CENA 190 din - Leto XL - št. 55 Kranj, petek, 17. julija 1987 LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Na meji Razumnosti In obupa stran 3 V Radovljici plavalni miting Radovljica, 16. julija — Radpvljica je pripravljena na mednarodni plavalni miting, ki bo v soboto, 18. julija ob 18. uri na radovljiškem kopališču. Sodelovalo bo nad 100 plavalcev iz Jugoslavije in sosednjih držav, pričakujejo pa tudi nastop dvakrat »srebrnega« Darja-na Petriča. Nastopila bosta tudi Boris Novak in Nace Majcen, oba iz Ljubljane. Polaganje novih telefonskih kablov med sedanjo vozliščno centralo ob avtobusni postaji in novo na Trati napreduje. Dela ob Kidričevi cesti so večinoma že narod, poštarji pa obljubljajo, da tudi .razkopano. — Foto: H. J. na postali ne bo več dolgo ^an 4 RAKETA PROTI TOČI VŽGALA DVOJNI KOZOLEC ^dovoljiv obisk v radovljiškem kampu — Kamp ob radovljiškem kopališču, ki ga vzorno Odgovornost v smetnjaku ??n. peš je mogoče'd'o okoliških izletniških krajev in do mesta. Lani je bilo v kampu nad lw-000 prenočitev, to število pa je dosegljivo tudi letos. Vsaj dosedanji obisk tako kaze. Kaj Pa ne pričakujejo, ker je nasploh letos v Jugoslaviji slabši turistični obisk. (J.K.) Foto: G. r s Stvari so se v našem gospodarstvu, še posebej pa v zunanjetrgovinskem poslovanju, očitno zapletle že tako daleč, da je vse skupaj treba politično oceniti in terjati tudi ustrezno odgovornost. Takšen smisel ima današnja seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije o gospodarjenju. To ni nikakršno vtikovanje politike v gospodarstvo. V tem primeru gre za nujno, mogoče že preveč odlašano dejanje, sicer bo naš položaj še težji, čeprav si do konca leta že sicer ne delamo prevelikih obetov. Pri nas je preveč organov vključno z vlado in posameznikov pozabilo na odgovornost za tisto, kar obljubiš, kar sprejmeš. Mr - ----1 - - " ...,..„„.l..rl.(,uniL-.. rvo pUMusas Eimj»m«Sim» ii■ , si ne moreš misliti drugega, kot da smo na odgovornost pozabili, jo zavrgli v smetnjak. Vlečenja za nos naj bo že enkrat konec. Človek ne more razumeti, da zdravo in pošteno gospodarstvo že poldrugo leto opozarja vlado, da z njeno politiko marsikaj ni v redu, da izvoz pada, da je država tudi zaradi tega devizno suha in da kaj hitro lahko obuboža. Vlada na veliko obljublja spremembe, zraven poziva gospodarstvo k sodelovanju, potem pa sprejme nekaj čisto tretjega, kot na primer zadnji primer, ko naj bi z uvozom zdravil in pralnih praškov rešili vse probleme. Zdravi bomo seveda bolj, pa tudi bolj čisti, več deviz pa v državni blagajni ne bo, njihova delitev pa je vedno bolj izključna pravica vlade. Vmešavanje zvezne administracij*- z zveznim izvrsnim svetom na čelu tudi na področja, kjer je njena beseda odveč, presega razumne meje. Dajejo se obremenitve in privilegiji, določajo se izjeme, pri tem pa vode-nijo merila in to je napaka vlade. Ukrepi so pisani na kožo slabim in ne dobrim. Take značilnosti ima tudi obračunski sistem. Finančna disciplina zastrašujoče peša. Probleme znamo spolitizirati, ker očitno na ta način v Jugoslaviji lahko največ dosežemo. Probleme, tudi na finančnem in monetarnem področju, še vedno radi skrivamo, ne povemo resnice in lažemo tudi samemu sebi, čeprav imamo od tega škodo, pa tudi tujina ima do nas vedno ostrejši odnos. Dobri in sposobni voza ne morejo več vleči, posledice čutimo vsi, še najmanj ali nič pa tisti, ki so takšno stanje povzročili, vprašanje odgovornosti je v tem primeru očitno... J. Košnjek Avstrijci pri slovenskem pouku d^j^'ce, 14. julija — Na gorenjskem se pripravljajo na to, bfcri dobre kadre za delovna mesta ob karavanškem l^lj 0r"- Več pozornosti pouku nemščine. Tisti, ki bodo de-na avstrijski strani, so opravili tečaj slovenskega jezika. glavniki karavanške ll»lftVne skupnosti so se mi- - na Jesenicah pogo-W , s predstavniki medob-PH družbenopolitičnih or-'Vrv0^' Dar>ke, gospodarske VaICe 'n skupnosti za zapo-Kranj o problemih in Pri gradnji mejnih pla- toi °k Predoru, predvsem pa SJ*n^u in zaposlovanju de-Cv- ki se bodo leta 1991 za-Vs °k predoru na Hrušici. lLe gorenjske raziskovalne %n°Su pripravljajo analizo lfy.°Vskih potreb za predor Ta analiza mora tapj^čana do marca prihod Že zdaj pa se ve, da %s^er» službah ob predoru v ^nih približno 500 delav-fcjs Jemanj srednjo šolo. \ I *80 delavcev morajo do-%iv uli drugih delovnih predvsem jeseni-^ radovljiške občine. Po-CV*li bod, "C finske delavec ekonomiste, ti in ca Na pogovoru so poudarili, da je treba voditi skrbno kadrovsko politiko, saj gre za zaposlitev ob mednarodnem projektu. Predstavniki skupnosti za zaposlovanje so že obiskali sedem delovnih organizacij jeseniške in radovljiške občine, kajti kader naj bi dobili tudi tako, da bi delavcem, ki niso končali srednjih, višjih ali visokih šol, omogočili dodatno •zobraževanje. Največ pa seveda pričakujejo od šol, zato bo treba veliko več nameniti za štipendiranje. Le s štipendiranjem bodo dobili take delavce, ki jih zahtevajo dela v različnih dejavnostih na mejnih in drugih platojih. Že zdaj bo treba misliti na to, da bi v nekaterih oddelkih gorenjskih šol več pozornosti namenili pouku nemškega jezika. Že v osnovnih šolah bi mlade lahko spodbujali, da bi se bolj ogreli za pouk nemščine, saj jo bodo zaposleni ob predoru najbolj potrebovali. Zanimivo je, da so na sosednji strani, v Avstriji, že organizirali tečaj slovenskega jezika za vse tiste, ki bodo zaposleni ob predoru. Tisti Korošci, ki so slovenski tečaj uspešno končali, bodo dobili dodatek k plači. D. Sedej Planšarska noč Jezersko — V soboto zvečer bo ob Planšarskem jezeru že tradicionalno rajanje s pestrim kulturnim in zabavnim programom. Pričetek bo ob 18. uri s folklornimi skupinami iz Avstrije, folklorno skupino s Primskovega, pevskim zborom in citraši iz Železne Kaple, ob vsem tem pa bo tudi kresovanje in ob 21. uri vasovanje. Za zabavo bo skrbel ansambel Blekato, glavna rekreaciju pa bo kegljanje za jarca. M. Ogris Kranjsko letno kopališče se stara_ Mali bazen že neuporaben Kranj, Iti. julija — Sanitarna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko Tanja Stare je odločila, da se mali bazen na kranjskem kopališču ne sme več uporabljati, ker odpada barva in je postal obod bazena izredno krušljiv. To je za otroke zelo nevarno, posebno sedaj, ko se bo gneča zaradi letnih dopustov še povečala. Inšpektorica je lani izdala ZTKO ureditveno odločbo o pleskanju. ZTKO je bazen dala dvakrat prepleskati, vendar barva ne zdrži, ker je školjka bazena dotra-junu. Sicer pa je kranjski letni bazen na meji dovoljenja za obr-tovanje. Ker je dostop do bazena nekontroliran, ker ni mogoče izvajati nujnih higienskih ukrepov, se v buzenu pojavlja pesek in umazanija. Gneča je prevelika. Kaj bo potem v Kranju, ko bo inšpekcija letni bazen prisiljena zapreti. . . j ^ Ne bodO trpeli Žeje Poljska planina, julija-2e četrto leto tam na koncu Planikine planinske koče na Poljski planini ob koncu tedna preprega konja Igor Lebar, Matijevčev iz Žirovnice. Ob poletnih sobotah zjutraj počasi, kajti zadaj ima privezanega konja, priropota skozi Begunje in Drago na Poljsko planino. Do sem se da priti z avtom ali traktorjem. Poln traktor pijače pripelje. S Poljske planine pa potem tovori od dvakrat do trikrat na dan pijačo na Robleka. Pridnega, močnega konjiča ima, Pubija. Dobro ga naloži, po 3 zaboje piva in 4 zaboje radenske mu naenkrat priveze na hrbet, 150 kg vsega skupaj, in potem hajd po zavitih stezicah proti Robleku. D. Dolenc Bravo, Darjan in vaterpolisti Kranj, 16. julija — Darjan Pe-trič je na zagrebški Univerziadi dosegel že drugi velik uspeh. Po srebrni kolajni na 400 metrov kravi je priplaval srebro tudi na V KRANJU NA KOROŠKI CESTI MERKUR Prodajalna s specializirano ponudbo orodja, okovja in vijakov ter ostalo Splošno železnino _ _ SPET ODPRTA ^>VSEM PRENOVLJENI PROSTORI - Vjl IKA PONUDBA - SAMOPOSTREŽNI NAČIN PRODAJE 1500 metrov. Drugo mesto in tudi čas potrjujeta, da se forma Darjana pred bližnjim evropskim plavalnim prvenstvom stopnjuje. Darjan bo zanesljivo naš najuspešnejši udeleženec Univerziade. Razveselili so nas tudi kranjski vaterpolisti. Na močnem turnirju v Vašarheliju na Madžarskem so zmagali. Dobili so štiri tekme zapored in današnja, zadnja tekma o prvem mestu več ne odloča. J. K. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG * KOMPAS JUGOSl AVI i A KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 MMiimJglSnGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 17. JULIJA 1$ Predsedstvo republiške konference SZDL Smo proti inflaciji nemočni Ljubljana, 8. julija — Čeprav je zvezni izvršni svet v začetku tega tedna poslal zvezni skupščini nekatere predloge za spremembo devizne zakonodaje, ki naj bi jih skupščina sprejela po hitrem postopku, je vseeno treba pritrditi upravičenim kritikam, ki jih je izreklo predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije na račun sedanje norčave devizne zakonodaje in našega neuspešnega spopada z inflacijo Preletimo glavne ugotovitve vodstva slovenske SZDL. Analiza gospodarjenja kaže (čeprav nimamo dobrega informacijskega sistema o podatkih v gospodarstvu), da se učinkovitost našega gospodarstva slabša. O ostrini in načinih reševanja glavnih problemov v državi nimamo enotnega mnenja. Trenutna glavna problema sta vračanje dolgov in zniževanje inflacije. Ukrepi gospodarske politike odstopajo od stabilizacijskega programa. Država ima vedno večjo moč (72 odstotkov vseh cen je pod kontrolo države), ustvarjanje deviz in izvoz nista medsebojno odvisna, uvozne pravice so se in se še dodeljujejo ne glede na izvoz, zato so posledice teh norčij katastrofalne. Materialnih vzpodbud za izvoz ni, uvoz se zatika in je redna proizvodnja lahko kmalu blokirana. V tujini ne plačujemo računov, zaradi česar nam pada ugled, tuji dobavitelji pa nam zaradi negotovosti pri plačevanju zaračunavajo višjo ceno. Zbornica Slovenije in zbornica ostalih republik in pokrajin zato predlagajo ZIS-u, da spremeni devizno zakonodajo, veže izvoz z uvozom, da več svobode podjetjem in bankam. Pred inflacijo smo sploh nemočni in jo na vsakem koraku, tudi z ukrepi gospodarske politike, še spodbujamo. Ob vsem poudarjanju zakonov ekonomike in stečajev ter likvidacij slabih firm pa nimamo ustreznih socialnih programov, čeprav so prav ti programi ob uvajanju ostrejše gospodarske logike nujni. J. Košnjek Vzpodbudni dogovor Že letos začetek gradnje osimskih cest Ljubljana, julija — Gradnja cestnih povezav med Italijo in Jugoslavijo