Ur SS; alffpSSBTfSt -V J JggBm uaH|uq| .. ji- ^ Mm m Podelitve spominskih značk akcije „Tisoč delavcev - sodelavcev” so se udeležili tudi Boštjan Pirc, predsednik odbora za obveščanje in Politično propagando RS ZSS, Katja Štimac, predsednica aktiva organizatorjev obveščanja v ZD za Dolenjsko in Posavje, Stane Žunič, predsednik občinskega sveta ZSS in Milan Kapetan, predsednik konference OOS (foto: K. B.). Prisutni na'dodjeli znaka akcije „Tisoču radnika - suradnika”: Boštjan Pirc predsjednik odbora za obaveštavanje i političku propagandu RS SSS, Katja Stimac predsjednica aktiva organizatora obaveštavanja u UR za Dolenjsku i Posavje, Stane Žunič predsjednik savjeta SSS i Milan Kapetan predsednik konferencije OOS. Ze 15 let imamo svoje glasilo Če se ozremo nazaj v leto ^966, na začetek izhajanja na-sega glasila, takrat se je imenovalo BILTEN, vidimo, da so bili Začetki skromni. BILTEN je jshajal neredno in je po številki, K' je bila posvečena 20. letnici delovne organizacije, za nekaj Casa celo prenehal izhajati. Decembra 1968 je izšla nova številka BILTENA in od takrat pa do danes je izhajal dokaj redno. fadnjih sedem let,vse do dana-snje 129. številke, izhaja vsak mesec. Vse do leta 1979 je izhajal v črno beli tehniki, 17. 1. 1979, ob izdaji jubilejne 100. številke, pa se je BILTEN preimenoval v glasilo „PIONIR" in od takrat dalje izhaja pod tem imenom. V vseh teh 15. letih izhajanja je glasilo na preko 1000 straneh prinašalo razna obvestila, poročalo o gradnjah in delovnih uspehih, ki smo jih dosegli pri svojem delu, nas spodbujalo k samoupravljanju in nas sezna- njalo z delom družbenopolitičnih organizacij. Te vesti je glasilo prinašalo v poprečno osmih številkah na leto s poprečno desetimi stranmi v eni številki. Leta 1978 je začelo glasilo objavljati tekste, prevedene v srbohrvaščino. Tudi to je bil eden izmed revolucionarnih korakov in nova kvaliteta pri informiranju naših delavcev. V začetku izhajanja odziv dopisnikov z gradbišč ni bil velik in celo po desetih letih izhajanja je v glasilo pisalo le deset več ali manj stalnih dopisnikov. Zadnjih pet let se je udeležba dopisnikov z vseh strani naše DO močno popravila in vse bolj nam je naše glasilo govorilo o tem, kar smo povedali mi njemu in zato je danes „PIONIR" ogledalo naše naklonjenosti do obveščanja in našega prizadevanja zanjo. MILAN KAPETAN predsednik konference OOS Od 2. 4. 1981 do 3. 6. 1981 so bili z investitorji dokončno dogovorjeni naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe: TOZD gradbeni sektor NOVO MESTO s KRKO — farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča Novo mesto, za rekonstrukcijo bivše steklarne INIS Novo mesto v obrat za proizvodnjo steklenih izolacijskih vlaken — in-vesticijska vrednost 125,000.000,- din, - s KRKO - farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča Novo mesto, za izgradnjo I. faze hotela v Šmarjeških Toplicah - investicijska vrednost 152,375.421,-din, — s Stavbno zemljiško skupnostjo občine Novo mesto, za izgradnjo komunalnih naprav v kareju „L“ na Novem trgu v Novem mestu — investicijska vrednost 14,347.749,— din, - z RO ADR1AMONT Rijeka za nadaljnjo izgradnjo objektov V. faze stanovanjskega naseklja Škurinjska Draga Rijeka — investicijska vrednost 137,715.902,- din. z ISKRO - AVTOMATIKA CSA Ljubljana, za gradnjo nove tovarne TOZD ELA v Novem mestu — investicijska vrednost 92,450.000.— din. — stanovanjski bloki skupine „A“ Cesta herojev (gr. za trg) — predrač. vrednost 100,969.784.- din. TOZD gradbeni sektor LJUBLJANA s podjetjem KURIVO-PRODAJA Ljubljana za gradnjo I. faze prodajnega centra v Ljubljani — investicijska vrednost 49,898.567.— din. TOZD gradbeni sektor KRŠKO — s Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, za gradnjo čistilnih naprav — investicijska vrednost 94,428.000,- din, — z Osnovno šolo Globoko za dograditev osnovne šole v Globokem — investicijska vrednost 6,223.562.— din. TOZD gradbena operativa METLIKA - s Skupnostjo otroškega varstva Metlika za gradnjo Vzgojno varstvene ustanove Metlika - investicijska vrednost 6,331.678,-din, — s podjetjem KOVINAR Novo mesto za gradnjo proizvodne hale v Novem mestu — investicijska vrednost 18,752.605,-din. — s Stambeno — poslovna zgrada Kurilovec 10, Ozalj -gradnja za trg - predračunska vrednost 29,048.539.— din, - s SGP Pionir - službo lastnih investicij Novo mesto za vzdrževalna dela na objektih SGP Pionir, Novo mesto - investicijska vrednost 6,442.931.— din. Gradnja stanovanjskega naselja Miholašcica — Zaglav na Cresu — s Stambeno zadrugo Zagreb — aneks k osnovni pogodbi za dela na infrastrukturi stanovanjskega naselja na Cresu investicijska vrednost 106,640.501,-din. TOZD TOGREL — z GOK — Delovno organizacijo za gradbeništvo, obrt in komunalo Črnomelj zmontažno konstrukcijo hale ISKRA v Adlešičih — investicijska vrednost 6,090.000.- din, - z GRO RADNIK, Novska — za montažno konstrukcijo proizvodne hale TPK Novska — investicijska vrednost 4,300.000.- din, , — s TOZD gr. sektor Ljubljana za montažno konstrukcijo prodajnega centra KURIVO-PRODAJA Ljubljana — vrednost konstrukcije 8,940.000.— din. Akcija „1000 delavcev -sodelavcev" končana Zamisel o akciji „1000 delavcev — sodelavcev1* je nastala kot odraz spoznanja, da ni dovolj, da je delavec le obveščen, tem- več mora tudi sam aktivno sodelovati kot informator. Odločitev o akciji je bila sprejeta na II. srečanju urednikov, novinarjev in organizatoijev obveščanja v združenem delu 2. in 3. novembra 1979 v Radencih. Nosilec akcije je bila Zveza sindikatov Slovenije. Potek akcije je spremljal in vodil odbor, ki so ga sestavljali člani odbora RS ZSS za obveščanje in politično propagando. V posameznih občinah so akcije vodile komisije za obveščanje pri občinskih sindikalnih svetih, v delovnih organizacijah pa konference sindikatov, skupaj z uredniškimi odbori. V naši delovni organizaciji se je od 1. maja 1980 do 15. decembra 1980, ko smo uradno zaključili akcijo, oglasilo kar 54 delavcev dopisnikov. Z veseljem lahko rečemo, daje 26 delavcev takih, ki so se oglasili po dvakrat in večkrat in so še vedno sodelavci glasila. Vse prispevke novih sodelavcev smo objavili v glasilu, daljše in bolj aktualne pa smo poslali tudi v objavo Delavski enotnosti. O novih dopisnikih smo vodili evidenco ter sproti pismeno obveščali Komisijo za obveščanje pri Občinskem sindikalnem svetu. Delavska enotnost je vse nove dopisnike tudi poimensko objavila. Cilj akcije ni bil le zbrati čim več novih dopisnikov, ampak tudi poiskati pot, kako se bodo ti novi sodelavci tudi vnaprej oglašali v časopisu. V občini Novo mesto smo z akcijo pridobili 267 novih do- (Nadaljevanje na 3. str.) Dobitniki znaka akcije „Tisoč delavcev - sodelavcev**. (Foto K. B.) (Nadaljevanje z 2. str.) Pisnikov, od tega največ naša delovna organizacija, sledijo pa ji: Novoteks, Krka, Labod, No-voles itd. Občinska komisija za obveščanje je ocenila, da je akcija v naši občini glede števila novih dopisnikov uspela, saj smo bili med najboljšimi v slovenskem merilu (na 2. mestu za občino Ljubljana-Šiška). Za vse nove sodelavce je Odbor za obveščanje in politično Propagando Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije pripravil znak akcije „ 1000 delavcev — sodelavcev", konferenca m uredništvo glasila „Pionir" pa knjigo. Podelitev je bila dne 13. maja 1981 v Dolenjski galeriji v Novem mestu. Podeljevala sta Boštjan Pirc, predsednik odbora za obveščanje in politično propagando RS ZSS in Milan Kapelan, predsednik konference OOS naše DO. Iz posameznih TOZD in DSSS so prejeli znak naslednji novi sodelavci: TOZD grad. sektor Krško: Milan Kovač, Ivan Markovič, Slavejko Stojanovski. Tozd TOGREL: Brugo Po-^rkar, Niko Žigante, Cvetka Žabkar, Milena Šauta, Janez Avšič, Mihael Kežman. TOZD SPO: Jože Kraus, Rafko Kreus, Alojz Fink, Milan kapetan, TOZD PB: Polona Plaznik, Kudi Robič, Bistra Rehar, Marjana Klemenc, Tone Globokar. TOZD grad. sektor Novo mesto: Ivan Ilijanič, Krešo Her-dgonja, TOZD TKI: Marjan Šonc, Danijel Štirn, Mirko Strmšek, Anica Oražem, Vojko Mlinar, lyan Rovan, Miro Miklavčič, Ioni Vovko, Andrej Martinčič, Kdo Vivoda. TOZD MKO: Jože Ribič, Brna Logar. TOZD gr. sektor Ljubljana: j ušan Devič, Pavle Holozan, vica Intihar, Ismet Zenkič.Mi-ail Omžem, Ignac Malokšič, TOZD LO: Alojz Lenarčič, s. OSSS: Davor Rangus, Milan mkovec, Metka Bučar, Branko ».Kan, Vlasta Tomazin, Sonja p "le, Cita Bračko, Karel Ha-e> Nevenka Stankovič.. Goran Rovan — štipendist Janez Dragan - štipendist Cveto Pavlin - iz DO GRA- b Ljubljana — zunanji sodela- : , ^sem, ki so prejeli značke, „ reno čestitamo! Prepričani v,°’ da bodo še naprej dopiso-VaJi v naše glasilo. UREDNICA Problematika cen v gradbeništvu Stanje na področju cen je zelo neurejeno. To neurejenost občutimo kot državljani, ko kljub vsem prepovedim, zapovedim in dogovorom skoraj vsak dan plačujemo višje račune, na drugi strani pa kot delavci, katerih dolžnost je določiti cene proizvodov in storitev TOZD v skladu s predpisi. Na podlagi zakonskih predpisov smo s 1. januarjem letos začeli uporabljati nov sistem cen. Ta sistem v praksi ni zaživel takoj, saj so bila navodila o uporabi meril za obklikovanje cen izdana šele konec aprila. Novi predpisi določajo kriterije, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko posamezna TOZD poviša cene svojih proizvodov oziroma storitev. Imenovane kriterije mora TOZD vgraditi v svoj pravilnik o določanju cen. TOZD, ki bo želela povečati cene, bo morala pri skupnosti za cene dokazovati, daje nameravano povišanje cen upravičeno na podlagi uporabe kriterijev oziroma meril iz pravilnika. Dokler TOZD tega ne dokaže, oziroma njeni delavci niso prejeli pravilnika o oblikovanju cen, povišanje cen v skladu s predpisi ni možno. Kot državljani se vsi navdušujemo za stabilnost cen, dejstva pa kažejo, da so cene le malokje v svetu stabilne. Tudi predpisi upoštevajo takšno stanje, tako na primer zakon o obligacijskih upoštevajo takšno dejstvo, da lahko določena pogodba ostane v veljavi, če kupec soglaša, da plača višjo ceno, ker so se določene cene na trgu nepričakovano povečale. Delavci TOZD bi morali cene svojih proizvodov in storitev oblikovati tako, da bodo predstavljale izraz družbeno priznanega potrebnega dela oziroma izraz družbenega priznanja faktorjev proizvodnega procesa. Glede na to, da se elementi, iz katerih je sestavljena cena, s časom spreminjajo, je eno od