoj posuši, postane pa zopet maza-vo po vsaki padavini in učinkuje ponovno jedko. Možno je zatirati ušico tudi s 40%no kalijevo soljo in celo zelo uspešno. Naselbine uši izginjajo kaj hitro ter jih navadno v drugem letu po gnojenju s kalijem ne opažamo več. Vsakemu drevesu moramo precej izdatno gnojiti s kalijem, pri čemer tako ne pride nič v kvar. 40%>no kalijevo sol potrosimo pod celo krono drevesa in ne le okoli debla. Priporočljivo je celo, če s kalijevo soljo po-gnojimo zemljo, prekopamo in prevrnemo, ker pri močnem napadu prezimijo uši tudi na koreninah. To moramo seveda opraviti v jeseni ali zgodnji pomladi. Poskusite! Uspeh ne bo izostal. Z zatiranjem s kalijevo soljo boste imeli dvojno korist — za iste stroške. Vjuuo^iaAjniitvo. Dolenjsko vinogradništvo v novi situaciji. Ing. Ivo Zupanič Zaradi trajajoče vojne je treba osrcedotočiti svoje misli in težnje na mater zemljo, ki nas vse redi, na zemljo, ki od svojih prirodnih zakkladov deli marljivim rokam da-rovve, ki tvorijo osnovo življenja in bla.agostanja. Od vseh strani se sliši samo en glas: proizvodnjo je treba povečati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, izkoristiti čim najbolje vsak košček zemlje, da ne bo pomanjkanja. To so nova stremljenja, ki niso bila nikdar poprej tako pereča in upra- tudi naše vinograde. Zupanič Konec maja, gotovo pa v začetku junija bo treba začeti s škropljenjem. Pravi čas prvega škropljenja je treba zadeti na podlagi opazovanja padavin in temperature. Ko temperatura, ponoči ne pade izpod 15 stopinj C, je že nevarnost, da se pojavi peronospora. Za prvo škropljenje pred cvetenjem zadostuje tri četrt do l°/c pravilno pripravljene brozge modre galice. Po cvetenju, kakih 10—12 dni po pr,-vem škropljenju je treba drugič škropiti z 1—1V2% galico, tretjič pa kvečjemu 3 tedne po drugem škropljenju z enako koncentracijo in končno po potrebi še četrtič v enakem razdobju. Škropiti se mora z dobrimi razpršilniki in zadeti je treba liste tudi od spodnje strani. Če je med cvetenjem večkrat dež in se zaradi tega cvetenje zavleče, se sme škropiti tudi med tem. Glede na to, da letos galice ne bo mogoče dobiti v neomejenih količinah, moramo z njo zelo štediti. Posebno moramo že enkrat prenehati z nesmiselnim pripravljanjem premočne brozge, kar nič ne koristi. Prvo škropljenje lahko obavi- mo tudi z bakrenim apnom, da šte-dimo galico za najvažnejše drugo in tretje škropljenje, ker ob. času prvega škropljenja peronospora še ne napade močno in moremo tudi s tem sredstvom zajeziti.njeno širjenje. Glede žveplanja velja splošno pravilo, da sledi žveplanje škropljenju, vendar pa se naj upošteva okolnost ,v kaki meri nastopa oidij. Med posameznimi škropljenji je treba mladice povezati in pri tem opleti zalistnike. Gledati je. na to, da se mladice ne stisnejo h kolu, in da se listi in grozdiči ne podve-žejo. . Ker mora biti vinogradna zemlja v teku vegetacijske dobe vedno brez plevela, je treba pravočasno vinograd drugič okopati, zadostuje plitva kop. V "avgustu se izvrši Vršičenje, nakar se obavi še tretja kop, tako da vinograd ob času zorenja in trgatve ne bo v travi, , . Če se bodo izvršila' vsa deia v vinogradu pravočasno in vestno I ter če bodo prizanesle vremenske nezgode, ugoden uspeh vinogradniškega dela ne bo izostal in dal Bog, da bi bila v jeseni zopet dobra in vesela trgatev. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani je dobila svoj enološki odsek. Ing. S. G. Obdelujmo skrbno Ing. Ivo Po zimskem počitku se je začela probujati k novemu življenju tudi vinska trta. Sedaj se bo jasno videlo, kako je prestala minulo, deloma prav hudo zimo! Prva dela v vinogradu so že končana. Vinogradi so obrezani, nako-ličeni, privezani šo že šparoni in .končana je prva kop ter z njo istočasno tudi mnogokje spomladansko gnojenje. Vsa nadaljnja spomladanska in .poletna dela v vinogradu imajo predvsem ta namen, da« se ohrani trta v dobri rasti in razvoju ter da se obvaruje nevarnih bolezni in škodljivcev. Veš čas .v prvi polovici maja sta dež in hlad zadrževala hitrejše odganjanje očes, verjetno vse n.a račun vpliva' ledenih mož. Ko se bodo mladice že toliko stegnile, da se bodo videli že prvi kabrnki ali grozdiči, bo edino pravilno, da se ttsi oplejejo ali poman-dajo in da se ne čaka s tem delom do časa,, ko je treba začeti z rezjo. Sedaj se da to važno delo lažje in pravilnejše izvesti kakor pa pozneje, ko je že večja šuma. Splošno se pusti vse dobro razvite mladice z grozdiči, četudi je kaka taka mladica na starem lesu. Na reznikin in šparonih se pustijo vse glavne mladice brez razlike, da-li imajo ka-brnke ali ne, ker bodo zlasti one na reznikih potrebne za rez v prihodnjem letu. Potrebne pa so tudi zato, da ima trs dovolj zelenega . listja, v katerih se tvori pod vplivom, sončne toplote in svetlobe gradivo, ki je neobhodno potrebno za rast mladic, za razvoj grozdja in za tvorbo sladkorja. Mladice iz stranskih očes — iz podočkov — je bolje odstraniti kakor pa pustiti, četudi imajo kak grozdič, ker so vedno, slabše razvite kakor giawne mladice in tudi -ves čas vegetacijske dobe do trgatve same zaostajajo v razvoju in dado ob trgatvi navadno le nezrelo, kislo grozdje. Zlasti pa je treba opleti mladice na starem lesu izvzemši one, ki bi bile ootrebne za morebitno skrajšanje posameznih krakov ali vej, oz. za znižanje celotnega trsa pri rezi V prihodnjem letu. Če se izvrši pletev ali mandanje pravilno, ne bo gošče in bo nadaljnji razvoj trsja ugoden, rez v prihodnjem letu pa bo toliko lažja. Z zasedbo Maribora po nemških okupacijskih oblasteh je ostala Ljubljanska pokrajina brez enolo-škega preizkuševališča, s čimer je bilo na tem ozemlju onemogočeno nadaljnje izvajanje Zakona o vinu. Upoštevajoč važnost urejenega gospodarstva in prometa z vinom za splošno narodno gospodarstvo, je Visoki Komisar za Ljub^ Ijansko pokrajino Ekscelenca Gra-zioli sedaj podpisal odlok, s katerim se prenesejo vsi enološki posli, ki jih je doslej izvajal mariborski Vinarski in sadjarski zavod na ozemlju naše pokrajine, na Kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani. Tako pripada sedaj temu zavodu v vinarstvu ponovno mesto, ki ga je zavzemal na Kranjskem pred uzakonjenjem sedaj veljavnega zakona o vinu. Enološki odsek bo izvrševal odslej vse analize vina v smislu odredb Vinskega zakona in bo tudi' sprejemal v preizkušnjo zasebne ogledke vina, ki ga bodo pošiljali vinogradniki, gostilničarji in vinski trgovci za svojo orientacijo. Ugotavljal bo razne vinske bolezni in napake ter dajal navodila za zdravljenje in čiščenje vina. Na svojem področju je odsek edina ustanova, ki je pooblaščena izvajati. čiščenje vina po Moslingerju (s kalijevim ferocianidom). Za presojo vina bo pri postaji v smislu odredb Vinskega zakona delovala posebna strokovna komisija za oceno vina. Poleg tega bo vinarski odsek po možnosti še tekom letošnjega leta začel tudi z gojenjem čistih kultur kvasnic, dajal bo