je pomemben del osimskih sporazumov. Na področju gradnje cest prihaja do vzpodbudnih novic: precej dokumentacije za ceste Razdrto-Vrtojba, Razdrto-Fernetiči, Hrpelje-Kozina-Re-ka je že narejena, dogovorjena je finančna konstrukcija, kjer bosta sodelovali obe strani, zato vse kaže, da bi prvi dve gradbišči odprli še letos. j Solidarnost med ljudmi Zal le malo ljudi ve, da lahko po svoji smrti dopustijo presaditev svojih organov za zdravje živih. Na občinskih organizacijah rdečega križa pa so registri skoraj povsem prazni. Kje so darovalci? »Prva bi bila,« so na enem od gorenjskih občinskih organizacij rdečega križa odgovorili na vprašanje, če vpisujejo ljudi med prostovoljne darovalce svojih organov. Le malo bolje, po dva do deset vpisanih v posebno knjigo darovalcev, so imeli tudi na drugih občinskih organizacijah rdečega križa in verjetno je podobno tudi drugod po Sloveniji Zal, pravzaprav. V Sloveniji smo že pred časom sprejeli zakon, ki ureja to občutljivo področje, ko se ljudje še v času življenja odločijo, da po smrti lahko njihove organe presadijo ljudem, da jim vrnejo zdravje, oziroma rešijo življenje. Zakonu je sledil tudi pravilnik, s čimer naj bi bila pravno vsa zadeva urejena. Potem bi morali slediti tudi primerno informiranje občanov. Vendar pa kaj dlje od tega, da so nekatere krvodajalce vprašali, če bi bili pripravljeni po svoji smrti prepustiti nekatere svoje organe živim, akcija rdečega križa ni prišla. Nekako sramežljivo in obotavljivo je ta humana akcija ostala več ali manj na papirju. Nobenega letaka, nobenega vabila krvodajalcem in drugim občanom. Knjige ostajajo prazne, prazne ostajajo tudi možnosti, da bi vsi, ki so pripravljeni tudi drugače pokazati solidarnost, ostali s svojo pripravljenostjo doma. L. M. 10 milijonov dinarjev za referendum Jesenice, 13. julija — Predvidevajo, da bodo porabljena sredstva za referendum o samoprispevku, ki so ga na Jesenicah pripravili letos maja in ni uspel, znašala 10 milijonov dinarjev. Vsaj toliko denarja so za referendum predvidevali v predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Jesenice za letos. D. S. GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča^__ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvol, Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din_ Odločno po samoupravni poti Kranj, 16. julija — Branko Iskra, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko o javnih razpravah o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu. Tudi na Gorenjskem je vse do 21. julija potekala javna razprava o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu, ki jo je organiziral medobčinski sindikalni svet za Gorenjsko. Kako javno razpravo ocenjuje predsednik medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko, Branko Iskra? »Vsi občinski sindikalni sveti so napravili analizo o poteku javnih razprav in o pripombah, ki so jih posredovali tako na posebnih razpravah kot po osnovnih organizacijah sindikata in po krajevnih skupnostih. V vseh javnih razpravah na Gorenjskem so sodelovali tudi komunisti, ki so posredovali svoja idejna stališča,« pravi Branko Iskra. Razprave so potekale v času, ko imajo delovne organizacije precej težav, saj se srečujejo z izgubami in prestrukturiranjem in se zato morda niso tako aktivno vključevali, kot bi si želeli. Rok je bil precej kratek, tako da se ponekod tudi niso sestali, še Ob prazniku krajevne skupnosti Bled Osrednja prireditev bo »Blejska noč« Bled, 15. julija — Mnogi domačini, obiskovalci Bleda in turisti že nestrpno pričakujejo tradicionalno prireditev »Blejska noč«, najdaljšo noč na Bledu. O letošnjem programu smo se pogovarjali z Markom Potočnikom iz blejskega turističnega društva. Za blejčane in številne obiskovalce Bleda je »Blejska noč« najdaljša noč v letu. Prireditev sama pa traja skoraj ves dan. Kaj vse se bo dogajalo to soboto na Bledu? »Moram reči, da za čisto natančen program še ne vem. Večina programa pa je že pripravljena in mislim, da se bo za vsakega našlo kaj zanimivega. Program se bo začel že zgodaj dopoldne J iffrprrii 7f< otrokp nrilfa7fim starih avtomobilov, radijsko vodenih modelov, nastopila bo plesna skupina, citraš, na sporedu bo modna revija in še marsikaj. Za ples bodo letos prvič igrali kar trije ansambli, tako da bo dovolj prostora za vse, saj bo zabava po vsem prizoriščnem prostoru. Ob 21. uri bodo po vodi zaplavale jajčne lupinice. Okrog 22. ure bo ognjemet, ki bo trajal približno dvajset minut. Za veselo razpoloženje bo poskrbljeno še dolgo v noč, saj se bo celo ljubljanski val 202 vključeval v spored do petih zjutraj.« Kakšna pa bo gostinska ponudba? »O ponudbi gostincev, tako družbenega kot privatnega sektorja, naj povem samo tole: ponudba bo najboljša, kar jih je kdaj bilo na »Blejski noči«. « Koliko obiskovalcev pričakujete v soboto? »Te dni je na Bledu okrog tri tisoč turistov, od tega večino tujcev. Poleg tega pride na našo prireditev vsako leto še med trideset in štirideset tisoč obiskovalcev. Prepričan sem, da jih tudi letos ne bo manj.« V. Stanovnik Foto: G. Šinik Prireditve ob prazniku V počastitev krajevnega praznika bodo še naslednje prireditve: petek, 17.7. ob 20. uri: Koncert komorne glasbe v cerkvi na otoku Izvajalci bodo: Klemen Ramovš, Paolo Faldi in Milko Bizjak sobota, 18.7. ob 8. uri: Turistični tenis turnir na igrišču v Zaki ob 22. uri: Tradicionalna prireditev »Blejska noč« nedelja, 19.7.: Golf turnir za nagrado CANON na golf igrišču Bled ponedeljek, 20.7. ob 20. uri: Koncert komorne glasbe v cerkvi na otoku izvaja Ljubljanski baročni trio torek, 21.7. ob 20. uri: Orgelski koncert v cerkvi na otoku izvajalec bo Franz Zebinger sreda, 22.7. ob 21. uri: Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani izvajalci bodo skupina LADO iz Zagreba posebej ne po nekaterih krajev nih skupnostih. Iz javnih razprav o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu izhaja, da ljudje zahtevajo nadaljnjo krepitev samoupravljanja in da so odločno proti centralističnemu in etatistične-mu, administrativnemu urejanju odnosov v združenem delu. Dopolnitve zakona ne smejo zoževati prostora za delovanje ekonomskih in tržnih zakonitosti v nekem imenu enotnosti in enakosti. Delavci obenem zahtevajo več samoupravljanja, več pristojnosti za delavske svete, skratka, na noben način se ne sme samoupravljanja omejeva- ti. Obstojajo nekatere ptft ureditve, saj se posamezni t saj stopki preko sodišč preveč če jo. Delavci so zahtevah, taW posameznih razpravah kot^J sebnih razpravah za posarfl^ področja, da se morajo vse^ ne spremembe takoj uveljaj ne pa čakati. Skratka, razpi* so bile uspešne, še bolj pa le, ko bi se razni strokovni °\ ni in strokovne službe boljza, dale pomena te razprave bolj tvorno vključile. Posarfl6', strokovna področja bi lahk0^ liko bolje ocenjevali kot de^ ki ne morejo natanko p02"' vseh rešitev in poglavij zakf"1' združenem delu. ^ Zaradi nove gorenjevaške obvoznice bodo NEKOČ porušili štiri hiše Z ljudskimi »problemčki« se ne gre igrati Gorenja vas, 15. julija — Sedanja cesta skozi Gorenjo vas "b*1"*/ vilne ovinke in bo zlasti za tovornjake po izgradnji žirovskeg«^ ka postala pravi zamašek. V načrtih republiške skupnosti za c& zarisana gore nje vaška obvoznica kot nadaljevanje »uranske«J proti Trebiji ob levem bregu Sore, ki pa bo zahtevala rušenje nove, Klemenčičeve, Bubičeve in Mrakove hiše. Ti ljudje so ^ hudem precepu; dograjevati, obnavljati jim ne kaže, oziro"'' smejo, nihče pa jim tudi ne ponudi nove lokacije, še manj odšk<" no, niti jim ne pove, kdaj se bodo morali izseliti. Gorenjevaški obvoznici do »uranske« ceste proti Trebiji bodo "* ti štiri stanovanjske hiše. — Foto: H. J. *■ li, ko bo čas za gorenjeva5^ voznico. Želijo novo lok^f okviru Gorenje vasi in W| stor konkretno predlagaj0.! ne potrditve nove lokacij^, narja za odškodnino. Ferlan bi zato rad prizid*1 i nji hiši dodatek, ker Prvi se je brezizhodnega položaja naveličal Anton Mrak, ki deli svojo hišo s trgovino ABC Loka. Prosil je za nadomestno lokacijo in jo dobil v Vršajnu. Hiša je že pod streho in če bo denar, se bo družina najbrž že prihodnje leto lahko selila. Stara hiša in zemljišče sta bila februarja 1985. leta uradno ocenjena na 8,4 milijona dinarjev, skupaj s trgovinskim delom na 11,2 milijona dinarjev. Odškodnino bi morala poravnati inve-1 stitorica bodoče gorenjevaške1 obvoznice, to je republiška skupnost za ceste, ki pa očitno nima denarja, oziroma nihče prav ne potrka na njena vrata. Glede na to, da Bubičevi ne žive v Gorenji vasi, problema ne občutijo na svoji koži in bodo najbrž zadovoljni z nadomestno lokacijo kje v Vršajnu ali Do-benski Ameriki ali morda celo samo z odškodnino. V hujših škripcih pa sta družini Franceta Ferlana in Borisa Klemenčiča. Hiši sta novejši, trdni, obe imata še po nekaj kmečke zemlje. Kot je povedal sekretar loške občine Franc Žagar, ni v interesu Ferlana in Klemenčiča, da bi se selili, vendar razumejorda se bodo mora- odraščajo, a ne dobi dov<^j Najhuje je, ker nihče, ^ niti republiška skupnost y ste, ne ve točno, kdaj jjB morali zaradi gradnje PJ]J voznice ljudje iz štirih h>s J ti. Bo to žez pet, deset. V, dvajset let? Vsaj povedat' i bilo treba. Za deset let,")/ morda tudi splača še k»J J v stanovanje za boljše živjjj Tako pa so že več let d°J no v precepu. Nič ne srn*y diti, dozidavati, nihče Pay di ne pokaže poti ven, ^fL ga. Izvršni svet loške 0*** pred kratkim dal pobud0 v du za družbeni razvoj, rtl | H.Jel°' Gradnja odseka magistralne ceS* Jesenice, 16. julija - Julija leta 1991 naj bi odprli Pro£,j! ravanke, do tedaj pa mora od Jesenic do Vrbe potekati r»ov» mobilska cesta, obenem morajo biti zgrajeni tudi vsi plaU'J'1 , doru, kjer bo zaposleno približno 500 delavcev. .. k V okviru karavanške poslovne skupnosti zato skrbU0'^ čimprej pripravili dokumentacijo za objekte na mejnem P I Tik ob predoru bodo mejne službe kot mejna milica, car^a* carinska prodajalna, sledi špediterski objekt, ki ga bo zgrV vet špediterskih organizacij, tu so carinska skladišča, b"./, ska dejavnost. Ob predoru mora biti turistična in inforf1^ ponudba, gostinske in servisne storitve, parkirišča. Ob * jn na Lipcah načrtujejo manjše počivališče, medtem ko n«J p1 v Lescah zgradila trgovski in oskrbovalni center. V Vokle^ , tel in hotel za potrebe Kranja in brniškega letališča. Vsa ta naložba je po grobih ocenah vredna okoli 2 %fn milijard, ki jih bo treba čimprej zagotoviti, kajti do dece"1 j 1990 morajo biti objekti zgrajeni. t