osnovnih izhodišč pri oblikovanju cen v tem, da bodo delavci za vso prodajo po tekočih tržnih cenah v določenem razdobju, tudi vso porabo za prodane proizvode in storitve v istem razdobju, obračunali po tekočih tržnih cenah. Na ta način se bodo lahko izognili negativnim vplivom inflacije, vendar pa je pri tem treba upoštevati zakonske predpise, in merila za oblikovanje cen. Pri tem nas seveda najbolj zanima usoda cen v gradbeništvu kot naši najpomembnejši dejavnosti. Tudi za cene v gradbeništvu veljajo enaki predpisi, kot za cene ostalih proizvodov in storitev, s tem da te cene še posebej urejajo nekateri drugi predpisi: zakon o obligacijskih razmeijih, gradbene uzance, družbeni dogovor in samoupravni sporazumi o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji itd. Že lani so bile cene gradbenih storitev maksimirane, saj jih je maksimiral družbeni dogovor o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji. Nekateri investitorji so na podlagi tega dogovora zahtevali od gradbenih TOZD, da ne smejo povišati cen več kot za 18 odstotkov, ne glede na sklenjene pogodbe, v katerih je bil dogovorjen obračun razlike v ceni gradbenih storitev z uporabo drsne lestvice. Tako so cene gradbenih storitev ponekod oblikovali v skladu s sklenjenimi pogodbami, ponekod pa ne. Pri nas je zlasti pomembno vprašanje, kako je v novem sistemu cen z obračunom razlike v ceni z uporabo drsne lestvice. Končnega odgovora na to vprašanje še ni. Menimo, da bi sopogodbeniki morali upoštevati pogodbena določila in priznavati obračun razlike v ceni v skladu z določili, ki jih vsebuje zakon o obligacijskih razmeijih in so v več ali manj spremenjeni obliki, vsebovana tudi v mednarodnem pravu. Ker se proizvodi gradbene operative praviloma izdelujejo dalj časa, so njihove cene bolj podvržene nestabilnosti cen na svetovnem in domačem tržišču. Zato je določanje drsne lestvice v pogodbah priporočljiv način usklajevanja cen s cenami za material in delo v gradbeni operativi. Zakon o obligacijskih razmeijih torej dopušča takšne pogodbe, po katerih je končna prodajna cena proizvodov gradbene operative odvisna od cene materiala, dela in drugih elementov, ki vplivajo na višino stroškov proizvodnje. Razen drsne lestvice zakon za gradbeno operativo dopušča tudi zvišanje cene, če so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za elemente, katerih cena je bila določena tako, da bi morala biti višja za več kot 2 odstotka. V večini primerov v gradbeni operativi je (Nadaljevanje na 4. str.) Društvo inženirjev in tehnikov za Dolenjsko je 22. in 23. maja organiziralo strokovno ekskurzijo z ogledom cestnega predora UČKA, kije eden od najpomembnejših del na magistralni cesti MATULJI — tunel UČKA — LUPOGLAV. Dolžina tunela je 5040 metrov. S pripravljalnimi deli so pričeli 1971,zizkopi 1976,prehod tunela pa je bil varen v letu 1978. Ogledali smo si tudi hotelske objekte v Opatiji, na Cresu — gradbišče Miholaščico, in n i Lošinju — Nerezine ter Sunčana uvala. Strokovno ekskurzijo je zelo uspešno organizirala Jelica Kupec, dipl. inž. arh. iz TOZD i Projektivni biro. KATJUŠA BORSAN (Nadaljevanje s 3. str.) v pogodbi določena cena, končna cena pa je tista, ki je določena na dan prevzema del, ko pristojni organ investitorja potrdi gradbeno knjigo. Res pa je, da je gradbeništvo ena od redkih panog, ki pozna drsno lestvico, zato se bo treba v novem sistemu cen še posebej prizadevati, da jo bomo lahko uveljavili kot veljaven pravni institut pri investitorjih in skupnostih za cene. MARKO SVETINA, dipl. iur. Kdo bo šel v operativo ? REZULTATI RAZPISA KADROVSKIH ŠTIPENDIJ PO PROGRAMU USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Letos so TOZD prvič razpisale kadrovske štipendije po programu usmerjenega izobraževanja. Razpisi so torej za nami in rezultati so v glavnem znani; prav je, da bralce glasila seznanimo z rezultati razpisa. Nič vzpodbudni niso, zlasti velja to za razpisane štipendije v gradbeni operativi, za katere se mladina težko odloča. To opažamo že vrsto let. Vsaka novost zahteva za uveljavitev določen čas. Tako je tudi z novim usmerjenim izobraževanjem. Opažamo namreč, da se mladina v šole bolj vpisuje po svojih željah in manj po izkazanih potrebah in možnostih gospodarstva oziroma družbe. V gradbeni operativi imamo tri stopnje vzgojnoizobraževal-nega programa, in sicer: — skrajšani program. Tu gre za usposobitev priučenih ali polkvalificiranih delavcev. V ta program se lahko vključijo vsi mladi ljudje, ki so končali vsaj 6 razredov šole. — Srednji 3-letni program za kvalificirane delavce, ki nam že leta primanjkujejo. - Nadaljevalni 4-letni program za gradbene tehnike. Na podlagi obiskov šol, razgovorov s starši in razpisov smo pridobili en razred bodočih učencev za skrajšani vzgojno- izobraževalni program. Več kot za en razred je kandidatov za nadaljevalni, to je 4-letni program za gradbene tehnike, čeprav je bilo razpisanih le 5 kadrovskih štipendij. Le za slabo polovico razreda pa se je prijavilo učencev, ki bi želeli postati kvalificirani delavci v gradbeni operativi na podlagi triletnega vzgojnoizobraževalne-ga programa. Zgornji podatki so karektaristični in kažejo na naslednje: — mladina se nerada zaposluje v gradbeni operativi, po vsej verjetnosti zaradi težjih pogojev in prenizkih osebnih dohodkov. Za gradbeno operativo se odločajo v glavnem tisti učenci, ki nimajo drugih možnosti. V našem primeru gre za učence, ki niso končali osemletke in se bodo izobraževali v neposredni bližini svojih domov, to je v Novem mestu. Tisti učenci, ki so uspešno končali osemletko STRUNA FRANC - je tekmoval kot zidar na XIV. FESTIVALU DELA. Dosegel je IV. mesto. STRUNA FRANC — takmičio se je kao zidar na XIV. FESTIVALU RADA. Zaozeo je IV. mjesto, (foto: K. B.) Lep uspeh na festivalu dela Že 13 let prirejamo festival dela mladine, kar je enkratna manifestacija dela podmladka Jugoslavije. Mladi učenci imajo ob tej priložnosti možnost, da pokažejo, kaj so se naučili v času praktičnega pouka. Letos, od 15. do 17. 5., je potekal 14. festival dela mladine v Sremski Mitroviči. Tekmovalo je 1000 tekmovalcev v 32 poklicih. Festivala sta se udeležila tudi dva naša tekmovalca: Imamović Redo — tesarski učenec in Struna Franc — zidarski učenec. Redo je v svojem poklicu osvojil prvo mesto in prejel zlato medaljo. Franc je osvojil četrto mesto, kar je tudi, z ozirom na močno konkurenco, visok rezultat. Naše tekmovalce js premljal inštruktor Hosta, kije na festivalu sodeloval kot član strokovne žirije. Visoki dosežki naših učencev na festivalu so dokaz dobrega in res strokovnega dela inštruktoijev. IVAN ILIJANIĆ v___________________________________________________ in živijo v boljših gmotnih razmerah, se odločajo za višje oblike izobrazbe. Ne bo nam preostalo drugega, kot da bomo manjkajočo mladino za izobraževanje v triletnem vzgojnoizobraževalnem programu za kvalificirane delavce v gradbeni operativi pridobili iz drugih republik, kjer je za to nekaj več zanimanja. Vsi zgoraj omenjeni učenci se bodo izobraževali v Industrijskem centru tehniških šol v Novem mestu, oddaljenejši pa bodo stanovali v našem domu za učence oziroma v internatu v Šmihelu, tako da bodo imeli res dobre pogoje za učenje. Med mladino je nekaj več zanimanja za ostale vzgojno-izobraževalne programe, tako da bodo v glavnem vse razpisane kadrovske štipendije tudi zasedene. Učenci kovinsko predelovalne usmeritve (avtomehaniki, avtokleparji, strugarji itd.) se bodo prav tako izobraževali v Industrijskem centru tehniških šol v Novem mestu, strojniki gradbene mehanizacije pa v poklicni šoli Ivana Kavčiča v Ljubljani, kjer se bodo izobraževali tudi kamnoseki in pečarji oziroma polagalci keramike, ki spadajo v vzgojnoizobraževalni program gradbinca. Elektro inštalaterji in obratovni elektrikarji se bodo izobraževali v šolskem centru v Krškem, mizarji v poklicni lesni šoli v Škofji Loki, pleskarji po skrajšanem programu pa v gradbenem šolskem centru Borisa Kraigherja v Mariboru. Prilagoditi se je pač treba šolam, ki izvajajo vzgojnoizobraževalni program. Kot zanimivost naj omenimo, da bomo glede na to, da TOZD SPO razširja svojo dejavnost na nizke gradnje, letos prvič izobraževali dva nova poklica — vrtalca in vrtalnega tehnika — pri Geološkem zavodu v Ljubljani. Za konec naj omenimo še to, da je posebna izobraževalna skupnost gradbeništva pooblastila našo delovno organizacijo da pripravi proizvodno delovno prakso za naslednje poklice oz. vzgojnoizobraževalni program: gradbinec I in II, gradbeni tehnik, geodet, strojnik lahko gradbene mehanizacije (skrajšani program) in strojnik gradbene mehanizacije (srednji program). Tudi s tem v zvezi so potrebne obširne priprave. Pridobiti je treba inštruktorje proizvodne prakse, ki morajo opraviti poseben izobraževalni tečaj. MARKO SVETINA TOZD Gradbene operative Metlika PREDSTAVLJAMO ENO IZMED NOVIH TOZD SGP PIONIR. Konec maja sem obiskala našo TOZD gradbene operative Metlika. Pogovor je stekel z direktorjem TOZD, tov.. Nikom ZUPANIČEM, ki je takole predstavil temeljno organizacijo. V občini Metlika je od leta 1974 dalje delovalo Transportno gradbeno podjetje Metlika, v katerem je bilo skupno zaposlenih kakih 370 delavcev. Ti so bili organizirani v štiri TOZD in sicer: gradbeništvo, transport, obrtna dejavnost in komunalno gospodarstvo. Ob Pripravah na novo plansko obdobje 1981-1985 je bilo ugotovljeno, da takšna samoupravna organiziranost in nepovezanost z močnejšo delovno organizacijo, ob zaostrenih gospo- Niko ZUPANIČ, direktor gradbene operative v Me-thki. (foto K. B.) barskih pogojih, kadrovskih razmerah in tehnični opremlje-nosti, ne more zagotavljati že-Jenega razvoja. Zato so družbe-n° politične organizacije z zve-Zo komunistov na čelu dale Pobudo, da se prouči možnost t ruževanja z najprimernejšo ovrstno organizacijo združene-§a dela. Predlagano je bilo, da je m 8GP PIONIR Novo mesto, ki j s svojo gradbeno dejavnostjo uspešnim opravljanjem del in 8 sP°darjenjem poznan ne le samo delavcem TGP Metlika, ampak širši družbeni skupnosti. Izdelali smo ustrezne analize in ekonomsko študijo, ki je služila za politično in samoupravno aktivnost v TGP Metlika in DO SGP PIONIR Novo mesto. Na tej podlagi so se delavci v TGP Metlika odločili, da se zaposleni v temeljnih organizacijah gradbeništvo in obrt odcepijo iz DO TGP in ustanovijo novo TOZD gradbene operative Metlika. Ta se je z referendumom