pa tudi nasvete glede primernosti posameznih amerikanskih podlag za razne zemlje. Za vsa enološka dela je ljubljanska Kmetijska poskusna in kontrolna postaja odlično usposobljena tako po svojih lepih in sodobno urejenih laboratorijih, -kakor tudi po svojih bogatih izkušnjah iz časov, ko ji je še pripadala vsa kontrola po Zakonu o vinu. Z novo ustanovljenim enološkim odsekom pa je dobilo naše vinogradništvo in vinarstvo zOpet dobrega svetovalca v vseh- številnih zadevah svoje stroke. Ž£yino\cja. Povečajmo živinorejo! Vojna vihra je z malimi izjemami prizanesla našim poljem, nasadom in zgradbam. Večjo škodo so pretrpeli le oni gospodarji, ki so oddali vprežno živino in je potem niso dobili povrnjene. Žalostno so se čitali številni oglasi pO časopisju, ki so jih priobčevali oškodovanci, iščoč svoje konje in vole. Še bolj žalostno pa je bilo dejstvo, da so morali v teh oglasih obljubljati celo nagrade onim, ki jim pomagajo izslediti živino. Ob tem dejstvu se moramo resno vprašati, kje je Ostala naŠd kmetska poštenost, kje naša kmetska stanovska zavest? Živino namreč ni skrival meščan, temveč ravno naš kmetski brat in sotrpin, ki bi moral imeti za nesrečo tovariša največje razumevanje in sočutje. Ali niso osramočeni oni gospodarji, ki so se v teh težkih dnevih tako brezvestno ponašali? S kakšno vestjo lahko pogledajo svoji družini in sosedom v oči? Še večjo sramoto delajo v zadnjih časih naši kmetski skupnosti razni tatovi, ki ponoči iz zaklenjenih hlevov odpeljejo predvsem konje, ter jihi potem za drag denar pretihotapi jjo izven naše pokrajine. Včasih je poštena soseska takšne ljuidi izločila iz svoje Sredine in tudi mi moramo tako storiti, ker radi poiedincev ne sme trpeti dober glas verčine kmetskega lujdstva, niti se ne: sme dopustiti, da bi se rušila krmetska skupnost, ki temelji predvsem na spoštovanju zasebne last-niine. ^Zgubo na številu živine, ki jo je naiša živinoreja na ta način in vsled drrugih vzrokov utrpela, bo treba naidomestiti. K temu nas sili mnogo raizlogov, o katerih smo že dosti gorvorili v »Kmetovalcu«. Večkrat smno izrazili tudi pričakovanje, da boD cena živini narasla in bo ravno ta i panoga kmetijstva postala ena odi najbolj dobičkanosnih. Razvoj prrilik potrjuje, da naše pričakova-njtje ni bilo varljivo. Litvx>. Gojitev posamezno rastočih dreves. Poljarišek Valentin Znano je, da v gozdu gosto rastoče drevje napravi lepo ravna debla. Gosto drevje še samo čisti, spodnje veje se sproti sušijo in odpadajo. Tudi slabše rastoče drevje podleže v konkurenčni življenjski tekmi in se polagoma posuši. Drugače pa je tam, kjer raste samotno drevje, bodisi v gozdu, na polju ali senožetih. Vejevje se neomejeno širi in raste na rovaš višine debla, ki ostane v takih primerih nižje in močno vejnato ter daje manj vredna debla in les. Na takih prostorih je treba drevje negovati, da bodo debla in les pripravna za rabo in prodajo. Kjer želimo prirediti samo drva, je tudi vejnato drevje pripravno, za vse drugo pa ne. Na posestvih imamo posamezna drevesa krog jarkov, ob potih po močvirnatem zemljišču (jelša, vrba, topol), po nekaterih strminah in drugod. V takih primerih moramo drevje že takoj od mladosti pravilno obrezovati in ob-žagovati, da raste lepo v višino in ne dela obsežnih vej. Splošno vlada naziranje, da ob-sekavano drevje rado trohni in daje slabo deblo. To je tudi res. Ako pa drevo že od mladosti pravilno negujemo, t. j, obrezujemo in ob-žagujemo, ostane lepo in