Delovna organizaciju Slovenija-ceste Tehnika je gradbišče nove magistralne obvozne ceste mimo Hrušk* v dolžini 4 kilometrov. Gradnja se je zaradi številnih op°rV - področje se nagiba - zavlekla, tako, da bodo dela V kasneje kot so predvidevali J BTEK, 17. JULIJA 1987 NOVICE IN DOGODKI .3. STRAN @®SJlSSciI©IESGLAS Gorenjski direktorji pred današnjo sejo centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije o gospodarjenju Na meji razumnosti in obupa Kranj, 15. julija — Centralni komite zveze komunistov Slovenije bo imel danes o čem govoriti, saj je naš gospodarski položaj zaskrbljujoč kljub nekaterim vestem in podatkom, da se izboljšuje, vendar se resničnost še večkrat prikriva. Do konca leta si zato bistveno boljših časov ne obetajmo, ob gospodarskih problemih pa se bodo vedno bolj zaostrovali tudi socialni. Postavlja pa se tudi politično vprašanje, zakaj iz krize ne moremo hitreje in kdo je za zaostrovanje problemov odgovoren. Na seji se moramo idejnopolitično poenotiti vsaj v štirih pobočjih: v področju razvojnih vprašanj, inovacij, samoupravne in Poslovne organiziranosti ter socialnih programov, ki bodo osnova 'n zagotovilo, da bomo lahko izpeljali tudi gospodarske ukrepe; v spodbujanju izvoza kot edinega načina izhoda iz gospodarskih teža\f in v delitvenih razmerjih, saj je akumulacija vedno bolj zgrožena, je dejal Boris Bavdek, sekretar medobčinskega sveta *KS za Gorenjsko, ki je sestanek sklical in vodil. Bojan Urlep, predsednik medobčinske gospodarske zbornice 2a Gorenjsko.je strnil zastrašujoče ugotovitve gospodarske stagnacije in izvoza na Gorenjskem, ugotovljene tudi na zadnji seji 'zvršnega odbora zbornice Proizvodnja upada, nižja je produktivnog^ tudi v tradicionalno dobrih panogah, zaloge se večajo tiidi zaradi realno manjših plač in kupne moči, blago iz uvoza ne pr'haja, ker že dobavljenega še nismo plačali, ni deviz za najbolj enostavne in nujne reči. Tujina tega ne razume in se nam smeji, 'zvozne stimulacije se ne izplačujejo, tečaj rii prilagojen, načrtovane naložbe še niso začete, kar bo tehnološko zaostajanje še po-večalo, je dejal med drugim predsednik medobčinske gospodar ske zbornice. Volja do dela nas mineva, je bilo razumeti direktorje. Predlagamo stvarne, praktične spremembe deviznih zakonov, vlada pa sPremeni vse drugo, samo naših predlogov ne upošteva. Ljudi Prepričujemo, naj delajo, in tudi pripravljeni so, vendar hočejo r»ci plačilni dan plače, od nas pa, da zadeve, ki so v naši pristojnosti, naredimo. Da smo nemočni, jih ne briga. Smo na meji razumeti in obupa, nemočni, ker državni vrh odloča in dela po svoje, m»rno nas, čeprav nas pa po drugi strani prosi, naj vendar sodelujmo. Da vlečemo voz naprej, smo prisiljeni iskati rešitve in viju- do meje gospodarskega kriminala. . {°večuje se finančna nedisciplina, ugotavlja Jakob Piskernik ,z Merkurja. Opozoril dožniki ne jemljejo resno. Niti pozanimajo Se ne za odlog plačila. Ne razumem: poldrugo leto že govorimo o slabostih, pa se nič ne spremeni. Trgovina ni trgovina. Preveč je normativizma, sprejemamo predpis na predpis, pa je vsak od nJih slabši. Trgovina bi morala vzeti breme zalog, hitreje obračali pretok blaga, vendar tega bremena ne zmore, ker nima denarja Tako zaloge ostajajo v proizvodnji. •Rok Gašperšič iz GLG Bled ne more razumeti, zakaj ne sprejmemo boljših predpisov, zakaj se stvari ne premaknejo, zakaj predlaga skupščini povsem nekaj drugega, kot želi gospodarno, kje je tudi tu odgovornost za slabše predpise. •Slavko Zalokar iz Tekstilindusa pravi, da v tovarnah delajo, da jSfOstrujejo odgovornost, se prilagajajo razmeram in sistemu, Vendar ubirajo stvari negativen tok. Na vsa vprašanja ljudem ne *namo več odgovoriti. Dvakrat sem bil pretekli teden v Beogra-^ je dejal, zbornica je dala vladi predloge za spremembo zako-^°v, vlada pa je predlagala čisto nekaj drugega. Povečala je cen-rali/ucijo in razpravljala o uvozu zdravil in pralnih praškov kot °snovnem problemu" Lomino ga z uvozom bombaža, v tujini so i*e naših norčij že naveličali, saj ne vemo, kako jo bomo zvozili do *°nca leta. Komu na čast so presežki sisov blokirani? Oblikuje-^° gospodarsko politiko, v kateri je samo eden pameten, vsi dru-P Pa neumni; sprejemamo nove, komplicirana predpise, zaposlu- jemo novo administracijo, čeprav kričimo o njenem zmanjševanju. Tekstilci smo bili nakdaj trdno povezani, sedaj pa so nas razmetali. Logika odpoveduje, odločitve so nestrokovne, podatki slabi, odloča subjektivizem. Zunaj plačujemo dolgove, vendar na račun siromaštva doma. Sprašujem po odgovornosti za ukrepe. • Miro Rozman iz Almire pravi: resnica je nekje v sredi. Država ni poštena, pa tudi mi ne vedno. Razmišljamo, kaj bi izven sistema naredili in organizirali, da bi zraven še kaj ostalo. Daleč smo od vzdušja, da je možnost, da delaš, največja dobrina. Siva ekonomija izkorišča združeno delo. svetu ne ponujamo nič zanimivega, raziskujemo in razvijamo tisto, kar so pred nami že raziskali in razvili in bi lahko ceneje kupili. Zračunajmo in povejmo že končno, koliko smo dolžni delati, da se bomo preživeli. Falotu naj se reče falot, idiotu idiot, nadzor pa naj bo nad vsemi, ne samo nad vodilnimi in navadnimi delavci, ampak tudi nad srednjim slojem. Preveč hočemo zunaj sistema, vsaka prošnja je neke vrste politični pritisk. Zdravega optimizma nam ne sme zmanjkati, denar bo ljudem treba dati, vendar tudi reči, koliko je zanj treba narediti. • Vili Žener iz Save ugotavlja, da je finančna nedisciplina tudi že značilnost Slovencev. Družba je pri tem nemočna, morala peša. Z omejitvami tudi pri nujnih poslovnih potih v tujino, lahko trge zgubimo. Nerazumljivo je, da ne moremo plačati 65.000 švicarskih frankov za uvoz nekega nujnega stroja, ki bo izrednega pomena v proizvodnji. Kakovost domačih surovin je vedno slabša. Zavračamo jih, ker jih v izdelke ne moremo vgraditi. • V poslovnem svetu si zaradi neplačevanja zapravljamo ugled, je dejal Alojz Burja z Železarne Jesenice. Ne morejo pa razumeti, da na primer Skopjanci redno plačujejo (včasih ni bilo tako), mi pa kot nekdaj dobri plačniki ne. Ne veš več, kaj bo jutri. Ni pravil igre. Uspešen dobi največkrat klofuto. • Janez Tavčar s KŽK opozarja, da je kmetijstvo pred finančim bankrotom, da je vedno huje, da z vrha določene cene delajo težave, da pa Gorenjska zaradi tega. ker povečuje proizvodnjo mleka in mesa, igra še večjo socialno vlogo kot drugi. Grozi izguba, pa še kmetje naj začno štrajkati, je dejal. ZK je tudi odgovorna, da je tako. Večina vodilnih nas je komunistov in če ne bo drugače, bomo odstopili. • Nace Pavlin iz Kibernetikeje ugotovil, da kljub prepovedim še vedno razmetavamo z denarjem, organiziramo drage prireditve, nismo sposobni izpeljati davčnega sistema, ki bi spravil v red sivo ali »hajdučko« ekonomijo, razmetavamo s stanovanjskim fondom, skratka, nadzor nam slabi. Na plenumu bomo spet govorili, vendar, se bo kaj premaknilo? Rabimo armado pravinkov, da spreminjamo in razumemo zakone, inženirjev pa nam manjka. • Psi lajajo, karavana gre dalje, je dejal Franc Podjed iz SDK. Vse delamo povprek, logične izjeme niso več nikjer upoštevane, pametni predlogi se izgubljajo in podobno. Nekje sem prebral nasvet, naj gre naša vlada na študij ekonomije v Oxford. SDK je predlagala enostavnejši postopek za periodične obračune, rezultat pa je bil: administriranje se je še povečalo. • Janez Bedina iz Temeljne banke: vedno več je naložb, pa že takoj nam bančnikom povedo, da bo z vračanjem denarja težko. Nimamo še moči, da bi se lahko s takimi drugače pogovarjali. Na Gorenjskem se bomo morali pripraviti na drug problem: na brez-poslenost. Oceniti je treba, kam bodo ti ljudje šli, kje bodo, saj niso po svoji krivdi ostali brez dela. Najdimo dobre programe, da bodo imeli ljudje delo, da bodo lahko uspešni. Razmišljajmo pa, če bomo lahko ob reševanju teh problemov še lahko namenjali toliko denarja za druge namene. • Milica O/bit guvernerka Narodne banke Slovenije in članica CK ZKS je jedrnato odgovarjala na vprašanja, pojasnjevala stvarno in ne preveč optimistično, rožnato. Jedro napak naše gospodarske politike je, da se vlada preveč vtika v vse, daje različne ugodnosti in obremenitve, se odloča za zaostrovanja, druge pa postavlja v ugodnejši položaj. Dobro, uspešno gospodarstvo vleče za nos in to je vredno politične ocene na seji CK ZKS. Politika mora s prstom pokazati na tistega, ki je dolžan globalno urejati zadeve in začrtati gospodarsko politiko, in to je vlada, ne pa se pretirano vtikati v vse. To je lahko le stroga izjema. Zgubili smo merila za posamezne probleme, za obnašanje, vlada trmasto vztraja, in zaradi posameznih dreves gozda več ne vidi. Slovenija to bolj čuti, ker se je bolj trudila, da bi sistem dobrega gospodarstva zaživel, ne pa sistem izjem in privilegijev. Prepogosta praksa je politizacija problemov, ker smo že spoznali, da se le tako lahko kaj doseže. Koristna navada je postala politizacija, čeprav V bistvu slaba in nevarna. Obračunski sistem ni pisan na kožo dobrih, ampak na kožo zadolženih, prav tako devizni sistem. Ne upamo reči, ali družbena sredstva bogatimo ali zapravljamo. Glasovi o pravi spremembi devizne zakonodaje so v drugih delih Jugoslavije še prešibki, imamo pa tudi razloge, zaradi katerih vlada ne sliši predlogov gospodarstva. ZIS preveč zaupa samo sebi, čeprav ve, da pri izvozu ne dosegamo plana in ga bomo samo, če bo gospodarstvo motivirano za izvoz. Finančna disciplina se utegne še slabšati. CK mora to politično oceniti in njegov glas o tem se mora slišati. . .r „ . . J. Kosnjek Mladinski servis Kranj V avgustu bo dovolj dela '•U?11*' iu''i" ~ Pisarna mladinskega servisa v Kranju je bi-jt'v °nt'1' junija in v začetku julija eden najbolj obiskanih kia-v Kranju. Mladi so si iskali delo med počitnicami. Zal pa je 'ihV''11 711 vse Prema'°- Že v ten dneh pa kaže, da si bo vsak *o prislužil kakšen dinar. 0St "v<'liko hodi k nam dijakov, ki so v preteklem letu končali V'ju' ru/"'(' Je fcanje najmanj dela, Saj tovarne sanic posta POgOJe o delavcih /a nadomeščanje Najbolj je plačano fi-jt>i (* delo in taksno, ki zahteva strokovno /nanje. Kot vsa leta, 'i% '°tns v,'v <1,''a /a ''unte. Trenutno ga lahko dobijo na let a |j, P>'| Gozdnem gospodarstvu v Škof j i Loki, pri cestninski r^(', "ii na avtocesti in se marsikje. Veliko obvestil 0 prostih ^t) • pu Pr'ae 'e aun un ava prod tem, ko delavca že rabijo. ^ d "ajbolje, da se mladi tu večkrat oglasijo in povprašajo e'°,« pravi Peter Beton, vodja Mladinskega servisa. k>t.