vključila v DO SGP PIONIR. Za ostali del DO TGP Metlika pa je bilo ugotovljeno, da je bolj pametno, da v sedanji fazi ostane samostojen. Morda bi se vključil v SGP PIONIR v primeru, da bo ta močneje razvijal deljavnost nizkih gradenj. Od 1. januarja 1981 dalje deluje TOZD gradbena operativa Metlika v okviru DO SGP PIONIR. Za tako kratek čas je težko podati objektivno in celovito oceno uspešnosti delovanja, saj se TOZD sooča z določenimi težavami, ki se kažejo v pomanjkanju ustreznih strokovnih kadrov, urejanju novega sijema organiziranosti dela, zagotavljanju del na področju gradbeništva ipd. Zato je težko reči, da se postavljeni cilji v celoti uresničujejo, saj gre v tem kratkem obdobju še za nekatere pojave nepremaganih navad iz preteklosti, nepopolnega zaupanja, sprejemanja novih metod, neza-gotovljenih del na območju Metlike in bližnje okolice. Tako je bilo potrebno prevzeti nekatera dela na območju občine Novo mesto, kar pa zahteva vsakodnevni prevoz delavcev izven sedeža matične občjne TOZD. Gospodarjenje v prvem trimesečju kljub naporom ni prineslo zadovoljivih rezultatov. Večina delavcev je optimistična in delovno zavzeta, pripravljena pomagati, da kar najhitreje premagamo začetne težave in dosegamo kar najbolj- še rezultate. Računamo, da bomo uspešno ob skupnih naporih znotraj delovne organizacije uresničevali razvojni cilj TOZD v tem srednjeročnem obdobju. Število zaposlenih naj bi se do konca tega srednjeročnega obdobja povečalo tako, da bi bilo skupno zaposlenih blizu 500 delavcev in to v gradbeni opera-'tivi do 350 in na zaključnih delih do 150 delavcey Kadrovsko okrepljen kolektiv TOZD in seveda ustrezno tehnično opremljen, bo bolj sposoben prevzemati vsa tovrstna dela v občini in v njeni bližnji okolici. Za utrjevanje in krepitev položaja delavcev v TOZD bo dan poseben poudarek informiranju in izboljšanju življenjskih pogojev delavcev iz drugih republik. Vse to bo vplivalo na uspešnost opravljanja dejavnosti, ki jo pokriva TOZD gradbene operative Metlika. KATJUŠA BORSAN Novi načrti v TOZD Lesni obrat Zgodovina Lesnega obrata sega v sam začetek obstoja SGP PIONIR. Najprej smo bili stavbno mizarstvo, leta 1965 pa smo združili mizarstvo z žago in se preselili v sedanje prostore. Številni izdelki, ki smo jih svoj čas izdelovali, niso zdržali konkurence, zato smo jih opustili. Leta 1958 so bila izdelana prva vrata z imenom ,harmonika”, ki so še danes na trgu izredno iskano blago. Od 1.000 m2, prodanih v letu 1970, se je prodaja povečala za tridesetkrat v letu 1980. Za lesni obrat je pomenilo leto 1974 pravo prelomnico. Takrat smo postali temeljna organizacija, ki je odtlej bolj samostojno krojila svojo usodo. Za nadaljni razvoj in boljšo prihodnost smo s povečano stopnjo amortizacije začeli zbirati sredstva in tako smo leta 1977 izdelali II. fazo proizvodnje, kije v letu 1980 omogočila povečanje fizičnega obsega proizvodnje na 30.000 m2 vrat, kar je nekaj tudi višina letne prodaje. Prav tako je v tem času napredovala enota žaga, ki dela predvsem za potrebe gradbene operative naše organizacije. V letu 1980 je 11 zaposlenih delavcev predelalo 6.000 m3 hlodovine v gradbeni les ter v les za nadaljno predelavo. Realne rasti celotnega dohodka ni pričakovati brez novih investicij, kajti obstoječe kapacitete so praktično izkoriščene do naj višje meje. Zato smo v sedanjem srednjeročnem obdobju začrtali preselitev na novo lokacijo v Češčo vas, kjer naj bi leta 1983 pričeli z gradnjo, zaključiti pa bi jo morali leta 1985. Na novi lokaciji je predvideno povečanje zmogljivosti proizvodnje harmonika vrat za 100 odstotkov, zmogljivosti žage pa za 20 odstotkov. Z razširitvijo proizvodno— tehničnih kapacitet načrtujemo tržišču ponuditi tudi nov sorti-ment proizvodov: premične lesne predelne stene, stenske in stropne lesene obloge, izdelke lesene galanterije in podobno. V novih prostorih bomo dobili predvsem ustrezno proizvodno linijo, ki je v sedanjih nimamo, in s tem dosegli boljšo produktivnost in večji dohodek. Kajti le dohodek je ob ustrezni delitvi edini zanesljivi vir sredstev za razširitev materialne osnove dela. Predvideno je povečanje zaposlenih s sedanjih 124 na približno 140 delavcev. Skupna investicijska vrednost znaša 161.500,000,00. Prvi korak je odkup zemljišča, zato smo v ta namen že po zaključnem računu 1980 izločili vsa nerazporejena sredstva dohodka. Zavedamo se, da so zastavljeni načrti za podvojitev proizvodnje veliki in da bo potrebno napeti vse sile, se marsičemu odreči in poiskati vse skrite možnosti za doseganje načrtovanih ciljev. CIRILA ŠTUPAR-ZUPANĆIČ Zakaj se težko samoupravno sporazumevamo ? Zakonodaja iz let 1973 in 1974 daje možnosti in hkrati tudi dolžnosti. Če so ustvarjeni pogoji, se posamezne velote v okviru podjetja organizirajo bolj samostojno — tako samostojno, da delovni ljudje razpolagajo z rezultatom svojega dela in celotnim dohodkom. Tako se poglobi samoupravljanje. Res je, da so že takrat nekateri malodušneži v naši družbi govorili, da se z ustanavljanjem TOZD širi samo administracija. S tem so pozabljali na delavca kot subjekta v proizvodnji, ki se bori in želi, da samoupravljanje in delegatsko odločanje zaživi tudi v njegovi sredini. Naše podjetje je znalo prisluhniti določbam novih zakonov. Že leta 1973 smo se delavci prostovoljno izrekli za organizacijo TOZD in za združitev v delovno organizacijo PIONIR. Znano je, da se je naša delovna organizacija zelo hitro širila. Če hočemo delavci tradicijo širjenja obdržati, se moramo drugače samoupravno pogovarjati o združevanju dela in dohodka, kot to sicer delamo. Za združevanje dela in sredstev v naši delovni organizaciji ne moremo vzeti za kriterij teritorijalno organiziranost in velikost posamezne TOZD, temveč moramo spoštovati pogoje, ki jih narekuje blagovna proizvodnja in delovanje ekonomskih zakonitosti. Zdi se mi prav, da v trenutku ekonomske stabilizacije spregovorimo tudi o združevanju dela in dohodka, ker bomo edino po tej poti sposobni uresničiti zastavljene naloge v svojih srednjeročnih planih in spodbujati že ustaljeno vsakodnevno formulo, da smo gradbeniki Slovenije razdrobljeni in s tem tudi nesposobni pravočasno realizi- rati posamezne naloge, ki nam jih je zaupala širša družba. Vsako zapiranje TOZD hkrati pomeni tudi zapiranje njegovega razvoja in s tem tudi same njegove delovne organizacije. Subjektivne sile v TOZD se morajo neprestano boriti, da se ta ozka tozdovska miselnost odpravi in da se njihova asociacija enakopravno vključuje v plan razvoja matične delovne organizacije. Nerazumljivo je, da bi se vsi deli delovne organizacije razvijali vsako leto enako, medtem pa bi drugi delavci vedno samo združevali sredstva. Takšen način razvoja delovne organizacije, in s tem tudi TOZD, dejansko pelje v ozko parcialno zapiranje in TOZD postajajo res delovna organizacija v delovni organizaciji kot to večkrat slišimo v praksi. Pri takšnem načinu razumevanja so dejansko odpovedale vse subjektivne sile TOZD in delegatsko sporazumevanje na nivoju delovne organizacije. Naša delovna organizacija bo močna in sposobna kosati se z vsemi objektivnimi težavami takrat, če jo bomo enakomerno razvijali. Strokovne službe, ki pripravljajo razvojne programe in plane združevanja sredstev na nivoju DO, morajo vedno poiskati pravičen postopek za vse TOZD in enakopravno upoštevati pripombe posamezne TOZD, ki jih dostavi na njihov naslov. Odgovorni ljudje in delegati v samoupravnih organih pa morajo dosledno izvajati naloge usklajevanja in delegatskega odločanja ter s tem zavreči prakso preglasovanja. Zanimivo je, da se po samoupravno delegatski poti lažje dogovorimo za skupno vlaganje v neko tujo delovno organizacijo kot v svojo matično. Takim tendencam in namigovanjem se bo treba zoperstaviti, zlasti če vemo, da se v naslednjem obdobju ne bomo mogli tako mačehovsko obnašati do interesov širše družbe in s tem tudi do vsakega delavca, ki dela v naši temeljni organizaciji. Zakoni trga in ekonomije neusmiljeno delujejo tako, da bo vsak, ki se ne bo znal pravočasno organizirati in razvijati, izločen iz samega reprodukcijskega procesa. Vse subjektivne sile in delovni ljudje v TOZD bi morali imeti v mislih vedno lastne programe razvoja in s tem tudi programe razvoja DO. Nesmiselno je, da v današnjem času velike inflacije razmetavamo družbeni dinar in ga razporejamo brez točno opredeljenega plana razvoja posamezne TOZD in s tem tudi same delovne organizacije. DUŠAN DEVIČ Bivanje v samskih domovih Novejši samski domovi nudijo danes že vedno večjo vsebino tako imenovanega družinskega vzdušja, saj že v sami gradnji arhitekt upošteva potrebe današnjega človeka, njegove individualne, ali skupne interese. Zato samski domovi, zgrajeni v zadnjih letih, razen udobja nudijo tudi ostale možnosti družabnega življenja, v čemer se v celoti razlikujejo od nekdanjih starih projektov, ali celo od vseh tistih provizorijev, katere smo imenovali samska stanovanja. Sedanje hotelske oblike samskih domov, kjer v posamezni garsonjeri z eno ali dvema spalnicama lahko biva eden do pet stanovalcev, dajejo že tisto možnost družinskega vzdušja, kjer se bratje (pogost pojav) ali prijatelja lahko dobro razumejo. Ta trditev nam potrjuje večje povpraševanje po takšni namestitvi na eni strani in večje število rezervacij na drugi strani, ko jih delavci v času svoje odsotnosti (celo v Libiji) veliko raje plačujejo kot pa da bi dovolili izgubo prijetne razporeditve. Nekatere delovne organizacije so šle pri namestitvah samskih delavcev še dlje. Kupujejo individualne stanovanjske enote različnih velikosti, v katere namestijo ustrezno število delavcev. S tem si zagotovijo še boljše medsebojne odnose in večjo pripadnost delovni organizaciji, kar je posledica večjega spoštovanja človekove individualnosti. Pri tem pa še odpadejo režijski stroški samskih domov in s tem tudi izguba. V bodoče bi bilo vredno razmišljati tudi o takšnih rešitvah. Svoj prosti čas stanovalci samskih domov zelo različno koristijo, kar je sicer normalno, vendar pa je odvisno tudi od tega, kje je posameznik nastanjen. Najosnovnejša zabava naj bi bila dnevna soba s televizorjem, kar pa pravzaprav ni zabava, saj je to že dolgo časa osnovna potreba delavca. Res pa je, da bi se dalo dnevno sobo bolj učinkovito izkoriščati, kot pa jih dejansko koristimo. Sestanki, predavanja, igranje šaha, čitanje dnevnikov in knjig iz lastnih knjižnic, možnost