zdravo. Kjer ni primernega prostora, da bi drevje brez škode na gosto raslo, izberemo le najlepša drevesa ter odbranim takoj od mladosti z obrezovanjem puščamo samo vrh. -—. Drobne veje odstranjujemo, dokler se preveč ne odebelijo, ako pa moramo odžagati debelejšo vejo, jo lepo ob deblu odžagamo in ra no ob deblu zamažemo. V to svrho je dobra maža iz zmesi ilovice in kravjeka, ako ni boljše na razpolago, Nikdar pa ne smemo drevje obsekavati, ker je nemogoče tako gladko odsekati, da bi se ne poškodovalo tudi deblo. Obžagati ali obrezati moramo vedno tik debla, vendar ne preveč v živo. Ako na ta način odstranjujemo ne predebele veje, bomo vzgojili lepo deblo, ki ne bo trohnelo in bo imelo polno vrednost. Na ta način gojim drevje že dolgo let in imam mnogo jesenov, hrastov, jelš, javorjev in drugega drevja po krajih, kjer bi jih kdo drugi ne pustil, ker bi se bal sence. Moje gojeno drevje je visoko in ne dela škode s senco, polagoma pa zraste (seveda dosti hitreje kot v gozdu) v lepa debla, ki imajo svojo polno vrednost. Tako izrabim vsak kos zemlje, da daje večji donos. 1 . Uvadne o&java. Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino objavlja: Tehnična navodila za zavarovanje polj in gozdov pred letalskimi napadi z zažigalnimi sredstvr. Posebna vrsta sovražnih letalskih napadov obstoji v odmetu majhnih vžigalnih ploščic. Ko padejo te na zemljo, se kmalu vžgo in ogražajo s tem lahko vnetljive snovi, predvsem zrelo žito, suho travo, seno in gozdove. V gozdovih se vžge. najprej gozdni podrastek (grmičevje itd ), potem pa začno goreti drevesa sama. Ker so vžigalne ploščice izredno lahke, jih morajo sovražna letala nositi in odvreči v velikih množinah, bodisi podnevi bodisi ponoči. V primeru dežja ali vlaž- nega vremena se ploščice vnamejo šele, ko se usušijo. Vžigalna ploščica je iz prozornega ali barva-nega celuloida, štirioglate (5 cm X 5 cm), pa tudi okrogle in pravokotne oblike. V sredini ima ploščica okroglo odprtino, čez katero je z žico pritrjen ovoj gaze (tenčice), v kateri je kroglica belega fosforja v teži pol do enega grama. Plamen, ki nastane pri vžigu take ploščice, se dvigne do l m visoko in gori krajši čas (1 do 2 min.). Kakor je znano, je bel fosfor zelo strupena snov, ki se na zraku ob primerni toploti vname sama od sebe. Pri gorenju razvija belo modrikast dim, ki, vdi-han v večji količini, zelo škoduje dihalom. Dotik z gorečim fosforjem pa povzroča zelo nevarne opekline. Razen vžigalnih ploščic se lahko sovražnik poslužuje tudi majhnih platnenih vrečic, napolnjenih prav tako s fosforjem. Treba je upoštevati, da se pri deževnem vremenu fosfor vname šele potem, ko voda izhlapi, torej mnogo več dni po odmetu ploščic, oziroma vrečic. Zato je treba odvržene vžigalne priprave poiskati, še preden bi mogle škodovati. Po preletu sovražnih letal ali ob vesti, da sO bile najdene omenjene ploščice, oziroma da so izbruhnili poljski ali gozdni požari, morajo določene osebe najprej preiskati one nasade ali predele, ki bi bili zaradi takih požarov ogroženi. Te osebe morajo imeti na razpolago kolesa ali druga primerna prometna sredstva, da lahko na čim hitrejši način sporoče vest o morebitni najdbi. I. Zavarovalni ukrepi. Še pred zorenjem žita in ostalih pridelkov je treba izvesti naslednje: 1) Ob robovih polj in nasadov je treba izkoristiti ali pa nalašč pripraviti kakršen koli pas zemljišča, ki bi mogel zadržati razširjenje plamena, na pr. pobočja, brežine, poljske poti in ceste ter neobdelane kose zemljišč. Ko se približuje čas zorenja žitaric, je treba imenovane varnostne pasove popolnoma očistiti vseh suhih in lahkovnetlji-vih rastlinskih delov in jih (razen poti) narahlo preorati. 