^>f delavnih organizacij ponuja za uro dela tisoč do tiso« ki bf° dinarjev. So pa tudi izjeme, ki plačajo manj ali več. Tisti, ^>v ui° bolje, pa hočejo tudi dobre delavce, navadno s stro-n° Izobrazbo. tis,..V*uk dan prihaja k vam več kot sto ljudi, mladih, pa tudi lO delovnih organizacij, ki ponujcjo delo. Vhod v sta- bo Ji> resnično zanemarjen. 'ot^ *"^oram reci, da je to na žalosl res Vsa naša opozorila Živi N(j^(()*d Gostinstvo pa malo Mležejo Pred vhod odlagajo od- • gnjijcjo m smrdi jo Tudi pogovoi / upravljale! stavbo %fla-'''' brc/, uspeha, upam pa, da bomo lahko to kmalu lu pravi Peter Beton V. Stanovnik Hotel Grad Podvin z zvezdo več Visoko priznanje za kakovostno ponudbo Podvin, KI. julij — K vrsti priznanj, ki jih je prejel Hotel Grad Podvin in njegova restavracija, so konec prejšnjega meseca dodali še eno — mednarodno zlato zvezdo za turizem, ki jo le najboljšim podeljuje Direkcija za poslovno iniciativnost (BID), s sedežem v ameriški /.vezni državi Texas. Hotel Grad Podvin, ki tudi med domačimi gosti in poslovneži slovi kot eden najboljših v Jugoslaviji, je bil zadnja leta deležen številnih pohval tujih turistov iz vse Kvrope in tudi Amerike. Prav ameriški poslovneži pa so ga predlagali kot enega najboljših na svetu, zato mu je svetovno znana BID (Business iniciative direetions), podelila mednarodno zlato zvezdo za turizem. Nagrade so podelili v Madridu, kjer je sedež BID za Fvropo. »Sprva smo razmišljali, ali naj gremo po nagrado ali ne, saj je Madrid le precej daleč in so zato stroški visoki. Vendar se naj je zdel pomen priznanja, ki ga predstavlja kipec zlate zvezde večji, saj pri podelitvi upoštevajo predvsem kakovost in individualnost. Za nas je to priznanje eno od dokazil, da je naša celotna ponudba takšna, kot si jo gostje želijo in pričakujejo. S tem pa i/.poln j u jemo svojo obve/o in akcijo »Turizem smo ljudje« resnično opravičujemo,« pravidirek-tor delovne organizacije Hotel Grad Podvin, Luka Pretnar. Kako vam uspeva vzdržati visoko ponudbo vseh storitev? »Zaposlene imamo ljudi, ki so vešči svojega poklica. Levji delež ponudbe pa seveda predstavlja hrana, ki je na najvišji ravni. Imamo dobre kuharje, natakarje, pripravljamo prvovrstno hrano. Vse to pa zahteva velike stroške, zato so cene pri nas dokaj visoke. Vendar gostje, ki sos ponudbo zadovoljni, radi plačajo in se k nam še vračalo Tako imamo precej gostov, ki so tukaj dlje časa, še več pa je takih, ki se ustavijo le za dan ali dva. Prav zaradi prehodnih gostov smo sklenili, da v kleti hotela odpremo Duty free shop, ki poleg zaslužka pomeni tudi dodatno storitev za nase goste Trudili pa se bomo, da bomo poleg standardnih izdelkov podobnih trgovin ponudili gostom najboljše, kar premoremo. Tako so od sobote naprej, ko smo trgovi.....dprh, na voljo slike Petra Adamiča, najlepši izdelki kiista I i i. Rogaške Slatine in se marsikaj.«je povedal Luka Pretnar. V. Stanovnik Spremembe devizne zakonodaje Boljša je prva zamera kot zadnja Železniki, 9. julija — Vroče razprave na četrtkovi seji izvršnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko so bile deležne predvsem najavljene spremembe devizne zakonodaje. Zanje je napočil skrajni čas, pravijo gorenjski gospodarstveniki, saj se zatika že celo pri kooperacijah s tujimi partnerji. S pregovorom boljša je prva zamera kot zadnja so gospodarstvenik: komentirali sprejem deviznega zakona. Žal je priložnost za prvo zamero zamujena, pri najavljenih spremembah devizne zakonodaje smo torej pred drugo zamero in upamo, da ne bo treba čakati na naslednjo. Sicer pa je takšnih, ki bodo popravljal-cem zamerili, na srečo v Jugoslaviji vse manj, vsekakor pa veliko manj kot bi jih bilo ob prvi. Kajti danes se ne moremo več pohvaliti niti s tem, da nasa država zgledno plačuje obresti in glavnico tujih posojil, suša v devizni blagajni je tako huda, da so plačila odložena za dva meseca. Niso torej slabe volje le tuji dobavitelji, ki dolgo čakajo na plačilo, s čimer smo si zapravili ugled pri mnogih. Rešilna bilka so najrazličnejše kooperacije oziroma kontokorentni računi in na Gorenjskem jih seveda s pridom uporabljajo, saj je v 85 milijonih dolarjev izvoza le 25 milijonov takšnega, ki ni vezan na te oblike. Toda kot kaže, se tudi pri kooperacijah že zatika, kranjska Planika je pred kratkim obvestila Gorenjsko banko, da bo avgusta potrebovala 1,5 milijona dolarjev za nakup izdelavnega materiala. So se torej tuji partnerji naveličali ukvarjati s takšnimi dobavami? Vsekakor je to še en dokaz, da je resnično napočil skrajni čas za spremembe deviznega zakona. Uvoz se veže na izvoz in izvozniki imajo pri poslovnih bankah evidenčne račune ter sami razpolagajo z delom deviz, tako da se presežki lahko prelivajo v reproverigi in osnova za izračun tečaja dinarja naj bo stvarna inflacija. Upajmo, da bodo ti predlogi razloženi kot strokovne zahteve in ne morda kot slovenske, saj gre v bistvu za uveljavitev stroke, v svetu veljavnega načina poslovanja. Težko je namreč poslovati s svetom, ko so stvari že tako nesmiselne, da devizne dnevnice potrjuje uradnik v Narodni banki, da se poslovne banke (ne le v Sloveniji, tudi drugod po Jugoslaviji) boje najeti tuje kredite, kaj ti ko je odobren, se lahko zgodi da ga bo udaril 110 člen. M. Volčjak Prenovljen hotel Ydria Idrija, julija — Po enem letu obnovitvenih dei je Mercator preda; namenu prenovljen hotel Ydrija v Idriji. Hotel, ki nosi ime po Valvasorju, je uvrščen v katerogijo B, ima 56 ležišč, restavracijo, kletno gostilno Kanon in trgovino s spominki. Pomembna pridobitev je velika restavracija, kjer je prostora za dvesto oseb. Poleg bogate kulinarične ponudbe bodo pripravljali dneve kulinarike in različne prireditve, v sodelovanju z mestnim muze jem in domačimi društvi. y g r »Modri encijan« že na poti Ljubljana, julij — V začetku tega meseca so se Jugoslovanske železnice vključile v mrežo najsodobnejših Euro City vlakov. Vlak, imenovan Modri encijan, vozi vsak dan iz Dortmunda preko Kolna, Frankfurta, Miinchna, Salzbur-ga in Beljaka do Ljubljane. Modri encijan slovi po točnosti, hitrosti, čistosti in udobnosti. Cena povratne vozovnice Ljubljana—-Dortmund —LJubljana je 146.254 dinarjev, Ljubljana—-Miinchen—Ljubljana pa 55.689 dinarjev. V. S. Zakaj višek Tržič, 15. julija — Ker je bilo ob vesti o finančnem višku občinske konference SZDL v Tržiču, ki je bila obljavljena v zadnji številki Gorenjskega glasa, precej ugibanj, objavljamo pojasnilo občinske konference. Štiri milijone dinarjev viška je nastalo zaradi cega, ker je bilo več mesecev nezasedeno mesto sekretarja in ker je bila tudi predsednica dalj časa v bolniški. Na delovnem mestu Od gradov do kapelic Franc Fortuna je že 23 let zaposlen pri Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju. Naziv njegovega delovnega mesta je: zidarsko vzdrževanje starih objektov. Našla sem ga pri prestavljanju Šimnovčeve kapelice v Hrastju. Mojstrsko je vso povezal, trdno zategnil vse žice, da bi se pri prestavljanju, ko jo bodo zgrabile jeklene vrvi gasilskega dvigala, ne zlomila. Zahtevno delo, ni kaj. Dela jim ne zmanjka. Ni dolgo tega, kar so v Preddvoru pri gradu Thurn obnavljali kapelo, v Prebačevem prestavili obcestno kapelico in podobno. Lani so v Kranjski gori obnavljali Lizneko-vo hišo, še prej v Radovljici Šivčevo hišo, pa grad Kamen, v Kranju grad Kiesselstein, v Studorju so pred kratkim urejevali gospodarsko poslopje. Jeseni bo na vrsti Linhartov trg v Radovljici. Zdaj pa se pravkar odpravljajo na Ajdno, kjer bodo pozidavah odkopani zid nekdanje cerkve na Ajdni in ga tako zaščitili pred nadaljnjim propadanjem. »Moraš se držati vseh navodil,« pripoveduje o svojem delu Franc Fotruna, »paziti moraš na vsako malenkost, pa naj bo to praskanje ometa s starih poslikanih hiš f ali pa obnavljanje obokov, arkad, oken. Malo več ometa ti odpade pri enem udarcu s kladivom, pa že gledaš, če nisi naredil kakšne večje škode. Vsak dan je drugačen, vsak dan se srečuješ z drugačnimi problemi. Veliko znanja ti dajo dolga leta prakse. Je pa to vsekakor zanimivo delo, * ki ga z veseljem opravljam. Plačano je pa ♦ako kot vsa kultura. Še dobro, da znam biti zidar ves dan...« D. Dolenc (mimmsmGiJis 4. stran NOVICE IN DOGODKI PETEK, 17. JULIJA 198 Seja izvršnega sveta Tržič, 15. julija — Člani izvršnega sveta Tržič so na današnji seji obravnavali predloge za učinkovitejše gospodarjenje v Rogu — Tozd Cevarna Retnje, ter spremembo oziroma povišanje prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti v občini Tržič od avgusta 1987 dalje za skupno blizu 2 odstotka. Razpravljali so tudi o periodičnem poročilu o uresničevanju odloka o proračunu občine Tržič za prvo polletje letošnjega leta ter sprejeli sklepa o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Obrtna cona OZ 1 in ureditvenega načrta kulturnega centra v starem mestnem jedru Tržiča. D. D. Izredna krvodajalska akcija Bled — Občinski odbor RK Radovljica skupaj s sindikalnimi organizacijami in organizacijami RK v torek, 21. julija, organizira izredno krvodajalsko akcijo v Zdravstvenem domu na Bledu za celotno območje radovljiške občine. Akcija bo od 7. do 13. ure. Organizirajo jo zaradi velikih potreb po krvi. Pričakujejo, da bo kri dalo vsaj 300 darovalcev. JR Praznovanje v Kokri Kokra — Vsako leto sredi julija v krajevni skupnosti Kokra v Kranjski občini s praznovanjem obudijo spomin na julij 1942, 'ko je okupator požgal Kokro. Letošnja proslava v počastitev praznika bo v nedeljo, 19. julija, ob 10. uri pri spomeniku padlih v Kokri. V programu bodo nastopili mladinci, slavnostni govornik pa bo častni krajan Kokre dr. Avguštin Lah. Odkritje spomenika dr. Viktorju Volčjaku Dolenji Novaki — Krajevni organizaciji ZZB NOV Cerkno in Novaki pripravljata v nedeljo, 19. julija, ob 10. uri pred SVPB Franjo v Dolenjih Novakih nad Cerknim svečano odkritje spomenika dr. Viktorju Volčjaku. Dr. Volčjak, znan partizanski zdravnik, je bil ustanovitelj in graditelj partizanske bolnišnice Franja. Spomenik dr. Volčjaku, ki je delo akademskega kiparja Toneta Logondra iz Škofje Loke, bo odkril Edvard Pohar, nekdanji šef sanitarnega oddelka devetega korpusa. Pred odkritjem spomenika bo v nedeljo ob 9. uri v muzeju partizanske bolnišnice Franja v Cerknem delovno srečanje pokroviteljev SVPB. Organizatorji pričakujejo, da se bodo nedeljskega odkritja spomenika dr. Volč-jaka poleg osebja partizanskih bolnišnic in ranjencev s Primorske in Gorenjske udeležili tudi številni krajani