obiskov svojcev in prijateljev nam že razširijo možnost delovanja in angažiranosti v prostem času. Za športne dejavnosti, predvsem namizni tenis in streljanje, je tudi potrebno imeti ustrezen prostor, kar še zmanjšuje krog samskih kapacitet, ki to mo- žnost imajo. Kot smo že rekli, le novejši domovi ustrezajo naštetim možnostim; ostali si pomagajo kot vedo in znajo. Možnost rekreacije in športne aktivnosti širšega obsega v bližini samskih domov so tudi rnalokje dane. Glede na sta- rostno strukturo zaposlenih, prevladujejo pretežno mladi, jih je težko angažirati in jim nuditi popoldansko sprostitev. Novi samski dom v Ljubljani nudi skoraj vse naštete možnosti. V vsakem nadstropju ima dnevno sobo z barvnim TV sprejemnikom, veliko salo za namizni tenis in streljanje, skladišče športne opreme, svojo lastno knjižnico in v bližini doma že na pol zgrajena igrišča. Tako posamezne panoge uspešno delujejo, druge manj, odvisno od vodij sekcij in interesa za panogo; zlasti nogometna in kegljaška sta začeli nazadovati, kar je posledica slabšega organiziranja predvsem naših učencev, ki so vedno bili nosilci teh športov. Čuti se tudi pomanjkanje družabnega življenja. Premalo je posameznikov, ki bi bili pripravljeni delati tudi v popoldanskem času in skupaj s svojimi sodelavci prijetneje in koristneje trošiti svoj prosti čas. Zato bi bilo vredno vsestransko podpirati takšne ljudi in jim nuditi tudi kakršnokoli strokovno pomoč. PAVLE HOLOZAN Kulturno srečanje gradbincev ob Krki Novo mesto, ki je bilo ustanovljeno leta 1365, je že več stoletij znano po svoji kulturi. Dediščino stare kulture hrani-mo še danes. Znamenite izkopanine iz ilirske, keltske in rimske dobe nam pričajo o veliki in bogati zgodovini Dolenjske. Zgodovinske stavbe mesta in spomeniki iz narodno osvobodilne borbe pa nam zagotavljajo, da bo ohranitev kulturne dediščine zajamčena in da se bo kultura v Sloveniji in v našem dolenjskem kotičku še naprej nspešno razvijala. Veliki možje so prebivali v našem mestu. Samo nekaj imen iz polpretekle Zgodovine naj naštejem: Trdina, i^ette, Cvelbar, Jarc, itd. Ti so dali mestu kulturni ugled in slavo. Tretje kulturno srečanje gradbincev Slovenije je tako za nami. Srečali smo se s starimi znanci, ki so bili že na prejšnjih dveh takšnih prireditvah. Razveseljivo pa je, da so se to pot povečale vrste z novimi literati, nkovniki-slikarji in fotografi. lo pa pomeni, da so podjetja v svojih vrstah, med delavstvom °živela kulturno dejavnost in jo tako tudi predstavila na kulturnem srečanju. Ne malo dela je bilo v stro kovnih žirijah. Prispevkov je bi 0 veliko. Naj omenim, da ji bilo poslano za natečaj kar okrog 150 pesmi, nekaj črtic ter radijska igra. Naloga je bila za predstavitev na literarnem večeru izbrati kar najboljše od poslanega. Med recitacijami se je uspešno predstavil kvartet podjetja INGRAD iz Celja. Če so bili na prvem srečanju v Slovenjgradcu samo štiije literati, na drugem v Ajdovščini pa že osem, jih je bUo na sedanjem — tretjem — že štiriindvajset. Nekateri prispevki so bili zelo kvalitetni. Še sedaj odmeva drobna, krhka pesem mladega literata pesnika J. Miškoviča, ki jo je sam recitiral in z njo požel prisrčno odobravanje in velik aplavz. Zares izredno dobra pesem, ki ji je kajkovsko narečje dalo še poseben čar. Prevzela je polno dvorano v Dolenjski galeriji. To pesem so odlično recitirali tudi na zaključnem večeru v športni dvorani na Marofu. Prijeten je bil avtobusni izlet udeležencev po čudoviti Dolenjski pod obrobje Gorjancev, v znamenito staro mestece Kostanjevico na Krki, ki ima nekaj nad 550 prebivalcev. Prvič je bila omenjena kot mesto 1252 leta. Razprostira se na otoku večno zelene in skrivnostne reke. V samem mestu je od leta 1958 na voljo izletnikom Lamutov likovni salon z občasni- mi razstavami. Na osnovni šoli pa je našla mesto galerijo Jože Gorjup - stalna zbirka likovnih del domačih in tujih ustvarjalcev. Ogledali smo si znamenito Formo vivo pred starim cistercijanskim samostanom, katerega je leta 1234 utemeljil Bernard Spanheimski. Pred 200 leti je izgubil svojo samostansko vlogo. Ljudstvo pa mu preprosto pravi „grad”. Med italijansko okupacijo je bil leta 1942 zažgan inje pogorel. Že več kot dvajset let ga obnavljajo. V obnovi so sodelovali tudi nešteti strokovnjaki. Poslopje je doživelo več dozidav. Zidano je v obliki četverokotnika in ima eno največjih arkadnih dvorišč v Evropi, saj ima kar 234 arkad. V cerkvi se vrste vsakoletne prireditve Dolenjskega kulturnega festivala. Forma viva ima več kot sto kiparskih del kiparjev iz Jugoslavije in vsega sveta. Stvaritve so izdelane iz znanega hrastovega lesa iz Krakovskega gozda. V grajskem poslopju smo si ogledali stalne razstave Gorjupa, Jakca in Kralja. Pri opremi zbirk so se posebno izkazali arhitekti Boris Kobe, Oton Ju-govec in Tone Bitenc. Naj vas spomnim, da je bil arh. Jugovec še pred letom dni zaposlen v našem projektivnem biroju. Po vrnitvi v Novo mesto smo se med kosilom med seboj še pobliže seznanili, izmenjali mnenja o kulturi, gradbeništvu in današnjem času. Zanimivi so bili pogovori z našimi gosti — znanimi slovenskimi pesniki in prevajalci: Severinom Šalijem, Ivanom Minattijem in Jožetom Šmitom. Po ogledu filma o delu Pionirja v domu JLA nas je pot zapeljala v Muzej revolucije in v Etnografski muzej. Mnogo od udeležencev je bilo v Novem mestu prvič. Odnesli so najlepše vtise o naši Dolenjski in njenih ljudeh. Naše podjetje je imelo na prejšnjih srečanjih zelo skromno udeležbo. Letos pa se je predstavilo s svojimi prispevki in deli kar sedem udeležencev: trije literati, dva slikarja in dve fotografiji. Lahko upamo, da bo na bodoči takšni manifestaciji naše podjetje imelo še večje število udeležencev. V mislih imam tudi kak pevski zbor in recitacijsko skupino. Saj naše podjetje ni gluho za kulturo. S svojim dosedanjim delom je to tudi nedvomno dokazalo. Čas teče in zato je treba začeti z delom takoj in ga razširiti tudi v temeljnih organizacijah podjetja. Skritih talentov je mnogo — treba je delati! RUDI ROBIČ {.kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije Tone Grandovec prejema priznanje ob kulturnem srečanju. Pisatelja Jože Šmit in Ivan Minatti, v sredini Rudi Robič. Franci Šali, izvršni sekretar CK ZKS, govornik na srečanju. Literati, ki so se udeležili kulturnega srečanja. Mešani pevski zbor Slovenija cesta - tehnika iz Ljubljane. Pevski zbor osnovne šole Milke Šobar-^atiP , poftr°vitelj je naša DO. Mešani pevski zbor Hidromontaža Maribor. Del likovnikov in fotografov pred kostanjeviškim gradom. Danica Pardo iz DO Kraški zidar Sežana: ikebana ,Pozdrav s Krasa”. Problematika cijena u građevinarstvu Stanje na području cijena jako je neuređeno. Tu neuređe-nost osijećamo kao građani, kada uprkos svim zabranama, za-poyjedima i dogovorima skoro svakog dana plaćamo veće račune, a na drugoj strani kao radnici, čijih je dužnost da određujemo cijene proizvoda i usluga OOUR u skladu sa propisima. Na temelju zakonskih propisa se od 1. januara ove godine počeo upotrebljavati nov sistem cijena. Ovaj sistem nije počeo odmah da djeluje u praksi, jer su upute o upotrebi mjerila za formiranje cijena bile izrađene tek krajem aprila. Novi propisi određuju kriterije koji moraju biti ispunjeni da bi pojedina OOUR mogla da poveća cijene svojih proizvoda odnosno usluga. Te kriterije OOUR mora uvesti u svoj Pravilnik o određivanju cijena. OOUR koja bude htjela da poveća cijene morat će kod opunomoćenih organa za društvenu kontrolu cijena, a to su zajednice za cijene, dokazivati da je namjeravano povećanje cijena opravdano na temelju upotrebe kriterija odnosno mjerila iz pravilnika. Dok OOUR to ne dokaže, odnosno ako njeni radnici nisu usvojili Pravilnik o formiranju cijena, povećanje cijena u skladu sa propisima nije moguće. Kao građani svi se oduševlja-v amo stabilnošću cijena, a činjenice pokazuju da su cijene malo gdje u svijetu stabilne. Propisi također uzimaju u obzir takvo stanje. Tako na primjer zakon o obligacijskim odnosima uzima u obzir činjenicu da određeni ugovor može ostati na snazi, ako se kupac slaže da plati višu cijenu, jer su se na primjer određene cijene na tržištu neočekivano povećale. Radnici OOUR morali bi cijene svojih proizvoda i usluga formirati tako da cijena predstavlja odraz društveno priznatog potrebnog rada, odnosno odraz društvenog priznanja faktora proizvodnog procesa. Obzirom na to da se elementi od kojih je cijena sastavljena mijenjaju jako brzo, jedno od osnovnih ishodišta kod formiranja cijena je u tome da svi radnici za svu prodaju po tekućim tržnim cijenama u određenom razdobju, a i svu potrošnju za prodane proizvode i usluge u istom razdoblju obračunaju po tekućim težnim cijenama. Na taj će način moći izbjeći negativni utjecaj inflacije, ali kod toga treba uzimati u obzir zakonske propise, tj. ocijeniti i dokazati da li postoje zakonski razlozi, odnosno da li su ispunjeni zahtjevi iz mjerila za formiranje cijena. Kod toga nas naravno najviše zanima sudbina cijena u građevinarstvu, kao našoj najvažnijoj djelatnosti. Za cijene u građevinarstvu također vrijede isti propisi kao i za cijene ostalih proizvoda i usluga, s tim da te cijene još posebno uređuju neki drugi propisi, kao npr. Zakon o obligacijskim odnosima, građevinske uzance, društveni dogovor i samoupravni sporazumi o formiranju cijena u stambenoj gradnji itd. Već su prošle godine cijene građevinskih usluga bile maksimirane, jer ih je maksimirao društveni dogovor o sprovođe-nju politike cijena proizvoda i usluga u SR Sloveniji. Neki si investitori na temelju tog dogovora zahtijevali od građevinskih OOUR da ne smiju povećavati cijene za više od 18 procenata, bez obzira na zaključene ugovore u kojima je bio dogovoren obračun razlike u cijeni građevinskih usluga uz upotrebu klizne ljestvice. Tako su se cijene građevinskih usluga ponegdje formirale u skladu sa zaključenim ugovorima, a ponegdje nisu. Kod nas je posebno važno pitanje što je u novom sistemu cijena sa obračunom razlike u cijeni uz upotrebu klizne ljestvice. Konačan odgovor na to pitanje još nemamo, ali smo mišljenja da bi suugovornici morah uzimati u obzir ugovorne odredbe i priznavati obračun razlike u cjelini u skladu sa odredbama koje sadrži Zakon o obligacijskim odnosima i koji su u više ili manje izmijenjenom obliku sadržaj i u međunarodnom pravu. Jer se proizvodi građevinske operative u pravilu izrađuju