2) V primeru, da gre za obširnejša polja, ki so med seboj zvezana, je treba prirediti take varnostne pasove (na pr. preseke itd.). Tudi med posameznimi deli polja na že omenjeni način, upoštevajoč pri tem tudi smer vetra, ki običajno prevladuje na dotičnem ozemlju. 3) Dospelo žetev je treba izvesti v najkrajšem času, pri tem pa stebla požeti čim nižje. Tam, kjer se snopje zlaga v kupe na samem polju, jih je treba porazdeliti v primerni medsebojni oddaljenosti. Kupi naj se postavljajo v nepravilnih črtah in nikoli v smeri običajno prevladujočega vetra. Isto velja seveda tudi za seno. Kjer se sklada snopje v kozolce, je treba tem posvečati posebno pažnjo. Kopičenje žitaric ob skednjih, kjer se vrši mlačva, je nevarno. 4) Poljedelske proizvode je treba hraniti tako, da so zaloge porazdeljene na več prostorov (skladišča, skednji, kašče) in da iso ti ognja varni. 5) Po gozdovih je treba čistiti podrastek in sproti odstranjevati sušice in suhe veje, ki pospešujejo gorenje. 6) Uvesti je treba stalno nadzo-rovalno službo na vseh primernih izpostavljenih točkah, tako da je mogoče takoj opaziti vsak požar in o tem čimprej obvestiti pomožne oddelke. II. Obrambni ukrepi. Vsak, ki najde vžigalno ploščico, je dolžan, na najhitrejši način obvestiti županstvo in orožniško postajo. Župan odredi nadaljnje. Vžigalnih ploščic se ne dotikamo z rokami in še manj z nogami, ker povzroča fosfor težke in nevarne opekline. Zato pobiramo te ploščice le z lopatami ali pripravnimi kleščami (n. pr. s kleščami za ognjišče) in s podobnimi predmeti na daljšem držalu. Nabrane ploščice je treba nemudoma potisniti v vedro iz kovine, napolnjeno z vodo, ki ga morajo iskalci nositi s seboj. V vodi se fosfor ne bo vnel. Če so se ploščice že vnele, jih moramo pogasiti. To izvrše določeni iskalci pa tudi zemljiški posestniki sami. V primeru potrebe jim pomagajo sosedje, v težjih primerih tudi posebni oddelki, ki morajo biti vnaprej organizirani.Vsak oddelek naj razpolaga saj z nekaj kolesi ali drugimi vozili radi hitrega prevoza na kraj potrebe in pa s potrebnim orodjem: z lopatami, motikami, grabi jami, krampi, sekirami, vejevjem in vrvmi. Goreče vžigalne ploščice gasimo tako, da jih iz razdalje kakih dveh metrov zasujemo z zemljo ali peskom, goreče grmičevje pa s tem, da tolčemo z vejami po njem. Vča-I sih je potrebno posekati drevesa in veje ter s tem onemogočiti širjenje i ognja. Pri gašenju se vžigalnim j ploščicam ne sme preveč približe-i vati, zlasti če jih gori več skupaj. Da se izognemo vdihavanju strupenega 'dima, se moramo bližati ognju le previdno iz smeri vetra (torej z vetrom) ali pa pravokotno k vetru (s strani). Dobro, da si osebe, ki gase ogenj od blizu, nade- nejo plinske maske ali zasilno zavarujejo nos in usta z mokrimi robci in podobno. To je potrebno zlasti pri gorenju ali uničevanju večje množine vžigalnih ploščic. V večji razdalji od ognja pa je strupeni plin že toliko razredčen, da ne škoduje. Nastali požari se lahko gasijo tudi z vodo, če je na razpolago. Upoštevati je treba, da se fosfor potem ko voda izhlapi, zopet vžge sam od sebe. Zato je treba vse začasno osušene ali z zemljo pokrite ploščice, potem ko je bil požar pogašen, naknadno poiskati in zbrati, da se dokončno uničijo. To