cerkljanskega. FINANČNA INJEKCIJA Kranj — Kulturna društva in skupine vključene v Zvezo kulturnih organizacij Kranj bodo, kot je bilo sklenjeno na zadnji seji izvršnega odbora ZKO Kranj, v začetku tega tedna prejeli polovico dotacij za svoje delo. Med društvi in skupinami, ki sodijo zaradi svoje kvalitete v ta-koimenovan poseben program, je kar nekaj takih, ki so tudi s to finančno injekcijo bolj podobni onemoglemu kot pa živahnemu društvu. Prvotni finančni program za te posebne skupine, med katere sodijo na primer APZ France Prešeren, Gledališče čez cesto, KUD Sava, SKK Carnium in drugi, je bil namreč razpolovljen, tako da bodo te skupine dobile letos le polovico prvotno predvidenega denarja. Zato so zdaj ob polletju nekateri «ta pridni«, ki so v tej sezoni delali po predhodno sprejetem programu (na primer Gledališče čez cesto in SKK Carnium) denar za celotno leto že porabili. Ali to morda kaže na to, da se septembra ali oktobra nova sezona za ta društva tja do novega leta sploh ne bo začela? L. M. FESTIVAL RADOVLJICA Radovljica — Društvo ljubiteljev stare glasbe tudi letos organizira koncerte stare glasbe z avtentičnimi glasbili. Sinoči je bil v okviru festivala že prvi koncert komorne glasbe, na katerem so nastopili Klemen Ramovš, Paolo Faldi in Milko Bizjak. V nedeljo, 19. julija, ob 20. uri, bo v radovljiški graščini drugi koncert, na katerem bo nastopil Ljubljanski baročni trio. V ponedeljek, 20. julija, ob 20. uri pa bo v cerkvi v Lescah orgelski koncert. Nastopil bo Franz Zebinger iz Graza. V četrtek, 23. julija, bo v graščini koncert Capelle Carniolae, v petek 24. julija, pa bo v graščini na koncertu nastopila čembalistka Lucy Hallman Russell. Vsi koncerti bodo ob 20. uri. KONCERT V ŽUPNIJSKI CERKVI Bled — V nedeljo, 19. julija, ob 19.30, bo v blejski župnijski cerkvi koncert baročne glasbe. Dela baročnih mojstrov Bacha, Corellija, Handla, Pepuscha in Loeilleta bodo izvajali solisti: violinistka Vgra Belič, namestnica koncertnega mojstra v Slovenski filharmoniji, flavtistka Jurka Zoroja, solistka SNG Opere in baleta Ljubljana in organistka Cecilija Kobal, svobodna umetnica. _KULTURNI KOLEDAR_ KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Kropa v starih fotografijah, ki jo je pripravil Kovaški muzej v Kropi. V Mali galeriji je na ogled razstava Urbanistične rešitve mestnega centra Kranja. V galeriji Mestne hiše se predstavlja sodobna makedonska karikatura. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij Eda Marušiča iz Ljubljane. V Kosovi graščini sta na ogled dve razstavi: Čebelnjaki na Slovenskem, ki jo je pripravil Muzej radovljiške občine ter fotografska razstava Oskarja Dolenca. RADOVLJICA — V Sivčevi hiši je na ogled razstava umetniških del družine Zelenko. V galeriji Kamen na Linhartovem trgu razstavlja slike na steklo akad. slikar Zmago Puhar. SKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji je odprta razstava kipov in reliefov akad. kiparja Toneta Demšarja. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Boris Yuri Božič. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 18. ure. TRŽIČ — V Paviljonu NOB danes, v petek, ob 19. uri, odpirajo razstavo slik Viljema Jakopina. Razstava bo odprta vsak dan med 17. in 19. uro. /II t ZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja' oblikovalka Lena Sajn iz Kranja. Andrejonovi imajo za več kot štiri stare milijarde škode Raketa proti toči vžgala dvojni kozolec Gorenja Žetina, 14. julija — Gručo poslopij, prislonjenih na prisojni pomol pod Koprivnikom, obdajajo raznobarvne proge njiv in seno-žeti, okrašene s šopi macesnov in češnjevih dreves. V ozadju se dviga mogočni čok Blegoša, ki se dostojanstveno odeva v temno zelenje gozdov. Žalostna slika pogorišča. Ni čudno, da si je Tavčar v Cvetju v jeseni tod zamislil svoje Jelovo brdo, kraj prisrčnih doživetij in idilične ljubezni. Prostorne hiše in veliki dvojni kozolci z zidanimi stebri pričajo o trdni gospodarski osnovi teh gruntov, ki jo je ustvarilo bogastvo lesa. »Mama je vedela, da se je Cvetje v jeseni dogajalo prav v naši stari hiši. Spominjala se je Tavčarja in sinov, ki so prihajali sem gori. Morda je bila res ta hiša, morda sosedova, kjer se pišejo Tavčar,« je razložila Andrejonova gospodinja, Tilka Vodnik. Namesto stare, mogočne hiše, poslikane s freskami, zdaj stoji nova, sodobna, velika domačija. A ni bil moj namen pisati o Tavčarjevem Jelovem brdu. Tudi sogovornico so razjedale povsem druge skrbi. V četrtek zjutraj, 9. julija, je raketa proti toči, izstreljena iz Javor, vžga- la njihov zidan dvojni kozolec in sosednjo drvarnico. Obe poslopji sta pogoreli do tal, v njih pa še traktor, cisterna gnojevka, obračalnik sena, precej lesa, drv in butar pa še okrog štiri tone sena. Uradno poročilo o nezgodi pravi, da je kozolec dvojnik z osmimi okni (štanti) zagorel ob 8.50. Mirko Stibelj, ki je pooblaščen za izstreljevanje raket proti toči, je po naročilu Centra za obrambo proti toči z Lisce streljal iz Javor v smeri proti vasi Gorenja Žetina. Ob 8.34 je izstrelil sedem raket, ob 8.45 dvanajst, od katerih sta dve zatajili že na strelnem mestu in ob 8.51 šest raket. Pri izstrelitvi je ena od raket priletela v sredino tretjega »štanta« kozolca in povzročila požar, ki se je hitro razširil, saj so bili vsi »štanti« obloženi s senom. Hkrati s kozolcem je do tal pogorela še sosednja drvarnica. Poročilo tudi pravi, da so očividci opazili padec še ene rakete blizu hiše Gorenje Ravni 8, last Franca Derlinga, ki pa k sreči ni napravila škode. »V četrtek zjutraj je malo rosilo,« se spominja Tilka Vodnik. »Dež je bil potreben. Slišala sem rakete. Ogenj v kozolcu je prvi opazil sosedov fant, Tomaž Tavčar, ki je pritekel povedat, da gori. Bila sem sama z najmlajšima sinovoma. Priznam, da sem bila tako zbegana, da nisem vedela, kaj naj storim. Ničesar nisem mogla narediti. Še dobro, da je bil 14-letni Janez bolj prišteven. Izpod kozolca je rešil traktor, nakladalko in kosilnico. Več ni utegnil.« Gasilci so prihiteli iz Javor, Poljan, Gorenje vasi, Škofje Loke, tudi kranjski poklicni so bili že na poti, vendar njihovo posredovanje ni bilo več potrebno. Kozolec in drvarnica sta izginila v plamenih. Gasilci so pazili, da se požar ne bi razširil še na bližnjo hišo; če bi ta zagorela, bi to pomenilo konec vasi. Gospodarja Andreja Vodnika te dni ni veliko doma, saj ubira številne poti do občine, kmetijske zadruge, zavarovalnice Triglav. Rad bi čimprej dobil škodo povrnjeno, da bi lahko kupil gradbeni material in na že zakoličeni površini sezidal nov dvojni kozolec. »Ljudje nam gredo zelo na roko,« je povedala Tilka Vodnik. »Gradbeni material že prihaja, prav tako smo že dobili nekaj sena, soseda pa nam je ponudila, da lahko pokosimo na njenem. Tu gori so travniki bolj borni. Približno polovico kosimo dvakrat, drugo samo enkrat. V hlevu imamo zdaj dvajset glav živine; krav, telet, pitancev. Mleko vsako jutro vozimo v Javorje, štiri kilometre daleč.« Pri Andrejonu bodo tja do zime ob obilju nujnega kmečke- Tilka Vodnik ga dela zaposleni še z gradnjo novega kozolca, pod katerega bodo lahko postavili stroje in orodje, ki jih bodo morali prej večino še kupiti, ter krmo za živino, ki tudi ne bo smela biti lačna. Požar v Gorenji Žetini ni prvi primer škode, ki jo je povzročila raketa proti toči, ker se v zraku ni razpršila. Junija lani je raketa prebila streho in pristala v kopalnici ene od škofjeloških hiš. Koliko jih na podoben način konča po travnikih, gozdovih ali kje drugje, dostikrat neopazno, pa se niti ne ve. Rakete izdelujejo v tovarni 19. deceiaber v Titogra-du. Predlani jih je od vseh izstreljenih v Jugoslaviji zatajilo približno odstotek, lani se je ta odstotek povečal, ker je vgrajenih več slabših domačih materialov. Raketa TG 10 je sestavljena iz 160 delov, pri izdelavi pa je potrebnih okoli 250 operacij. Pritisk v njenem motorju znaša 150 atmosfer, temperatura pa kar 2500 stopinj. H. Jelovčan Asfaltirali 600 metrov ceste v Javorje Radi bi dobrega »strička« Javorje, 15. julija — Približno sedem kilometrov dolga pot vodi iz Poljan v Javorje. Velik kos je je že asfaltirane, približno poldrugi kilometer pa je še makadama, od tega kilometer že utrjenega in pripravljenega za asfaltiranje. »Cesto smo razširjali in utrjevali krajani sami, s svojimi traktorji in rokami,« je povedal Marjan Možina. »Začeli smo spomladi in delali približno dva meseca, da smo jo uredili dober kilometer in pol. Na 600 metrih smo pred kratkim s pomočjo loške komunalne skupnosti dobili asfalt. Približno 23 milijonov dinarjev smo zbrali s samoprispevki delavcev, kmetov, upokojencev in vikendašev, ki : so svoj delež prispevali, bodisi v dveh obrokih, bodisi z vsakomesečnimi odtrgljaji od ^^^^msm^^i* p|a£ v tren letih. Največ so prispevali krajani vasi Javorje, Dolenčice in Murove.« Krajani bi seveda radi že letos asfalt še na preostalem kilometru utrjenega cestišča, sicer bo njihovo dvomesečno delo v neurjih dobesedno splavalo po vodi. Če bodo dovolj sitni in iznajdljivi, jim bo morda uspelo najti dobrega »strička« z denarjem. H. J. Pihalni orkester Kranj SPET IGRAJO Kranj — Potem ko je že grozilo, da kranjskega pihalnega orkestra zaradi neurejenib organizacijskih in tudi finančnih problemov ne bo več, saj je celo dirigent napovedal odstop, zdaj kaže, da bo Kranjčanom vendarle uspelo obdržati svojo _godbo._ S promenadnim koncertom minulo nedeljo v parku ob Blejskem jezeru je kranjski Pihalni orkester napovedal, da godbeniki mislijo ostati skupaj. Še več, med njimi je bilo opaziti tudi več mlajših članov, ki so zadnji čas že napovedovali izstop iz orkestra in tudi niso več redno hodili na vaje. To pa je bila le ena od posledic krize kranjske Pihalne godbe, ki je grozila s popolnim razpadom skupine, saj je odstop napovedal tudi dirigent Branko Markič. Pred časom so se za probleme kranjskega Pihalnega orkestra zavzele poleg ZKO Kranj še skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije. Na zadnjem posvetu o problemih, ki tarejo kranjski orkester, je bilo ugotovljeno, da orkestru manjka organizacijske utrditve. Predlog so zduj pripravili na ZKO Kranj, izvršni odbor Pihalnega orkestra pa bo o tem v kratkem razpravljal. Med novostmi, ki jih predlagajo za boljše delo orkestra, je tudi polovična profesionalna zaposlitev dirigenta, ki bo tako lahko poleg vaj in nastopov orkestra, prirejanja notnega materiala in drugega, opravljal tudi pedagoško delo — učenje novih godbenikov. Kaže, da se bo uredila tudi finančna situacija