duže vrijeme, njihove su cijene više podložne nestabilnosti cijena na svjetskom i domaćem tržištu i zato je određivanje klizne ljstvice u ugovorima preporučljiv način usklađivanja cijena sa cijenama za materijal i rad u građevinskoj operativi. Dakle, Zakon o obligacijskim odnosima dopušta takve ugovore po kojima je konačna prodajna cijena proizvoda građevinske operative ovisna o cijeni materijala, rada i drugih elemenata koji utječu na visinu troškova proizvodnje. Pored klizne ljestvice zakon za građevinsku operativu dopušta i povećanje cijena ako su se u vremenu od zaključivanja ugovora do njegovog ispunjenja povećale cijene za elemente čija je cijena bila određena tako da bi morala biti viša za više od 2 procenta. U većini slučajeva u građevinskoj operativi u ugovoru je određena ishodišna cijena, a konačna cijena je ona koja je određena na dan preuzimanja radova, kada nadležni organ investitora potvrdi građevinsku knjigu. Istina je da je građevinarstvo jedna od rijetkih grana koja poznaje kliznu ljestvicu, zato će u novom sistemu cijena trebati uložiti posebne napore da bi ga mogli uvažiti kao važeći pravni institut kod investitora i zajednica za cijene. MARKO SVETINA Ko će ■ r ■ ICI u operativu ? REZULTATI NATJEČAJA ZA KADROVSKE STIPENDIJE PO PROGRAMU USMJERENOG OBRAZOVANJA Ove su godine OOUR prvi put objavile natječaj za kadrov ske stipendije po programu usmjerenog obrazovanja. Sada je natječaj iza nas, rezultati su uglavnom poznati i dobro je da čitaoce glasila upoznamo s tim kakvi su rezultati natječaja. Nisu nimalo ohrabrujući, a to posebno vrijedi za objavljene stipendije u građevinskoj operativi za koje se omladina teško odlučuje, što uviđamo već niz godina. Svaka novina zahtijeva određeno vrijeme da se sprovede u djelo. Tako je i sa novim usmjerenim obrazovanjem. Naime opažamo da se omladina više opisuje u škole prema svojim željama, a manje prema pokazanim potrebama i mogućnostima privrede i društva. U građevinskoj operativi imamo tri stupnja (Nadaljevanje na 11. str.) Pred podelitvijo znaka akcije „Tisoč delavcev — sodelavcev” (foto K. B.) (Nadaljevanje z 10. str.) odgojno—obrazovnog programa, i to: — skraćeni program, tu se radi o osposobljavanju priučenih ili polukvalificiranih radnika, u taj se program mogu uključiti svi mladi ljudi koji su završili bar 6 razreda osmogodišnje škole; — srednji, 3-godišnji program za kvalificirane radnike koji nam nedostaju već niz godina, i — produžni, 5-godišnji program za građevinske tehničare. Na temelju posjeta školama, razgovora sa roditeljima i natječaja dobili smo jedan razred budućih učenika za skraćeni odgoj no-obrazovni program, više od jednog razreda imamo kandidata za produžni tj. 4-go-dišnji program za građevinske tehničare, iako je bilo objavljeno samo 5 kadrovskih stipendija. Samo za slabu polovinu razreda prijavili su se učenici koji bi željeli postati kvalificirani radnici u građevinskoj operativi na temelju trogodišnjeg odgoj-no-obrazovnog programa. Gornji podaci su karakteristični i ukazuju na slijedeće: — omladina se nerado zapošljava u građevinskoj operativi, vjerojatno zbog teških u\jeta i preniskih osobnih dohodaka; za građevinsku operativu odlučuju se uglavnom oni učenici koji nemaju druge mogućnosti. U našem slučaju radi se o učenicima koji nisu završili osmogodišnju školu i koji će se obrazovati u neposrednoj blizini svojih domova, tj. u Novom mestu. Oni učenici koji su sa uspjehom završili osmogodišnju školu i žive u boljim imovinskim uvjetima, odlučuju se za više oblike obrazovanja. Ne preostaje nam drugo nego da omladinu koja nam nedostaje1 za obrazovanje u trogodišnjem odgojno—obrazovnom programu ža kvalificirane radnike u građevinskoj operativi dobijemo iz drugih republika, gdje 2a to postoji nešto više zanimanja. Svi gore pomenuti učenici °brazovat će se u Industrijskom centru tehničkih škola u No-v°m mestu, a udaljeniji će stanovati u našem domu za učenike, odnosno u internatu u Šmihelu, tako da će zaista imati dobre uvjete za učenje. Medu omladinom postoji nešto više zanimanja za ostale °dgojno—obrazovne programe, tako da će uglavnom sve objavljene kadrovske stipendije biti zauzete. Učenici metalsko prerađivačkog smjera (automehaničari, autolimari, tokari itd.) isto tako Ce se obrazovati u Industrij- skom centru tehničkih škola u Novom mestu, a strojari građevinske mehanizacije u školi učenika u privredi Ivan Kavčič u Ljubljani, gdje će se obrazovati i kamenoresci i pećari, odnosno polagači keramike, koji spadaju u odgojno—obrazovni program građevinara. Elektroinstalateri i pogonski električari obrazovat će se u obrazovnom školskom centru u Krškom, stolari u drvnoj školi učenika u privredi u Škofjoj Loki, a soboslikari po skraćenom programu u građevinskom školskom centru Bori- IMAMOVIĆ REDŽO — tesar, se je udeležil XIV. FESTIVALA DELA v Sremski Mitroviči, ter zasedel I. mesto. REDŽO je doma iz Brčke, star je 19 let inje že tretje leto v naši DO IMAMOVIĆ REDŽO — tesar, učestvovao je na XIV. FESTIVALU RADA u Sreinskoj Mitroviči, te zauzeo I. mjesto. REDŽO je iz Brčkog, star je 19 godina i već je treću godinu u našoj RO. (foto: K. B.) j j j Veliki uspjesi na festivalu rada j Već se 13 godina odvija festival rada omladine, što je jedinstvena manifestacija reda podmlatka Jugoslavije. Mladi učenici tom prilikom imaju mogućnost da pokažu šta su naučili za vrijeme praktične nastave. Ove godine od 15. do 17. 5. održan je 14. festival rada omladine u Sremskoj Mitroviči. Takmičilo se oko 1000 takmičara iz 32 discipline. Na festivalu su učestvovala i dva naša takmičara: Ređo Imamović — tesarski učenik, i Franc Struna — zidarski učenik. Ređo je u svom znanju osvojio prvo mjesto in dobio zlatnu medalju. Franc je osvojio četvrto mjesto, što je obzirom na jaku konkurenciju dobar rezultat. Naše je takmičare pratio instruktor Hosta, koji je na festivalu učestvovao kao član stručnog žirija. Dobri rezultati naših učenika na festivalu su potvrda dobrog i zbilja stručnog rada instruktora sa učenicima. IVAN ILIJANIĆ sa Krajgera u Mariboru. Treba se naime prilagoditi školama koje izvode odgojno—obrazovni program. Kao zanimljivost pomenimo to da ćemo obzirom na to da OOUR SPP proširuje svoju djelatnost na niske gradnje, ove godine prvi put obrazovati dva nova poziva i to bušioca i tehničara bušioca i to u geološkom zavodu u Ljubljani. Na kraju pomenimo i to daje posebna obrazovna zajednica za građevinarstvo opunomoćila našu radnu organizaciju za izvođenje proizvodne radne prakse za slijedeće pozive odn. odgojno— obrazovni program: građevinar I i II, građevinski tehničar, geodet, strojar lake građevinske mehanizacije (skraćen program) i strojar građevinske mehanizacije (srednji program). U vezi s tim potrebne su obimne pripreme. treba dobiti instruktore za proizvodnu praksu koji moraju položiti poseban obrazovni tečaj. MARKO SVETINA PREBIVALSTVO NAŠIH VELIKIH MEST Zadnji popis prebivalstva je med drugim tudi pokazal, da se za življenje in delo na vasi odloča vedno manj ljudi. Prebivalstvo mest je veliko bolj številčno kot pred desetimi leti. Glavna mesta, če jih gledamo kot naselja in ne kot širša mestna območja, imajo po popisu naslednje število prebivalcev: Beograd 1,075.125, Zagreb 763.293, Skopje 405.597, Sarajevo 318.468, Ljubljana 223.418, Titograd 95.857, Novi Sad 169.832 in Priština 109.208. KOLIKO JIH DELA ZAČASNO NA TUJEM? Čeprav je popis seveda že zaključen, iz tujine še vedno prihajajo popisne listine za naše delavce, ki so tam na začasnem delu, in člane njihovih družin, ki žive skupaj z njimi izven meja naše države. Ze zbrani podatki pa kažejo, da je zdaj na delu v tujini precej manj Jugoslovanov kot pred 10 leti: zunaj države dela 577.863 naših državljanov, in 237.444 članov družin, ki tam žive z njimi. Pred desetimi leti smo imeli na tujem 671.908 delavcev. Največ delavcev na začasnem delu v tujini je iz Srbije — 210.334, od tega z ožjega območja 139.157, s Kosova 26.612 in iz Vojvodine 44.565. S Hrvaškega dela v tujini 135.244 delavcev, iz BiH 126.438, iz Makedonije 57.368, iz Slovenije 39.276 in iz Črne gore 9203. PIONIR 12 15 let glasila PIONIR Stanovanjska soseska v Metliki (foto K. B.) ■ Ovoga puta želimo staviti jednu od OOUR SGP PIONIR. Krajem maja posjetila sam našu OOUR građevinske operative Metlika. Razgovor se vodio sa direktorom OOUR drugom Nikom ZUPANIČEM, koji je ovako predstavio osnovnu organizaciju. U općini Metlika je od 1974 godine dalje postojalo i djelovalo transportno građevinsko poduzeće Metlika, u kojem je bilo ukupno zaposleno 370 radnika. Oni su bdi organizrani u četiri OOUR: građevinarstvo, transport, obrtna djelatnost i komunalno gospodarstvo. Prili-kom priprema za novo plansko razdoblje 1981 - 1985 bilo je utvrđeno da takva samoupravna organiziranost i nepovezanost sa jačom radnom organizacijom uz zaoštrene gospodarske uvjete, kreditne odnose i tehničku opremljenost ne može da osigura željeni razvoj. Zbog toga su društveno—političke organizacije na čelu sa savezom komunista dale podsticaj da se prouči mogućnost udruživanja sa organizacijom udruženog rada koja najviše odgovara. Bio je dat prijedlog da je to SGP PIONIR Novo mesto, koji je svojom građevinskom djelatnošću i uspješnim obavljanjem radova i privređivanjem poznat ne samo radnicima TCP Metlika, već i široj društvenoj zajednici. Bde su napravljene odgo-varjuće analize — ekonomska studija, koja je služda za političku i samoupravnu aktivnost u TCP Metlika i RO SGP PIONIR Novo mesto. Na temelju toga su se radnici TCP Metlika odlučdi da se zaposleni u osnovnim organizacijama građevinarstvo i obrt isključe iz RO TGP, formiraju novu OOUR građevinske operative Metlika, koja se je na temelju referenduma uključila u RO SGP PIONIR. Za ostali dio RO TGP Metlika bdo je utvrđeno da je bolje da u sadašnjoj fazi ostane samostalan, a bdo bi dobro da bi se uključili u SGP PIONIR u slučaju kad bi ova organizacija jače razvija djelatnost niskih gradnji. Od 1. januara 1981 dalje OOUR građevinska operativa Metlika djeluje u okviru RO SGP PIONIR. Za tako kratko vrijeme teško je dati objektivnu i cjelovitu ocjenu uspješnosti djelovanja, jer se OOUR suočava sa određenim teškoćama, koje se pokazuju u nedostatku odgovarajućih stručnih kadrova, uređivanju novog sistema organiziranosti rada, osiguravanju radova na području građevinarstva i slično. Zbog toga je teško reći da se postavljeni ciljevi u cjelini