izvršimo s tem, da jih na prostem, in sicer na cesti ali v sveže pripravljenih jarkih skupno zažgemo, upoštevajoč pri tem vsa navodila o opreznosti. V primeru, da bi se pri gašenju kdo poškodoval, je potrebno ravnati takole: pri lažjih navadnih opeklinah je obolela mesta namazati z oljem ali s posebno tekočino proti opeklinam, v težjih primerih pa je treba takoj poklicati zdravnika. Pri opeklinah, povzročenih po gorečem fosforju, pa je treba rano izplakovati z 2% vodno raztopino modre galice ali s 5%> raztopino jedilne sode. V težjih primerih opeklin po gorečem fosforju ali pa ob vdihovanju strupenega dima, ki povzroča težave v dihanju, pa je treba poškodovancu nemudoma oskrbeti zdravniško pomoč. Poškodbam pri gašenju pa se bomo tem bolj izognili, čim bolj bomo upoštevali gornja navodila. Ljubljana, dne 20. junija 1941. ZAŠČITNI ZNAK KMETOVALCI! daif £OiU un, pAuečanja. (icidelkoo ufiauMfcifte: APNENI DUŠEK NITROFOSKAL-Z ft:12:& kita>{aiiud-1.8:1>8 fatMfahd-l b: 8:8 VUicočajte&luipM ua^omke (voZi/jJa pri: TVORNICA ZA DUŠIK D D RUSE Inserati se računajo po naslednjih cenah: 1/32 strani V is „ V12 „ Lir 19,- -t- Lir 1.- ogl. takse „ 38.- + „ 2,- „ „ 57,- + „ 3.- „ i/s strani == Lir 75.- + Lir 5.70-ogl. takse 1/4 „ = „ 152,- + „ 11.40 „ l/a „ —: „ 304,- + „ 11.40 „ ,, Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 38 Lir. 1 cela stran"= Lir 608,- -f Lir 22.80 oglasne takse (26 X 20 cm = 520 cm). Mala naznanila. Le proti predplačilu, vsaka beseda 50 par, najmanj 10 din in 3 din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Kosilnico (Dering) z žetveno napravo, še popolnoma v dobrer stanju, proda: Janez Perko, Ljubljana VII. — Vodnikova cesta 50. 31. Brinje in fige za žganjekuho ima na zalogi tvrdka IVAN JELAČIN, Ljubljana, Aškerčeva cesta 1, telefon 26-07. J CEPILNA SMOLA l/s kg din 8.—, 1/4 kg din 15.-ljana, \Volfova 3, telefon 34-73. Ing. Prezelj, Ljubic Valilna jajca od rumenih Orpington kokoši (najboljše angleške pasme) ima naprodaj : Oskrbništvo graščine Novi-klošter, pošta: Sv. Peter v Sav. dol. pri Celju. 18 »R U S O L I N« zoper ščurke, vrečica din 6.— Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3, tel. 34-73. 8 Fige za žganjekuho dobite najceneje pri Ant. Krisper-coloniale, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 31. 19 »M IK R O T A N« zoper miši in podgane. 100 g zrn din 12.— ali 50 g paste din 11.— Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3. tel. 34-73. S Poseiiie kavarno 9VTABOR v Ljubljani «< Sej te lan spredite v prejo in jo pošljite v tkanje »KROSNI« v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6 (Nasproti cerkve Sv. Jožefa), da ne bodete občutili pomanjkanja platna. 21 Docent dr. L. Matko: »Skrivnosti človeškega telesa« V vsebini knjige obravnava razne telesne pojave, ki vplivajo na to, da se človek razvije v pritlikavca ali velikana, da se zmehčajo kosti, se žensko telo prelevi v ireškega in obratno, se določi spol itd. Knjiga obsega 218 strani in 81 slik, ter stane vezana din 76, broširana din 64. Dobi se pri; J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna, litografija in karton a-ža, d. d., Ljubljana, Breg 10—12. SlOfENIA TRANSPORT JOSIP L. ŠILIH Špedicija — mednarodno transportno podjetje za izvoz in uvoz blaga UiBilANA MIKLOŠIČEVA C. — TEL 27-18, 37-18 Obava izvoznega in uvoznega ocarinjenja na carinskih postajah Ljubljana, Jesenice, Rakek. Maribor, Sušak — Železniški in carinski biro — Tarifna