orkestra, ki je imel lani 90 vaj, 15 koncertov, 10 nastopov na proslavah in 70 nastopov na pogrebih. L. M. 90 let gasilskega društva v Selcih Praznovali bodo v \ nedeljo Selca, 15. julija — Organizirano gasilstvo v Selcih je v resnici staro že 103 leta, vendar je bilo društvo ustanovljeno kasneje* leta 1897. Da bi se vsaj bežno ne ozrli v minula desetletja, ob prazniku tudi ne gre. V stari kroniki piše, da je leta 1809^- Selcih pogorelo 5^ hiš, leta 1863 42. istega leta cele Spodnje Lajše, leta 1883 cele Kališe. Velike nesreče so prednike prisilile, da so začeli organizirati gasilce-Leta 1885 so dobili prvo črpalko, ki je reševala goreče Sevlje. Kasneje je bilo še veliko požarov, vendar tako tragičnih nikoli več, tudi po zaslugi selških gasilcev. »Ce se rahlo dotaknem novejše zgodovin«« potem moram povedati, da je naše društvo po letu 1955 doživelo pravi razcvet. V šestdesetih letih smo poleg gasilskega dom0 zgradili nov stolp, v sedemdesetih letih stn° začeli kupovati novo sodobno opremo j1! kombi za prevoz, v osemdesetih smo dobil' cisterno za gašenje s peno in vodo, leta pa odprli nov, večji gasilski dom,« praV predsednik društva Vinko Bernik. Danes so selški gasilci po opremljenosti za klasično gašenje med vodilnimi v loški občini. Velika pridobitev so tudi radijske povezave, ki omogočaj0 hitro in učinkovito ukrepanje. Leta 1954, ko so začeli graditi vodovod, so hkrati ustanovili tudi gasilske trojke; danes jih je šest po v8' seh, medtem ko celo društvo združuje 164 članov. Imajo sedem desetin, od tega kar štiri pionirske, kar je najtrdnejše zagotovilo, da prostovoljno gasilstvo v Selcih ne bo zamrlo, Gasilci se posebej zagnano urijo spomladi, ko se prijavljajo na občinsko tekmovanje, vrsto v« pa jmajo potem še septembra in oktobra. Veliko pozornost posvečaj0 tudi izobraževanju članov in protipožarni vzgoji otrok. »Kakšen je naš program za naprej? Dom je dobro opremlj*"1' medtem ko bomo opremo trojk morali izboljšati, najprej v Zabre' kvah, kjer bo že letos treba preskrbeti osnovno opremo. V Doleoj' vasi nameravamo ustanoviti najmanj po eno člansko in pionir*!*0 desetino in ju opremiti, saj vas raste in ima že 90 hiš.« Leta 1HH1 so selški gasilci zelo uspešno speljali akcijo »V \>.'k" hišo gasilski aparat«. Res ima vsaka hiša najmanj enega; skupaj j'h je 2(i.r). Nakup se je obrestoval. Lani, na primer, sla prav hišna a|>*'' rata preprečila, da bi zgorel traktor in hiša v Kališu. II. Jelovčan Srečna ura in video na vrt*1 Kranj, julija — V Gostilni Sejem v Kranju, kjer pravijo, da *2j| niso popolni, se pa trudijo, so letos prvič odprli vrt. Odprt jo vurfi dan od 12. do 23. ure. Posebnost, če jo lahko tako imenujemo, ic \fl to, da je dopoldanska kuhinja zduj zaprta. V zameno pa vas n«^ ]p čakata dve zanimivi presenečenji. Vsak dan od 15. do 10. in od l8'^ 19. ure ima vrt tako imenovano srečno uro. Ko spijete in plačat*' ^ malo pivo, lahko naročite še enega, ki ga dobite zastonj I )rug° ' y senečenje pa vas čaka zvečer. Na vrtu se lahko udobno zleknet*% žalnik, se hladite ob pijači in gledate zanimive video filme. M*>,ld ;,h video program zelo poster, saj vrtijo filme oziroma kasete, »' Jf» lastniki in ljubitelji videa radi prinašajo s seboj. Ob nedeljah )e Gostilne Sejem odprt od 18. do 23. ure. PETEK, 17. JULIJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 5. STRAN ,7^IS^S^©IEI(GLAS TV SPORED PETEK _ 17 julija ]y35~Poročila '8.40 Dolga bela sled, 11 del češkoslov nadaljevanke 910 R.sanka J9 24 Iz TV programov '9 30 TV dnevnik in poročilo s seje CK ZKS <°25 C Bertolazzi Lulu. 3 del ital nadaljevanke «'35 Zgodovina izumov: Izumljanje sveta, 2 del dokum „ ser'je ««45 Poletna noč 22 50 Ciklus Clauda Chabrola Zver mora umreti, franc film Oddajniki II. TV mreže 16 55 Test 17 10 Univerziada 87 - Atletika, Drenos 19 30 TV dnevnik 20 00 Univerziada 87 - Odbojka (M), finale, prenos 22 00 Košarka (M), polfmale. posnetek z Univerziade TV Zagreb I program 9 00 Dediščina za prihodnost Stevan Raičković 9 45 Oddaja za otroke 10 30 Okno v svet. oddaja iz kul ture 11 00 Biskvitki 11 25 Stan poklici 15 40 Program plus 17 10 Medvedek Unec 17 30 Kevmov svet, otroška dra ma TV Beograd 18 00 Izobraževalna oddaja 18 30 Risanka 18 40 Številke in črke - kviz 19 00 TV koledar 19 30 TV dnevnik 20 00 Cagnev in Lacev, serijski film IZBRALI SOZMflS M MERKUR kranj JJ MERKURJEVI prodajalni ŽFLEZNINA Bled. . r®šernova 50, so dobro založeni in imajo veliko '2biro ročnega in strojnega orodja, kompletnega vodoinstalaterskoga materiala, materiala za centralno Kurjavo in gradbenega materiala, ^oleg omenjenega imajo dobro izbiro barv in lakov er raznih čistilnih sredstev in sredstev za beljenje. »MERKUR kranj J (, ^oj sosed je vampir je ameriška srhljivka Charlie je obi )9'n' najstnik Njegov hobi so filmi groze V sosednjo hišo se IX nel*ega dne vselil čuden par g Dendnge, njegov telesni •«•' in mrtvaška krsta O Dendnge se čez dan sploh ne iJ>v'ia. a lokalni časopisi vsak dan prinesejo vest o novi v*/'1 m,flde ženske Eno od žrtev je prav Charlle videl, kako je ra °P'la v sosednjo hišo. in videl je tudi, kako so g Dendngu Ses"' nohti in zobje Tudi g Dendnge |e videl Charlija Zdai Var^8čno Charliejeve muke Nihče mu ne verjame, da je sosed (^^olicaj it. 1 je ameriški akcijski film o tihotapcih droge ®d New Yorkom in Hong Kongom Jackie Chan, ki je v svetu CB*nan kot »azijska zvezda št 1« se zdaj pojavlja v vlogi poli pr'a. ki odpotuje v Hong Kong in tam odkriva celo verigo pre {^taialcev droge In ko se začne dirka, jo spremljajo vrato tjfPV* akcije, nepričakovani obrati in situacije, v katerih do ,ra ta izredni igralec, mojster borilnih veščin. ski ?UpBr policaja iz Miamije pa je ameriško italijanski akcij biv* Ooug Bennet, agent FBI, s prevaro nagovori svoiega r«S t 8 Partnerl8 Steva Forresta, zdaj pilota helikopterja, da •n» s'učaj ropa 20 milijonov dolarjev, ki se je zgodil pred (j4 '8timi leti Eden od roparjev je Joe Garret, zapornik, ki so {8(pravkar spustili na svobodo Preden bi se sploh s kom sre 0 ' )• bil Garret ubit v Miamiju, a dva super policaja, to sta |Jl?ufarni Bud Spencer m Terence Hill začneta z iskanjem, s '•to''^ ,e hosta zamerila najmočnejšim ljudem ameriškega ^•rt*** fl,m Super policaja iz Miamija bo predvajan v t^Dremieri v petek. 17 julija, ob 20 uri v kinu Železar na Je in v'C8h. v soboto, 18 julija, ob 22 uri v kinu Center v Kranju S^ftedeljo jg ,„|i,a. ob 21 uri v kinu Tržič 20 55 Večer Pn hpi, zabavna od daja 22 00 Kulturni magazin 23 35 Program plus SOBOTA 18. julija 14 30 Znak. ponovitev 2 dela otroške serije TV Sarajevo 15 00 Španska državljanska voj na. 7 del dokument serije 15 30 Univerziada 87 - Vesla nje. prenos 17 25 Krištof Kolumb, amer film 19 24 Iz TV programov 20 15 Nenaden preobrat, amer film 22 20 Poletna noč - Kir Royal, amer nanizanka Oddajniki II. TV mreže 13 20 Jugoslavija, dober dan 13.50 Metuljev oblak, mlad. film 15 10 Razigrana mladost, revija otroške in mladinske glas be v Varaždinu 16 10 Dallas, amer nadaljevan ka 17.15 Narodna glasba 17 45 Sedem TV dni 18.30 Univerziada 87 - Košarka 20 00 Univerziada 87 - Nogo met 2130 Rezerviran čas 21 55 Univerziada 87 - Vater- polo, prenos 23.00 Unvierziada 87 dnevni pregled TV Zagreb I. program 9 00 Poletno dopoldne 11.30 Program plus 13.20 Jugoslavija, dober dan 1350 Metuljev oblak, mladinski film . 1510 Razigrana mladost, revija otroške in mladinske glasbe v Varaždinu 16 10 Dallas, amer nadaljevan- ka 17 15 Narodna glasba 18 30 Švenk, dokumnet oddaja 20 00 Ugrabitev letala, amer. film 22 00 Netopir - poletni čas NEDELJA 19. julija 10 05 Živ-žav 10 55 Dolga bela sled, ponovitev 11. dela češkosl nadalje vanke 11 25 Alpski večer 87, 1 oddaja 12 00 Ljudje in zemlja 12 30 Poklici: Sin, za kmeta se boš šolal 1450 Paganini, 3. del sovjetsko - bolg. nadaljevanke 16 10 Univerziada 87 - Atletika, prenos 20 00 Univerziada 87 - Zaklju ček, prenos 22 00 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 8 40 Danes za jutri in igram film 1140 čas podvigov, dokumen tarna oddaja 12 25 Zagrebški kabaret, doku mentarna oddaja 13 10 Oddaja iz kulture 17 35 Moji. tvoji, najini amer film 20 00 Zappelm, angl film 21 40 Rezerviran čas TV Zagreb I. program 10 00 Poročila 10 30 Otroška matmeia 12 00 Kmetijska oddaja 14 00 Vsi smo mi hodili v šolo, češkoslovaški film 15 05 Nedeljsko popoldne 16 20 Reportaža 16 55 Portret igralca Donald Sutherland 17 25 Začnite revolucijo brez mene, ameriški film 19 30 TV dnevnik 20 00 Tudi to je sreča, serijski film 20 50 Domača zabavnoglasbena oddaja 21 50 TV dnevnik 22.05 Na robu teme, serijski film 23 00 Program plus 00 30 Poročila PONEDELJEK 20. julija 18.10 Šola tenisa, 5. oddaja 18.35 Radovedni Taček: Zmaj 18 50 Pamet je boljša kot žamet, 3 oddaja 18 55 Sedem stopnic do glasbe: dopoldanski in popoldan ski otroci 20 00 C. Duck - M.Thomas: Či gav otrok, 3. del. avstral. nadaljevanke 20 50 Omizje: Zasebno zdravstvo da ali ne? 22 45 Poletna noč 15 30 1540 17 10 17 25 17 30 17 45 1800 18 30 1840 1900 19 30 20 00 21.35 22 25 22 50 00 15 Poročila Program plus Medvedek Uhec Poročila Hihitavčki. otroška oddaja Skriti zaklad, otroška oddaja Tehnično izobraževanje Risanka Številke in črke —kviz TV koledar TV dnevnik Ponedeljek, francoska drama Pohod evropske civilizacije, angleška dokumentarna serija TV dnevnik Program plus Poročila TOREK 21. julija 18 40 Znak, 3 del otroške serije TV Sarajevo 19.24 Iz TV programov 19.30 TV dnevnik 20.00 G. Verdi: Falstaff, opera v treh dejanjih 22.10 TV dnevnik 22.25 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže SREDA 22 julija 10 05 Festival kurirček, 2 oddaja 10 20 Slovenski oktet doma in po svetu 10 50 Drugačna Sneguljčica, madžarski film 16 45 Slobodzianek Past, pred stava luktovnega gledališča Ljubljana 17 35 Kdor se boji, zbeži češko slovaški film 19 24 Iz TV programov 19 30 TV dnevnik 2000 Film tedna: Naš človek, slovenski film 21 30 Ko je bilo najteže biti člo vek. dokumentarna oddaja 22 10 TV dnevnik 22 25 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže Oddajniki II. TV mreže 17 10 TV dnevnik 17.30 Hihitavčki, otroška oddaja 17.45 Skriti zaklad, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 20 30 Mali koncert resne glasbe 20 55 Domači kino: Richardove stvari, amer. film 22 25 Znanost in mi TV Zagreb I. program 8 55 Poročila 9.00 Umetniki in vloge: Zvonko Krntić 9 25 Oddaja za otroke 10 10 TV galerija 10.50 Biskvitki 11 15 Potovanja: Stara Planina 17 10 TV dnevnik 17 30 Kaj otroci vedo