ostvaruju, jer se u ovom kratkom razdoblju pojavljuju i neke pojave nepobijeđenih navika iz prošlosti, nepotpunog povjerenja, usvajanja novih metoda, neosiguranih radova na području Metlike i bliže okoline. Tako je bdo potrebno preuzeti neke radove na području općine Novo mesto, što uvjetuje svakodnevnu vožnju van sjedišta matične općine OOUR. Privređivanje u prvom tromjesečju upricos naporima nije donijelo zadovoljavajuće rezultate, Kod većine radnika prisutan je optimizam i zalaganje na radu, da bi što brže pobijeddi početne teškoćće i postigli što bolje rezultate. Računamo da ćemo uspješno uz zajedničke napore unutar radne organizacije ostvariti razvojni cdj OOUR u ovom srednjeročnom razdobju. Broj zaposlenih bi se do kraja ovog srednjoročnog razdoblja povećao, tako da bi bdo zaposleno ukupno oko 500 radnika i to u građevinskoj operativi do 350 i na završnim radovima do 150 radnika. Kadrovsko opremljen kolektiv OOUR i naravno odgovarajuće tehnički opremljen, bit će sposobniji da preuzima sve radove te vrste u općini i njenoj bližoj okolici. Za učvršćivanje i jačanje radnika u OOUR bit će dat poseban naglasak na informi- ranju, poboljšanju uvjeta života radnika iz drugih republika, što će utjecati na uspješnost obavljanja djelatnosti koju pokriva OOUR građevinske operative Metlika. KATJUŠA BORSAN Novi nacrti u OOUR Drvni pogon Povjest Drvnog pogona seže na sam početak postojanja SGP PIONIR. Najprije smo bili građevinsko stolarstvo, a 1965 godine udružili smo stolarstvo sa pdanom i preseldi se u sadašnje prostorije. Brojni proizvodi koje smo proizvoddi u svoje vrijeme nisu izdržali konkurenciju i zato smo ih prestali izrađivati. 1958 godine bda su izrađena prva vrata koja smo nazvali „harmonika i koja su danas na tržišTu izuzetno tražena roba. To između ostalog dokazuje i dosadašnja prodaja od cca 1.000 m2 u 1970 i trideset puta više u 1980 godini. Za Drvni pogon 1974 godina značila je prelomnicu. Tada smo postali osnovna organizacija, koja je do tada prilično samostalno krojila svoju sudbinu. Za daljnji razvoj i bolju budućnost smo povećanim stupnjem amortizacije počeli sakupljati sredstva i tako smo 1977 godine izradili II. fazu proizvodnje koja je u 1980 godini omogućila povećanje fizičkog obima proizvodnje na 30.000 m2 vrata, što je otprilike i plafon godišnje prodaje. Isto tako u tom je razdoblju napredovala i jedinica pilana koja uglavnom radi za potrebe građevinske operative naše organizacije. U 1980 godini 11 zaposlenih radnika obradilo je 6.000 m3 balvana u građevinsko drvo i drvo za daljnju preradu. Realni porast ukupnog dohotka ne možemo očekivati bez no vili investicija, jer postojeći kapaciteti su praktično iskorišteni u najvećoj mogućoj mjeri. Zato smo u sadašnjem srednjoročnom razdoblju zacrtali preseljenje na novu lokaciju u Cešču vas, gdje bi 1983 godine trebali početi sa gradnjom, a morali bi je završiti do 1985 godine. Na novoj lokaciji je predviđeno povećanje mogućnosti proizvodnje harmonika vrata za 100 procenata, a mogućnosti pilane za 20 procenata. Proširenjem proizvodno tehničkih kapaciteta planiramo da tržištu ponudimo i nov asortiman proizvoda, kao npr. pomične drvene pregradne zidove, zidne i stropne drvene obloge, proizvode drvene galanterije i slično. U novim ćemo prostorijama prije svega dobiti odgovarajuću proizvodnu liniju, koju u sadašnjim nemamo i tome postići bolju produktivnost i veći dohodak, jer samo dohodak je uz odgovarajuću raspodjelu jedini siguran izvor sredstava za proširenje materijalno osnove rada. Predviđeno povećanje broja zaposlenih je od sadašnjih 124 na približno 140 radnika. Ukupna investicijska vrijednost iznosi 161.500.000 din. Prvi korak je otkup zemljišta, te smo zbog toga u tu svrhu već poslije završnog računa 1980 god. izdvojili sva neraspoređena sredstva dohotka. Svjesni smo da su zacrtani nacrti za podvostručenje proizvodnje veliki i da će trebati napeti sve sile, dosta čemu se odreći i potražiti sve skrivene mogućnosti za postizanje planiranih ciljeva. CIRILA STUPAR - ZUPANČIČ VODA - MORILEC MILIJONOV Na svetu umre kar 25 milijonov ljudi na leto zaradi bolezni, ki so posledica slabe pitne vode. Ni treba posebej poudarjati, da je to največ v nerazvitih državah, kjer je kar 80 odstotkov bolezni, ki tarejo prebivalstvo, posledica slabe pitne vode. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije za posledicami pomanjkanja dobre pitne vode trpi kar 8000 milijonov ljudi ali šestina zemeljskega prebivalstva. Zašto se teško samoupravno sporazumijevamo Samo zakonodavstvo iz 1973 i kasnije iz 1974 godine daje mogućnosti, a ujedno i obvezuje da su za to ostvareni uvjeti da se pojedine cjeline u okviru poduzeća samostalnije organiziraju, tako samostalno da radni ljudi razpolažu sa rezultatom svog rada i ukupnim dohotkom te da se probudi samoupravljanje. Istina je da su već tada neki malodušni ljudi u našem društvu govorili da se osnivanjem OOUR jedino širi administracija i time su zaboravljali radnika kao subjekta u proizvodnji koji se je borio i želio da oživi samoupravljanje i delegatsko odlučivanje i u njegovoj ćeliji gdje je sam radio. Naše je poduzeće znalo oslušnuti odluke novih zakona i već smo se 1973 godine izjasnili za organizaciju OOUR i udruživanje u radnu organizaciju PIONIR. Poznato je da se je naša radna organizacija jako brzo širila i ukoliko želimo održati tradiciju širenja morat ćemo drukčije samoupravno razgovarati o udruživanju rada i dohotka, kao što i sada radimo. Za udruživanje rada i sredstava u našoj radnoj organizaciji ne možemo uzeti za kriterij teritorijalnu organiziranost i veličinu pojedine OOUR, već moramo poštovati uvjete koje diktira robna proizvodnja i djelovanje ekonomskih zakonitosti. Čini mi se uredu da je u trenutku ekonomske stabilizacije potrebno i progovoriti o udruživanju rada i dohotka, jer ćemo jedino tim putem biti sposobni da realiziramo zacrtane zadatke u našim srednjoročnim planovima i podsticati već ostvarenu svakodnevnu formulu da su građevinari Slovenije razdrobljeni, a time i nesposobni da pravovremeno realiziraju pojedine zadatke koji su im Povjereni od strane šire društvene zajednice. Svako zatvaranje OOUR ujedno znači i zatvaranje njenog plana razvoja, a time 1 same njene radne organizacije. Subjektivne snage u OOUR moraju se neprestano boriti da se takva uska ourovska nastrojenost ukloni i da se njihova asocijacija ravnopravno uključuje u plan razvoja same matične radne organizacije. Nije razumljivo da se razvijaju pojedini đjelovi radne organi- zacije istim tempom svake godine, dok bi drugi radnici stalno samo udruživali sredstva. Takav način razvoja radne organizacije, a time i OOUR stvarno vodi u usko parcijalno zatvaranje i OOUR zbilja postaju radna organizacija u radnoj organizaciji kao što to često čujemo u praksi. Kod takvog načina razmišljanja stvarno su otkazale sve subjektivne snage OOUR i delegatsko sporazumijevanje na nivou radne organizacije. Naša radna organizacija će biti jaka i sposobna da se uhvati u koštac sa svim objektivnim teškoćama jedino onda ako je budemo ravnomjerno odn. policentrično razvijali. Stručne službe koje pripremaju razvojne programe i planove udruživanja sredstava na nivou RO uvijek moraju potražiti pravedan modus za sve OOUR i ravnopravno uzimati u obzir primjedbe koje im pošalju pojedine OOUR. Odgovorni ljudi i delegati u samoupravnim organima moraju dosljedno sprovoditi zadatke usklađivanja i delegatskog odlučivanja, te time odbaciti praksu nadglasavanja. Zanimljivo je da se samoupravno delegatskim putem lakše dogovaramo za zajedničko ulaganje u neku tuđu radnu organizaciju nego u svoju matičnu. Takvim tendencijana i aluzijama bit će potrebno suprotstaviti se, posebno ako znamo da se u slijedećem razdoblju nećemo moći tako maće-hinski odnositi prema interesima šireg društva, a time i do svakog radnika koji radi u našoj osnovnoj organizaciji. Zakoni tržišta i ekonomije bez samilosti djeluju tako da će svatko tko se ne bude znao pravovremeno organizirati i razvijati, biti izdvojen iz samog reprodukcijskog procesa. Sve subjektivne snage i radni ljudi u OOUR morali bi uvijek imati na umu prisutne vlastite programe razvoja, a time i programe razvoja RO. Besmisleno je da u današnje vrijeme velike inflacije škrtarimo sa nekim društvenim novcem i da ga raspoređujemo bez točno određenog plana razvoja pojedine OOUR, a time i same radne organizacije. DUŠAN DEVIĆ Boravak u samačkim domovima Noviji samački domovi danas nude sve veći sadržaj tako zvane obiteljske atmosfere, jer već u samoj gradnji arhitekt uzima u obzir potrebe današnjeg čovjeka, njegove individualne ili zajedničke interese. Zato samački domovi, izgrađeni u poslednjim godinama, već nude pored kon-fornosti i ostale mogućnosti društvenog života, u čemu se u cijelosti razlikuje od nekadašnjih starih projekata, ili čak od svih onih provizorija koje smo zvali samački stanovi. Sadašnji hotelski oblici sama-čkih domova, gdje u pojedinim garsonjerama sa jednom ili dvije spavaće sobe može da boravi od jednog do pet stanara, daju već onu mogućnost obiteljske atmosfere gdje se braća (česta pojava) ili prijatelji mogu dobro razumjeti. Ta tvrdnja nam potvrđuje sve veću potražnju za takvim smještajem na jednoj strani i veći broj rezervacija na drugoj strani, kada ih radnici za vrijeme svoje odsutnosti (čak u Libiji) radije plaćaju nego da bi dozvolili gubitak prijatnog razsporeda. Neke su radne organizacije kod smještaja samaca išle još dalje i kupuju individualne stambene jedinice, različitih veličina, u koje nastanjuju odgovarajući broj radnika. Time osiguraju još bolje međusobne odnose i veću pripadnost radnoj organizaciji, što je posljedica većeg poštivanja čovjekove individualnosti. Pri tome još otpadaju režijski troškovi samačkih domova, a time i gubici. Ubuduće bi bilo dobro razmišljati i 0 takvim rješenjima. Svoje slobodno vrijeme stanari samačkih domova jako različito koriste, što je doduše normalno, ali je ovisno i o tome gdje pojedinac stanuje. Naj-osnovnija zabava trebala bi biti dnevna soba s televizijom, što zapravo nije zabava, jer to je već duže vrijeme osnovna potreba radnika. Istina je da bi se dnevnu sobu dalo mnogo efikasnije iskoristiti, kao što ih se stvarno koristi u većini naših stambenih kapaciteta. Sastanci, predavanja, igranje šaha, čitanje dnevnih novima i knjiga iz vlastitih knjižnica, mogućnost posjeta rodbine i