obvestila — Vse železniške in carinske informacije brezplačno. Mestna hranilnica ljubljanska je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod. Domači hranilniki, sodno-depozitni oddelek, posojila na hipoteke, menice, lombard. Za vse hranilne vloge jamči Mestna občina ljubljanska. KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 Telefon št.: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84, 37-85 Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. - Podružnica Beograd, Uzun Mirkova ulica 10. Telefon šl. : 29-154. Brzojavni naslov: KREDIT BEOGRAD Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkasO menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-deposits itd. V V ZA)HITIEYA\JT)E PRI VASEM TRGOVCU fNAS CA J *1 Mešanica domačih čajnih rastlin! Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne n. maja 1935 1. S. br. 14.004 Naprodaj pri: KMETIJSKI DRUŽBI r. z. z o. z. V LJUBLJANI IZKUŠNJA UČI: SAMO ZANESLJIVA SREDSTVA DAJO DOBRO LETINO! v SREDSTVA PRODAJA: KMETIJSKA DRUŽBA NOSPRASIT vsebuje bakra in przenika ter učjnkuje hkrati i proti škrlupu in peronospori i proti črvu in raznim gosenicam A R E S I N apneni drzeniat kot dodatek bordoški ali kalifornijski brozgi proti črvu in gosenicam S O L B A R žvepleno sredstvo proti plesni, oidiju, kodri, nadalje proti pršicam, rudečemu pajku in nekaterim drugim živalskim škodljivcem N I KOPREN koncentrirani nikotinski, pripravek proti listnim ušicam, zoper gole gosen'ce n. pr. trsnega sukača ... SLAVIJ A jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani ZAVAROVANJA; požar, vlom, šipe, nesreče na potovanju, zakonita odgovornost, transport, razna zavarovanja avtomobilov, na življenje, posmrtnine i. t. d., prevzame po ugodnih pogojih. Centrala v Ljubljani Lastno poslopje. Telefon 21-75, 21-76, Ga jeva nliea 2, 21-77. Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine ter vsfe v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi najugodneje kupite pri domačem podjetju Pledič Zanki tovarna olja, lakov in barv družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIC Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah Zaupajte domačemu zavodu! m Kme^^r ^mnLdom zadr. z neom. j. v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 Telefon št. 28-47. — Brzojavi: »Kmetski dom«. — Račun pošt. hran. 14.257. Račun pri Narodni banki Nove vloge vsak čas razpoložljive obrestuje po Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarja tekoče račune. Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izvršuje vse ostale denarne posle. 4% do 5% Tovarn, ziaitjka Pristne Kunde okulacijske nože trtne, drevesne, vrine škarje dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani t S.eKUMtfli t).5PHI>l'S CONSTRUKTION ZaŠči ni znak Ogibajte se posnetkov z znakom: »DRESDNER MODELL" SADJARJI! Dober pridelek, zdravo in lepo sadje dobife le z večkratnim škropljenjem z Hf jmiijlf CM (kalcijev arsenat SCHERING,) katerega i^ftvSnill• 99^ dodamo žvepleni apneni brozgi (ali pa brozgi modre galice.) Uporabljajte ..LEPILO ZA GOSENICE" ScflGlfifMJ za napravo lepljivih pasov na drevesna debla. Sigurna in enostavna sredstva za zastrupitev miši, podgan in voluharjev so: EtCpH plinski patroni, LEPIT prašek, LEPIT zrna. Zahtevajte prospekte! :— Ta sredstva se dobijo pri Kmetijski družbi in vseh njenih skladiščih. C/*LlCDlNll2 A la DI.P| liSJ Generalno zastopstvo za Ju goslavijo M R. DRAŠKO W I L F A N bCHtKINU A.