o domačem kraju, otroška oddaja 18.00 Tokovi samoupravljanja, izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Razne slikarske tehnike 20.30 Žrebanje lota 20.35 A Reiner - 2 skladbi Scott Joplin 20.50 Diskofolk 21.40 Muppet shovv 22.05 Kronika s puljskega filmskega festivala TV Zagreb I. program 8.55 Poročila, Poletno dopoldne 9.00 Pesmi iz Sibirije 9.40 Oddaja za otroke 10.25 TV galerija 11.05 Biskvitki 11.30 Potovanja: Prokletije 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Medvedek Uhec 17.25 Poročila 17.30 Kaj otroci vedo o domačem kraju, otroška oddaja 18.00 Tokovi samoupravljanja, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke —kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Žrebanje lota 20.05 Sinovi in hčere steklarja Jakoba, serijski film 21.10 Kontaktni magazin 22.40 TV dnevnik 23.00 Program plus 00.30 Poročila 17 30 Zgodbe modrega telefo na, otroška serija 18 00 Izobraževalna oddaja 18 40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 20 00 Glasbeni večer: Baleti Bir git Cullberg - M De Fal la: Lutke mojstra Pedra, opera; Dnevni plesa 86 v CD 21 35 Umetniški večer: Ranko Marinkovič TV Zagreb I. program 8 55 Poročila 9 00 Umetniki in vloge: Nikola Mitič 9.50 Oddaja za otroke 10.35 TV galerija 10.55 Biskvitki 11.20 Potovanja: Bjelašnica 15 30 Poročila 15 40 Program plus 17.10 Medvedek Uhec 17 25 Poročila 17.30 Zgodbe modrega telefona, otroška oddaja 18.00 Moje, tvoje, naše, izobraževalna oddaja 18 30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 1910 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 00 Njegov tip žene, ameriški film, Barbarella, francoski igrani film 23 30 Pcročila 23 40 Program plus 00 50 Poročila ČETRTEK 23. julija 18 40 Obisk v mestu Živ žav, otroška oddaja 18 55 Naša četica koraka 21 05 Maupassantove novele, 2 del. francoske nanizanke 22 00 TV dnevnik 22 15 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 17 10 TV dnevnik 17 30 Markova dekleta, otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18 40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 20 00 Narodna glasba 20.50 Dokumentarni večer 22 25 Čas knjige 23.00 Kronika s puljskega festivala TV Zagreb I. program 8 55 Poročila 9.00 Umetniki in vloge: Dušica Tomič 9.40 Oddaja za otroke 10 25 TV galerija 11.15 Biskvitki 1140 Potovanja: Pohorje 15 30 Poročila 15 40 Program plus 17.25 Poročila 17.30 Markova dekleta, otroška oddaja 18.00 S športno rekreacijo do zdravja, izobraževalna oddaja 18 30 Risanka 18 40 Številke in črke —kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.05 Tujec, ameriški film 22.45 TV dnevnik 23.05 Program plus 23.35 Poročila radio žiri Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na Nedelja, 19. julija UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Minute za prometno varnost 10.00 Krajani Selc so praznovali — Raketa proti toči, da ali ne — Novice in dogodki — Iz zgodovine naših krajev Četrtek, 23. julija 19 30 Napoved programa — Kolesarji, povabljeni ste v studio — Novice, obvestila 21.30 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK. 17. julija Prvi program 4.30 - 8 00 Jutranji program -glasba 8 05 Dober dan -11.05 Carmen (G. Bizet: Carmen, suita št 1, G Bizet - RŠčedrin: Carmen, blaetna suita) 12.10 Pod domačo marelo... — 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije Jugoslovan skih narodov in narodnosti 13 20 Osmrtnice, obvestila in za bavna glasba 13 30 Od melo dije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17 00 Studio ob 17. -ih - 18 00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in go-demo - 20.00 To imamo radi -21 05 Oddaja o morju in pomorš čakih - 22 30-24 00 Iz glasbe ne skrinje - 00 05 - 4 30 Nočni program SOBOTA, 18. julija Prvi program 805 Pionirski ttdnik praznični - 1005 Sobotna matineja -14.05 Glasbena panorama -15.10 Popoldanski mozaik -17 00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Odmevi z baletnih odrov -1b 30 Za naše najmlajše - 22.20 Od tod do polnoči - 2305 Lite rarni nokturno - 00.05 - 5 00 Nočni program - glasba NEDELJA, 19. julija Prvi program 5 00-800 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9 05 Še pomnite, tova riši? - 1005 Promenadni kon cert - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13 20 Za naše kmetovalce -15 00 Nedeljska reportaža -15 40 Pojo amaterski zbori -1630 Pogovor s poslušalci -17 50 Radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice — 20 00 - 22.00 V nedeljo zvečer -22 20 24 00 Glasba za prijeten konec tedna - 00 05 - 4.30 No čni program - glasba PONEDELJEK, 20. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8 05 Glasbena lepljenka - 8 40 Pesmice na potepu -9.05 Z glasbo v dober dan -10 05 Tekoča repriza - 12.10 Veliki revijski orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 15.30 Dogodki in odmevi -- 16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 22 30 Ob do mačem ognjišču - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05 - 4 30 No čni program - glasba TOREK, 21. julija Prvi program 4 30 - 800 Jutranji program -glasba - 8 05 Dober dan z revijskim orkestrom RTV Ljubljana - 8 35 Igraj kolce 9 05 Z glas bo v dober dan - 11 05 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13 30 Od melodije do melodije - 14 05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi -18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavnaglasba - 21 05 Radij ska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22 30 Slovenski pevci zaba vne glasbe - 22 50 Literarni nokturno - 23 05 Mozaik lahke glasbe - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba SREDA, 22. julija Prvi program 4 30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Dober dan z.... -905 Praznična matineja - 10.05 Posebna oddaja — 11.05 Danes smo izbrali - 13.20 Od melodije do melodije - 14.05 Popularni operni sprehod z našimi umetniki - 15.10-15.30 Popoldanski mozaik - 15.45 Zabavna glasba - 16 00 Melodije iz letošnje Pop delavnice - 17 02 Posebna od daja — Valentin Polanšek: Sla po svobodi - 17.45 V borbi do zmage - 1815 Naš gost -18 30 Glasba - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 VVolfgang Amadeus Mozart: odlomki iz opere Figarova svatba - 22.30 Znane melodije - 23.05 Literarni nokturno -00 05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 23. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Dober dan z orek-strom Henrv Mancini - 8.30 Koncert za mlade poslušalce - 9 05 Z glasbo v dober dan - 10 05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Poje mo in godemo - 13 30 Od melodije do melodije - 14.20 Mladi koncertant - 1445 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16 00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17 00 - 20 00 Četr tkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Večerna podoknica - 22 50 Lite rarni nokturno - 2305 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program KRANJ CENTEH 17. julij: avstral. pust film CE STNI BOJEVNIK ob 16., 18. in 20 un, 18. julija: amer akcij film POKLIC KOMANDOS ob 16 . 18 in 20 un, 19. julija: amer akcij film SUPER POLICAJA IZ MIA MIJA ob 15 un, amer vojna ko med NORA INVAZIJA NA KALI FORNIJO ob 17 in 19 uri, pre miera amer srhljivke MOJ SO SED JE VAMPIR ob 21 uri, 20. in 21 julija: hongk akcij film MA FIJA PROTI NINJI ob 16.. 18 in 20 uri, 22. in 23. julija: amer fant film ZAPUŠČENI KANJON ob 16, 18 in 20 uri KRANJ STORŽIČ 17 julija: amer srhljivka PETEK 13 - V del ob 1«J in 20 un, 18. julija: amer. akcij.film KOMAN DOS ob 16 in 18. uri, nem. erot film ANDREJA ob 20 uri, 19 julija: hongk akcij film BAN DIT IZ SHANTUNGA ob 14 un, amer erot film PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 16 in 18 un, premiera amer akcij filma PO LICAJ ŠT 1 ob 20 uri, 20 julija amir.-ital akcij film OSAM LJENI OBUPANEC ob 18 in 20 uri 21. julijam ital - erot film KA LIGULOVE SUŽNJE ob 18 in 20 un. 22. julija: amer komedija VOJNA AKADEMIJA ob 18. in 20 un. 23. julija: amer. erot. film PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 17. julija: amer. superspektakel CONAN II ob 16 in 18 uri, pred premiera SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 20 uri, 18. julija: avstral.pust. film CESTNI BO JEVNIK ob 16 m 18 un, premie ra amer fant filma ZAPUŠČENI KANJON ob 20 un. 19. julija: ital.komedija ŠTIRI PESTI PRO TI FtlU ob 16 uri, amer fant film ZAPUŠČENI KANJON ob 18 in 20 uri 20. julija: amer fant film ZAPUŠČENI KANJON ob 16., 18. in 20 uri, 21. julija: amer erot film PROFESORICA FRANCO ŠČINE ob 16, 18 in 20 uri, 22. julija: hongk akcij film MAFIJA PROTI NINJI ob 16, 18. in 20 uri, 23. julija: hongk akcij, film MAFIJA PROTI NINJI ob 16 in 20. uri, amer pust film VRNITEV V PRIHODNOST ob 18 uri KRANJSKA GORA 17. julija: amer komedija SU PfcR AGENTA ob 18 in 20 un KAMNIK 17. julija: amer akcij film PO KLIC KOMANDOS ob 18 in 20 uri. 18. julija: amer vojna kome dija NORA INVAZIJA NA KALI FORNIJO ob 18 in 20 uri, 19. ju lija: amer akcij film KOMAN DOS ob 17 in 19 uri, premiera hongk. filma MAFIJA PROTI NINJI ob 21 uri, 20. julija: amer superspektakel CONAN II. ob 18. in 20 uri, 21. julija: amer pust film CESTNI BOJEVNIK ob 18. in 20 un, 22. julija: amer. film ŠESTA ŽRTEV ob 18 in 20. uri, 23. julija: hongk akcij film KIN KUNG FU DEKLE ob 18 in 20 uri _TRŽIČ_ 17. julija: ital. Vomedna ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 18 in 20 uri, 18. julija: amer erot film STRASTI ob 18. in 20 uri, pre miera hongk filma KUNG FU DEKLE ob 22 uri, 19. julija: amer akcij film KARATE KID I ob 17. in 19. un, premiera amer. akcij, fima SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 21 uri, 20. julija: avstral pust. film CESTNI BO JEVNIK ob 18 in 20 uri, 21. julija: amer komedija IZGANJALCI DUHOV ob 18 in 20 uri, 22. julija: predpremiera amer pust. film OD TARČE DO SMRTI ob 18 m 20 un, 23. julija: nem. erot film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPALKI ob 18 in 20. uri DUPLICA 18. julija: amer akcij film POLI CAJ ŠT 1 ob 18 in 20 uri 19. ju lija: hongk film KUNG FU DE KLE ob 18 in 20 uri, 22. julija, amer srhljivka MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20 uri, 23. julija amer. erot. film STRASTI ob 20. uri RADOVLJICA 18. julija: ital akcij, film ODHOD BOJEVNIKOV BRONXA ob 18, uri, amer. krim. film GOLA KLET KA ob 20 un, 19. julija: amer. pust. film PEKEL RIO ABAJO ob 18. uri, ital. akcij, film ODHOD BOJEVNIKOV BRONXA,ob 20. un, 20. julija: amer krim. film GOLA KLETKA ob 20 uri, 21. julija: amer film PEKEL RIO ABA JO ob 20 uri. 22. julija: jugosl zabavni film MOJSTER IN KREMŠNITA ob 18 uri, amer. zabavni film NORA ZABAVA V EVROPI ob 20 uri, 23. julija: amer krim film ZANKA ob 20. BLED 17. julija: franc film MIMOIDO ČA IZ ULICE SANS-SOUCI ob 20 uri, 18. julija: franc film Ml MOIDOČA IZ ULICE SANS-SOUCI ob 18 uri, amer film SLADKE SANJE ob 20. uri, 19. julija: amer film HIGHLANDER ob 18 uri, imer film SLADKE SANJE ob 2) uri, 20. in 21. julija: ital filrr ODHOD BOJEVNI KOV BRON ^A ob 20 un, 22. julija: amer pjst. film PEKEL RIO ABAJO ob 18. in 20 uri, 23. julija: jugosl film MOJSTER IN KREMŠNITA ob 20. uri BOHINJ 18. julija: amer film HIGHLAN DER ob 20. uri, 19. julija: franc film MIMOIDOČA IZ ULICE SANS-SOUCI ob 18 in 20. uri 23. julija: amer pust. film PEKEL RIO ABAJO ob 20. uri ŽIRI 18., 19. in 21. julija: amer znan fant film HUNDRA (18. in 21. ju lija ob 20 30, 19 7 ob 18. uri) ŠKOFJA LOKA 17. julija: amer komedija NE VIDNI VOZNIK ob 18 30 in 20 30, 18. in 19. julija: amer komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 18 30 m 20 30. 