prijatelja i slično, još nam povećavaju mogućnosti djelovanja i angažiranosti u slobodno vrijeme. Za sportske djelatnosti, uglavnom stolni tenis i streljaštvo također je potrebno imeti odgovarajući prostor, što već smanjuje krug samačkih kapaciteta, koje imaju tu mogućnost. Kao što smo već rekli, samo noviji domovi odgovaraju nabrojenim mogućnostima, a ostali pomažu sami sebi kako umiju i znaju. Mogućnosti rekreacije i sportske aktivnosti šireg obima u blizini samačkih domova također malo gdje postoje, a obzirom na starosnu strukturu zaposlenih, gdje pretežno preova-đuju mladi, teško je angažirati ih i nuditi im popodnevnu slobodu. Novi samački dom u Ljubljani nudi skoro sve nabrojene mogućnosti: na svakom katu ima dnevnu sobu sa TV u boji, veliku salu za stolni tenis i strijeljanje, skladište sportske opreme, svoju vlastitu knjižnicu 1 u blizini doma već napola izgrađena igrališta. Tako pojedine grane uspješno djeluju, druge manje, ovisno o vođama sekcija i interesa grane; posebno nogometna i ku-glaška već su počele stagnirati, što je posljedica slabog organiziranja uglavnom naših učenika koji su uvijek bili nosioci tih sportova. Osjeća se i nedostatak društvenog života, što je posljedica nedostatka pojedinaca koji bi bili spremni da rade i popodne i zajedno sa svojim suradnicima, prijatnije i korisnije koristiti svoje slobodno vrijeme. Zato bi bilo dobro svestrano podsticati takve ljude i ponuditi im i bilo kakvu stručnu pomoć. PAVLE HOLZAN Kopalnice lahko izdelujemo bolj industrijsko Beseda „industrija” v gradbeništvu sicer ni tujka, prav gotovo pa je pri nas za sodobni industrijski svet premalo uveljavljena v praksi. Če hočemo govoriti o industrijskem načinu dela, je namreč eden od prvih pogojev, da ne delamo same unikate, pač pa, da proizvode tipiziramo in na teh tipskih proizvodih s študijem dela izpopolnjujemo tehnologijo ter iščemo nove konstruktivne rešitve. Seveda pa je treba vedeti, da je s tipizacijo objektov neizogibno prizadet ambijent bivalnega prostora in okolja, kar pomeni, da bomo morali tudi vnaprej iskati kompromisne rešitve med temu nasprotji. Menim, da bi morala biti stopnja tipizacije stanovanjskih prostorov in objektov v bodoče bolj podrejena tehnologiji in finančni možnosti, medtem ko bi standardizacijo elementov lahko uvajali povsod, kjer je to smotrno. Široke možnosti za standardizacijo in idnustrijski način dela so prav gotovo pri finalizaciji kopalnic v stanovanjskih objektih. Da bi bilo to vsaj do neke mere dosegljivo na objektu, je potrebno čimveč elementov ali sklopov izdelati industrijsko in jih sestaviti v sami kopalnici po določenem tehnološkem postopku. Res je sicer, da je industrija že ponudila gradbeništvu kompletne vertikalne instalacijske bloke, vendar kopalnica kot celota, izdelana na objektu, ni rešena. Sedanje stanje pri finalizaciji kopalnice je namreč tako, da to delo izvaja toliko OZD, kolikor je različnih strok. To pa je seveda eden od glavnih vzrokov, da se ni razvijala enotna tehnologija finalizacije kopalnice. Imamo zastarele konstrukcijske rešitve, Efektivna delovna ura je obremenjena z velikimi režijskimi in manipulativnimi stroški. Zaradi težavnosti usklajevanja procesa dela je prihajalo do zastojev in poškodb in ni bilo mogoče zagotoviti kontinuitete dela. Osnovo za rešitev teh problemov moramo prav gotovo iskati povezovanju izvajalcev v organizacijsko celoto in v postopnem uvajanju novih konstruktivnih in tehnoloških rešitev. Najbolj zastarel način dela v kopalnici je nedvomno klasična vzidava kadi. Če bi hoteli ka-rambolirano vozilo najprej polakirati in nato variti, bi nedvomno vsi opazili veliko napako. Prav gotovo v tem pogledu delamo podobno napako, ko na emajlirano kad prilagamo zidove in keramiko ter jo z vsemi temi in drugimi deli neizogibno poškodujemo. Glavne slabosti tega vgrajevanja pa so tudi v tem, da so vsa zidarska in kera-mičarska dela zamudna, da ni mogoče kontinuiteta dela, daje stabilnost kadi dvomljiva, da ni možna zamenjava kadi itd. Vsa ta zaostalost bi bila morda razumljiva za majhne količine, kjer konstrukcijske in tehnološke raziskave ne bi bile smotrne. Če pa je znano, da ima vsako stanovanje kopalno kad in da zgradimo v Jugoslaviji 200.000 stanovanj letno, je nedvomno konstruktivna rešitev suhe montaže kadi več kot nujna. Zaradi vseh omenjenih okoliščin sem že spomladi 1979 pričel razmišljati o celoviti rešitvi suhe montaže kadi. Tako sem na osnovi prvih idejnih zamisli do decembra 1979 izdelal dokumentacijo za prijavo inventivnega predloga in jo predal komisiji za inventivno dejavnost. Dokončna dokumentacija pri kateri so že upoštevane praktične izkušnje, pa je bila izdelana v marcu 1981. Pri iskanju optimalne konstrukcijske rešitve sem upošteval vse možne variante vgradnje kadi, možnost priključevanja na različne instalacijske bloke, enostavnost transporta in vgradnje nosilnega oboda kadi, možnost vgradnje različnih kadi, možnost vgradnje instalacij pod kad za različne pozicije pralnega stroja in pomivalnega korita, možnosti oblaganja s keramiko, možnosti za-stikovanja bane, velike gradbene tolerance in ne nazadnje—tehnološko in funkcionalno sprejemljiv nosilni obod za serijske izdelavo. Osnovni namen suhe montaže kadi je v tem, da odstranimo poslednje ostanke zastarele tehnologije v kopalnici in s tem omogočimo nove tehnološke in organizacijske prijeme pri finalizaciji kopalnice. Preprosto povedano: cilj je v tem, da to delo opravimo lažje, hitreje, ceneje in bolj kvalitetno. Posebna prednost tega sistema pa je ta, da je možno enostavno in hitro vgraditi pločevinasto, litoželezno ali plastično kad po oblaganju s keramiko. Razumljivo je, da mora pred pričetkom proizvodnje vsaka rešitev na papirju prestati tudi prve preizkušnje v praksi. Industrijska podjetja imajo za ta namen posebne oddelke za izdelavo prototipov, česar v gradbeništvu nimamo. Da pa bi preizkus vendarle uspel, je bilo potrebno pri SGP Pionir organizirati in vključiti v sodelovanje predvsem TOZD Novo mesto, TOZD Togrel in TOZD Keramiko ter več ostalih OZD, od katerih velja posebej omeniti Instalacije Grosuplje, IMP Idrija in LIV Postojna. Glede na to, daje izdelan in preizkušen predlog nedvomno zanimiv za industrijska in gradbena podjetja na celotnem jugoslovanskem prostoru menim, da bi morali pri SGP Pionir čimprej analizirati vse predlagane rešitve finalizacije kopalnice ter v skladu z razvojnimi usmeritvami ustrezno ukrepati. LADO LAVRIČ Kupaonice bi industrijski mogli bolje izrađivati Riječ „industrija” doduše nije strana u građevinarstvu, a sigurno je kod nas za suvremeni industrijski svijet premalo uvažana u praksi. Ako hoćemo da govorimo o industrijskom načinu rada, što je jedan od prvih uvjeta da ne radimo samo unikate, već da proizvode tipiziramo i na tim tipskim proizvodima sa studijem rada usavršavamo tehnologiju te tražimo nova konstruktivna rješenja. Naravno treba znati da je tipizacijom objekata neizbježno povrijeđen ambijent prostora u kojem boravimo i okoline, što znači da ćemo i unaprijed morati da tražimo kompromisna rješenja među tim suprotnostima. Mislim da bi stupanj tipizacije stambenih prostora i objekata ubuduće morao biti vaše žrila-gođen tehnologiji i financijskoj mogućnosti, dok bi standardizaciju elemenata mogli uvoditi svugdje gdje je svrsishodno. Široke mogućnosti za standardizaciju i industrijski način rada sigurno su kod finalizacije kupaonica u stambenim objektima. Da bi se to moglo bar u nekoj mjeri postići na objektu, potrebno je industrijski izraditi što više elemenata ili sklopova i sastaviti ih u samoj kupaonici prema određenom tehnološkom postupku. Istina je da je industrija već ponudila građevinarstvu kompletne vertikalne instalacijske blokove, ali kupaonica kao cjelina na objektu nije riješena. Sadašnje stanje kod finalizacije kupaonice je naime takvo da taj rad izvodi onoliko OUR koliko je različitih struka. To je naravno jedan od glavnih uzroka da imamo zastarjela konstruktivna rješenja, da je efektivni radni sat opterećen velikim režiskim i manipulativnim troškovima, da je zbog teškoća usklađivanja procesa rada dolazilo do zastoja i oštećenja, da nije moguće osigurati kontinuitet rada itd. Osnovu za rješenje tih problema sigurno moramo tražiti u povezivanju izvođača u organizacijsku cjelinu i u postepenom uvođenju novih konstruktivnih i tehnoloških rješenja. (Nadaljevanje na 15. str.) J > x. * Vgradnja kopalne kadi po oblaganju keramike je hitra, enostavna in kvalitetna. Ugradnja kade za kupanje je poslije oblaganja keramikom brza, jednostavna i kvalitetna. Enota civilne zaščite in prve pomoči DSSS. Jedinica civilne zaštite i prva pomoči RZZS (foto: K. B.) (Nadaljevanje s 14. str.) Kao najzastareliji način rada u kupaoni je nesumljivo klasično uzidavanje kade. Kad bi naprimjer htjeli karambolirano vozilo najprije lakirati, a zlatim variti, najvjerojatnije bi svi opazili veliku grešku. Sigurno i u ovom pogledu radimo sličnu grešku, kada ne emajliranu kadu dodajemo zidove i keramiku te je sa svim tim i drugim radovima neizbježno oštetimo. Glavne slabosti tog ugrađivanja su i u tome da su svi zidarski i keramičarski radovi spori, da nije moguć kontinuitet rada, da je stabilnost kada sumljiva, da nije moguća zamjena kade itd. Sva ta zaostalost bila bi možda razumljiva za male količine, kada konstrukcijska i tehnološka ispitivanja ne bi bila svrsishodna. Ali kada je poznato da svaki stan ima kupaonicu sa kadom i da u Jugoslaviji izradimo cea 200.000 stanova godišnje, nesumnjivo je da je konstruktivno rješenje suhe montaže kade više nego neophodno. Zbog svih pomenutih okolnosti već sam u proljeće 1979 god. počeo razmišljati o cjelovitom rješenju suhe montaže kade. Tako sam na temelju prvih idejnih zamisli do decembra 1979 izradio dokumentaciju za prijavu inventivnog prijedloga i dao je komisiji za inventivnu djelatnost, a konačna dokumentacija bila je izrađena u martu 1981, u kojoj su već bila uzeta u obzir praktična iskustva. Na traženju optimalnog konstrukcijskog rješenja uzeo sam u obzir sve moguće varijante ugradnje kade, mogućnost Priključivanja na različite instalacijske blokove, jednostavnost transporta i ugradnje nosivog oboda kade za različite pozicije mašine za pranje i umivaonika, mogućnosti oblaganja keramike, mogućnosti zatvaranja spojeva kade, velike građevinske tolerancije, a i tehnosloško i funkcionalno prihvatljiv nosivi obod za serijsku izradu. Osnov-na namjena suhe montaže kade je u tome da uklonimo poslednje ostatke zastarjele tehnologije u kupaonici i time omogućimo nova tehnološka i organizacijska rješenja za finalizaciju kupaonice, odnosno jednostavno rečeno, cilj je u tome da taj Posao obavimo lakše, brže, jeftinije i kvalitetnije. Posebna Prednost tog sistema je ta da je nroguće jednostavno i brzo ugraditi limenu, od ljevanog že-fieza ili plastičnu kadu poslije oblaganja keramikom. „ Razumljivo je da prije po-Cetka proizvodnje svako rješe-Je na papiru mora podnijeti i prva ispitivanja u praksi. Industrijska poduzeća u tu svrhu imaju posebne odjele za izradu prototipova, što u građevinarstvu nije slučaj. Da bi to ispitivanje ipak uspjelo bilo je potrebno u SGP Pionir organizirati i uključiti u suradnju uglavnom OOUR Novo mesto, OOUR Togrel i OOUR Keramiku, te više ostalih OUR, od kojih posebno treba pomenuti Instalacije Grosuplje, IMP Idrija i LIV Postojna. Obzirom na to daje izrađen i ispitan prejedlog nesumljivo zanimljiv za industrijska i građevinska poduzeća na teritoriji cijele Jugoslavije, mislim da bi u SGP Pionir morali što prije analizirati sva predložena lješenja finalizacije kupaonice, te ovisno o razvojnim usmejrenjima poduzeti odgovarajuće mjere. LADO LAVRIČ Akcija NNNP-80/81 uspela Nenehna skrb za krepitev obrambne moči naše domovine mora biti ena temeljnih dolžnosti vsakega posameznika in družbe kot celote. Vsak trenutek moramo biti budni in pripravljeni stopiti v akcijo za obrambo domovine, še posebno sedaj, ko je mednarodna vojaško—politična situacija zelo neugodna. In prav Jugoslavija je ena tistih strateških točk , ki je zaradi ugodne zemljepisne lege, kot tudi pomembnih prometnih poti in naravnih bogatstev, za sovaražnika zelo interesantna. Mnogim pa je trn v peti tudi naša samoupravna družbena ureditev. Da bomo ob vsakem času pripravljeni vključiti se v akcijo za boj proti sovražniku, moramo stalno preverjati in izpopolnjevati naše znanje in sposobnosti ter učinkovitost. Tak namen je imela tudi akcija NNNP 80/81, katere zaključni del je potekal 16. 5. 1981. Akcijo je v celoti programirala konferenca osnovnih organizacij sindikata Pionir v sodelovanju z Občinskim sindikalnim svetom Novo mesto. To je bila akcija na občinskem nivoju, v Pionirjev program pa so bile vključene TOZD SPO, MKO, LO, Keramika, TKI, PB in DSSS. TOZD Novo mesto je akcijo izvajal samostojno na področju glavnega skladišča v Bršljinu. Svoje veščine in spretnosti so pokazale splošne enote pri odstranjevanju ruševin, prizadejanih z letalskim napadom, kot tudi specializirana enota prve pomoči pri nudenju prve medicinske pomoči dvema poškodo- vancema. Preiskusila se je tudi gasilska enota; čeprav kadrovsko oslabljena in s pomanjkljivimi sredstvi za gašenje, je delo v redu opravila. Po oceni koordinacijskega komiteja za LO in DS, ki je v akciji odigral vlogo voditelja in koordinatorja, je zaključna akcija NNNP — 80/81 glede na zastavljeni program uspela in dosegla svoj namen. Skupno število aktivnih udeležencev akcije je bilo približno 150, kar predstavlja približno 95 % od vseh pozvanih. To pomeni, da je mobilizacija v celoti uspela, opravičeno odsotnih je bilo le nekaj obveznikov zaradi bolezni in pa tisti, ki so bili angažirani v krajevnih skupnostih zaradi dvojnih zadolžitev: to pa je tudi ena izmed hib obrambnega načrta, ki jo moramo odpraviti oziroma uskladiti s krajevnimi skupnostmi. Tako koordinacijski komite kot komiteji za LO in DS po TOZD ter posamezni štabi enot CZ in NZ so ob izvajanju akcije ugotovili manjše pomanjkljivosti in si pridobili nove izkušnje, ki jih bodo s pridom uporabili pri nadaljnjem delu in pri prizadevanjih za vzpostavitev še učinkovitejšega sistema delovanja na področju ljudkse obrambe in družbene samozaščite. SONJA MEDLE ŽIVLJENJSKI STROŠKI - KAM? Iz statističnih podatkov je razvidno, da so življenjski stroški v prvih štirih mesecih letos v Sloveniji za 46,7 odst. višji kot so bili v istem času lani, cene na drobno pa so se dvignile za 48,1 odstotka. Tudi osebni dohodki so se v tem času dvignili. Podatki za prve tri mesece letos kažejo, da so osebni dohodki letos za 26 odstotkov višji kot v istem razdobju lani. Enota civilne zaščite TOZD PB. Jedinica civilne zaščite OOUR PB (foto: K. B.) 2. srečanje delavcev Adriagradnje 15. 16. in 17. maja 1981 je bilo na otoku Rabu 2. srečanje delavcev SOUR ADR1AGRADNJA. Delavci vseh 23-ih delovnih organizacij in TOZD članic sestavljene organizacije so merili svoje znanje in sposobnosti v štirih proizvodnih in sedmih športnih panogah. Vsa tekmovanja so bila na igriščih hotela EVA, ki ga je v gostem in čudovitem zelenilu Suhe punte zgradilo naše podjetje, razen v malem nogometu, ki se je odvijalo na igrišču v samem mestu Rabu. Pionirjeva ekipa je štela skupno 34 udeležencev in je nastopila v vseh moških disciplinah, medtem ko v skupno petih ženskih disciplinah nismo imeli tekmovalk, delno iz objektivnih delno pa tudi iz subjektivnih razlogov. Najboljše uvrstitve so desegle naslednje naše ekipe: 1. mesto - streljanje moški (Jože Ribič, Franc Zidanek, Alojz Fink, Bahrija Poljak, Hasan Kovačevič; Jože Kastelic) 1. mesto - šah (Vojko Mlinar, Ervin Poredoš, Janez Komelj) 2. mesto - mali nogomet (Mirko Injac, Stevo Markovič, Tomo Ferič, Čedomir Kršič,Asim Skala, Zoran Maletič, Milan Vertuš, Orner Kruđa-lič, Mijo Sedloček) 2. mesto - kegljanje moški (Ivan Rovan, Franc Židanek, Alojz Fink in Dušan Vukšinič) 3. mesto — namizni tenis moški (Željko Kauzlarič, Vlado Posavec, Dragomir Stojčič) - balinanje (Franc Hrovat, Ciril Kovač, Jože Ban, Franc Juntez) - zidarji: Ivan Pavlovič ,Anton Dular - tesarji: Jože Pepel, Radovan Jačinovič - armirači: Božidar Karlovič, Jože Dretar (Vodja ekip proizvodnega tekmovanja - Franc Malenšek). V balinanju in proizvodnem tekmovanju nismo dosegli uvrstitve med najboljše, vseeno pa smo kljub temu, da nismo nastopili v vseh panogah, dosegli 2. mesto v skupni uvrstitvi - za zmagovalno ekipo „Vladimir Gorton” iz Pazina. Uspeh je primeren ob dejstvu, da se za to tekmovanje nobena ekipa ni posebej pripravljala, temveč so doseženi rezultati odraz splošne aktivnosti v posamezni panogi, kar je v duhu in smotru tovrstnih tekmovanj. Za vzorno vedenje in disciplino, požrtvovalno in športno borbenost vseh tekmovalcev ter doseženih rezultatov izrekamo vsem udeležencem iskrene čestitke, priznanje in zahvalo. Srečanja delavcev SOUR Adria-gradnja naj postanejo tradicionalna, zato bi bilo prav,, da se to odločitev upošteva tudi v letnih programih dela Sindikalnega športnega društva , Pionir” in planira udeležbo, da ne bo vsako leto potrebno posebej sklepati in odločati o udeležbi. Prepričani smo, da je bilo za vse udeležence letošnje srečanje prijetno doživetje in da se bodo vsi radi udeležili tudi 3. srečanja v Lovranu v maju 1982. IVAN ROVAN žiVa kronika Od 1. 4. 1981 - 25. 5. 1981 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD MKO: Drobne Franc — delavec, Kumer Miran — delavec, Metelko Alojz — ključavničar, Spasojevič Nevenko — ključavničar, Benčina Slavko — avtomehanik. TOZD SPO: Begunič Senad — delavec, Bezjak Slavko — žeijavist, Omerbašič Mirsad — delavec, Alispahič Mujo — delavec, Huskič Mehmed — delavec, Štrasberger Mirko — voznik, Pungerčar Ljubo — voznik, Kre-gel Anton — voznik, Kotnik Miroslav - delavec, .Hrastar Marjan — voznik, Nanger Rudolf — voznik. TOZD Keramika: Ilič Živojin — keramičar, Petrovič Milorad — keramičar, Mišič Zoran — pečar, Mitrovski Robert — delavec, Cvitkovič Zvonko — delavec. Jugoslovanska postava v igri z Grčijo in zmaga naših 3:0 (foto K. B.) Naša DO je bila pokrovitelj jugoslovanski reprezentanci na BOP 81. Na sliki reprezentanca na obisku v naši DO’ (foto K. B.) TOZD Togrel: Petrovič Vladimir — dipl. gr. ing. DSSS: Višček Mirko - inštruktor učencev. TOZD TKI: Fakin Nermina — dipl. ing. arh. Upokojil se je: Radisavljevič Velibor — dipl. pravnik. IZ JLA so se vrnili: Pavlovič Miodrag — avtomehanik iz TOZD MKO, Barbič Igor — avtoelektričar iz TOZD SPO, Gregorčič Alojz - avtomehanik iz TOZD MKO, Denadija Rajko — laborant iz TOZD gr. sektor Novo mesto. Kot pripravniki so bili sprejeti: Zupanc Tonček — dipl. gr. ing. v DSSS, Ivanjko Maijan — dipl. gr. ing. v DSSS — razv. odd. Ljubljana. V JLA SO ODŠLI: Smrke Franc — elektro inst. iz TOZD SPO, Železnik Janez — gr. ing. iz TOZD TKI, Brzin Miroslav -gr. str. iz TOZD SPO, Korasa Marjan — avtoelektričar iz TOZD MKO, Šivak Boštjan — avtomehanik iz TOZD MKO, Mlinar Gorazd - ekonomski tehnik iz DSSS, Lukič Milenko — delavec administr. iz DSSS, Papež Franc — strojni tehnik iz TOZD PB. Novosprejetim delavcem in delavcem, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje v naši delovni organizaciji in čimveč delovnih uspehov; delavcem, ki so odšli v JLA, da bi jim čas v vojaški suknji čim-prej potekel, delavcu, ki je odšel v pokoj, pa veliko zdravja in osebnega zadovoljstva! METKA BUČAR TOZD METLIKA: Delovno razmerje so sklenili: — Dević Đuro, ing. org. dela, — Videtič Peter, PU elektro-inst. - Rudman Mirko, elektro-instalater, — Podrebarac Josip — vzdrževalec, - Pernar Ivica, KV delavec, - Ferenac Branko, KV zidar, - Burič Nikola, PK gr. delavec, — Malešič Martin, PU pleskar, — Paunovič Slavica, pripravnik, — Doltar Erik, PU kamnosek, — Tržački Josip, KV zidar, — Bratina Nikola, PK gr. delavec, — Jankovič Anton, PU elektroinstalater. Iz JLA se je vrnil: - Gorše Alojz, zidar KV. V JLA je odšel: — Novosel Branimir, dipl. gr. ing. UPOKOJIL SE JE: - Jerman Matija, vodja splošne službe. Upokojenemu delavcu želimo prijeten počitek in zdravja, novosprejetim delavcem dobro počutje v naši TOZD, vojaku pa, da bi mu čas čim hitreje tekel. ANICA BEDNARŠEK PIONIR je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša BORSAN, namestnik Ivan I LIJ AN IČ, člani uredniškega odbora: Pavle HOLOZAN za TOZD gradbeni sektor Ljubljana, Ivan MARKOVIČ za TOZD gradbeni sektor Krško, Peter BRAČKO za TOZD strojno prometni obrat, Erna LOGAR za TOZD mehansko— kovinski obrat, Rudi ROBIČ za TOZD Projektivni biro, Bruno POTOKAR za TOZD TOGREL, Anica BEDNARŠEK TOZD za gradbeno operativo Metlika, Mario PEČAR TOZD za Keramiko, Antonija BANČIČ za TOZD lesni obrat in Vida SAJE za DSSS. Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP PIONIR, 68000 Novo mesto. Ljubljanska 3. Stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna, Novo mesto.