21. in 22. julija: amer drama SLADKE SANJE ob 18 30 in 20 30. 23. julija: ital film DEMONI ob 20.30 POLJANE * 17. julija: amer film TOP GUN ob 18 in 21 un, 18. julija: amer akcij film ZMAJEVO LETO ob 21 uri, 19. julija: amer komedija NEVIDNI VOZNIK ob 18 uri, 21. julija: amer film DEMONI ob 21 uri • ŽELEZNIKI 17. julija: amer film POLICIJ SKA AKADEMIJA II ob 1830 in 20 30. 18. in 19. julija: amer ak cij film TOP GUN ob 1830 in 20 30, 22. julija: amer akcij, film ZMAJEVO LETO ob 20 30 SMMEUGLAS 6. STRAN RAZVEDRILO PETEK, 17. JULIJA 19* Jež Vse je O.K.! Vsi so zaposleni, pa nihče nič ne dela; nihče ne dela, a vse je narejeno; vse je narejeno, a ničesar se ne dobi; ničesar se ne dobi, a vsi vse imajo; vsi vse imajo, a vsi so nezadovoljni; vsi so nezadovoljni, a vsi so za; vsi so za, pa nihče ne ve, za kaj. (Iz Gospodarskega vestnika, ugotovitve ameriškega ekonomista po dveh letih bivanja v Jugoslaviji) Štirje paketi in 32 formularjev Občan Stražišča, »Stražišan« torej, je odkorakal na svojo lokalno pošto v Stražišču. Pod pazduho je nosil štiri paketke, ki jih je nameraval poslati v inozemstvo. A stvar ni tako zelo preprosta, kot se zdi. Dve uri, natanko dve uri je porabil za to, da je izpolnil 32 (dvaintrideset!) formularjev, ki jih zahteva tako pošiljanje. Pa je presneto pismen, brez skrbi. Za 32 formularjev je poleg razmeroma visoke poštnine plačal še 796 dinarjev! Birokracija pa taka! KJE KAJ hh DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI DRAGO FRELIH ... NEKDAJ Drugega maja leta 1983 je v Škofji Loki, na poslovilni dirki posebej njemu v čast, zadnjič tekmoval Pred tem je bil 12 let v vrhu jugoslovanskega kolesarstva. Zmagoval je in navdu- ševal mlade. »Ko sem končeval kariero, so bili pogoji za delo boljši,« pravi Drago Frelih. »Ve liko se je spremenilo s prihodom Francija Hvastija na vod stvo reprezentance Vadba je bila bolj načrtna, programirana, strokovno pripravljena, prej pa so odločali samo kilometri. Toliko in toliko jih na dan prevozi in nič drugega, so dejali tenerji. Tudi skrb za zdravje tekmoval cev ni bila na takšni ravni. Se sreča, da se nikomur ni nič hudega zgodilo V kolesarstvu bi se lahko delalo še boljše, če ne bi bilo razprtij, zaradi katerih Hvasti odhaja. To je škoda. Rog ni imel prav z obtožbami, če prav sem bil včasih sam tekmovalec Roga,« je prepričan Dra go Frelih. ... IN DANES Drago Frelih, star 39 let, kolesarstvu ni dal slovesa. Je mehanik Kolesarskega kluba Sava Kranj. To delo opravlja skupaj s Slavka n Žagarjem, tudi nekdanjim kolesarjem. Pomaga pri treningih in spremlja tekmovalce na tekmah, bodisi kot mehanik ali šofer. Tudi doma kakšno kolo popravi, če je treba Sicer pa ugotavlja, da je šport kar preveč opustil. Treba se bo več ukvarjati s športom, tudi zaradi zdravja. Pred tem je 12 let letno prekolesaril 25.000 kilometrov ali več, pa je prehitra opustitev vrtenja pedalov lahko škodljiva. Občasni vzponi na Lubnik in le redko kolesarjenje so za športnika takšnega kova premalo. J. K. • Porno-zvezda v parlamentu Porno zvezda Ilona Staller, ki je bila izbranu za poslanko v italijanskem parlamentu, je bila seveda v središču pozornosti, ko se je prvič pojavila v poslanskih klopeh. Prišla je v tesni, do grla zapeti obleki, medtem ko so njene kolegice, ki so jo spremljale do parlamenta, pred stavbo popolnoma razgalile prsi. Ilona je v klopi skrbno prebirala material, vendar se ji ni nihče približal. V odmoru so k njej prišle le kolegice iz komunističnih vrst... • Smrt predsedniku države Po odločitvi ameriškega vrhovnega sodišča si lahko vsak državljan želi, da nekdo ubije predsednika države. Neka uslužbenka v Ameriki je pred svojim šefom takole izjavila, ko je slišala za atentat na Reagana: »Želim, da bi atentatorju uspelo in upam, da ga bo nekdo res počil.« Zaradi te izjave je izgubila delo, vendar se je prtožila. Tožbo je dobila, kajti po odločitvi sodišča ima vsak pravico, da si o atentatih na predsednika misli, kar pač hoče. • Elektronske parkirne ure Pred 52. leti so v Ameriki prvič postavili parkirno uro. ki je tam postala najbolj osovražena stvar, /daj pa na parkirišča že prihajajo novi avtomati, elektronski, ki zabeležijo tudi registrsko številko avtomobila. Tako se je kazni nemogoče izogniti in Američani že tožijo za starimi, dobrimi parkirnimi urami. • Pijača od jutra do mraka V Veliki Britaniji je predlog, da bi točili alkoholne pijače po ves dan — zdaj jih v popoldanskih urah niso — postal prava senzacija. Ta zakon o prepovedi so sprejeli med prvo svetovno vojno zato, da delavci v tovarnah orožja ne bi pili v odmorih. Predlog novega zakona predvideva, da bi alkohol točili od 11. ure dopoldne do 23. ure zvečer. Tako bi lahko odprli 50.000 novih delovnih mest, proti predlogu zakona pa je bilo samo zdravniško društvo, ki meni, da je alkoholizem velik problem. Brenkanje Pa bodimo tudi mi v stilu aktualnega trenutka — veiike in sploh zveličane, nenadomestljive Univerziade. Ob vsem mogočem in nemogočem v Zagrebu naletimo tudi na ročk. Koncerti-rajo (so) Leb i sol, Zabranjeno pušenje, Film... Poleg Pankrtov in Martina Krpana so sedaj na potezi Mariborčani na čelu z Zoranom Predi-nom, ki na jesen obljublja nov vinilni izdelek Lačnega Franza. Po »Na svoji strani« so pričakovanja velika... Na koncert U 2 v Munchen se odpravljajo tudi Strgane strune in tako boste iz prve roke izvedeli o dogodkih na velikem olimpijskem stadionu. Iz vinila Saj ni res, pa je! Z veseljem sporočamo ekskluzivno predstavitev angleške skupine DIVERSI-ON ENDS v Jugoslaviji. Strgane strune sporočajo, da gre za mlado skupino lahkotnega, mehkejšega ročka, ki je pred dobrim tednom prišla do svoje prve plošče oz. kasete. Bryn Cator je ob pornoči Četverice spravil na matrico osem skladb, med katerimi velja opozoriti na Christine in Don't go dancing. Vaša struna Radodarnost je lepa čednost, posebno če imaš kaj podariti. Ker se nam je spet nabralo kar nekaj vinilnih mojstrovin, ki bi jih radi razdelili med gorenjske ljubitelje popularne glasbe, preberite rubriko do konca. Med pravilno rešenimi odgovori (Gorenjski glas, M. Pijadeja t, Kranj, za »Strgane strune« ) bomo izžrebati dobitnika plošč Nicka Cavea in Pankrtov, Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana. Nagradno vprašanje: V katerem mesecu se je v Gorenjskem glasu prvič pojavila rubrika, ki jo ravnokar prebirate? (Odgovor pošljite z nalepljenim kuponom na naš naslov do petka, 24. julija.) KUPON DATUM: Kantavtor Bojan Rakovec • Stara mama in Tarzanove afne 23-letni kantavtor Bojan Rakovec iz Stražišča pri Kranju . že sedem let poje. Pred dvema letoma je zmagal na dveh prireditvah Zlata slušalka in na Glasu mladih v Škofji Loki. Sledilo je snemanje treh skladb: Dobro jutro, Sreča, dober dan in Ljubim te. »Lansko leto je bilo prelomno,« pravi, »kajti »ledek« stan sem zamenjal za zakonskega, »eliki premiki pa so bili tudi na glasbenem področju. Srečala sva se z Zoranom Urbančem in poskusila kot duet, ki kar dobro zveni. Skupaj sva posnela skladbi Stara mama in Tarzanove afne. Nastopal sem po vsej Sloveniji, največ po Štajerskem. Zložil, uglasbil in zapel sem preko 450 pesmi. Zdaj ne grem več v kvantiteto, ampak skladbe dodelujem, pilim... Težko pa je reči, kdaj bo prišel čas za lastno ploščo. Zdaj se dogovarjam le za koncerte, snemanja...« je dejal Bojan Rakovec. " gorenjski SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NASONl »7?»;*' 9 NEVEDNO Bernardka Zaplotnik »S katere strani naj poslikam depandanso Kazine Planinko na Jezerskem, da se bo bolje videla? « se sprašujem in poskušam z vseh strani. »Semle stopite, gospa, mogo če se bo pa od tule bolje videlo,« se oglasi z njive pod mano žena, ki je opazila mojo zadrego. »Kar tamle pojdite, kjer je trava že po-hojena.« Res sem se spustila v visoko travo pa na ono stran njive in posnetek je bil res najboljši. In kdo je ta prijazna in pozorna ženi- ca, ki hiti saditi po njivici pozn° zelje? Jezerjanka je, Zaplotniko^3 Bernardka. Spodaj, za Grabni' jem je doma, danes pa tule P* Valeriji pomaga na njivi. Prflđ kratkim so jo zorali, samo močv|r je je tu, vendar upa, da bo vseen kaj zraslo. Da se le zasadi, da n ostane prazno. Če bi bili ljudi malo bulj prizadevni, bi bila vS tale zemlja obdelana, razmišlja- In potem mi pove, da jih bo 1 74, da je vdova in zdaj kar sam malo »gaužje«, na svoje gosp0 dan. Štiri otroke je imela, zdaj J obkrožajo vnuki. Silno jih ima r3' da, katerikoli pride k njej, vS?.li ga ima najraje. Prav v Kranj J' hodi varovat. O, dokler bo še * kole pri močeh, bo že. ; »Najbolj srečna sem, če ni \ kjer nobenega sovraštva, ritk na nobenega nisem huda, lahko takoj odpustim. Kaj hočes'j Tako malo časa smo na svetu, 9. bi bili še ta kratek čas hudob0,. Kjer le morem, pomagam §eL. vali ne storim nič hudega, kaj \( le človeku. Še polž se mi smili-ga dobim na poti, ga poberem odnesem h kraju, da ga kaj ne/L hodi. Pa pravijo, da jih Italijan' do! Ne morem si misliti, da bi b to res. J^niti pajka ne ubij6 Skozi okno ga spustim, pa P vim, naj gre po srečo naprej<( Taka je Bernardka z Jezers^ ga. Prijazna in dobra, zato tudi , po v miru živi. Pa srečno Bern^ ka! D Dolenc Stiska vas (1) Piše: D. Dolenc Ime po Stični Stiski samostan je imel posestva razmetana daleč naokrog po Sloveniji in povsod tam so nastajale Stiske vasi. Na Gorenjskem imamo Stisko vas pod Krvavcem. Težko je najti vas, ki bi imela tako lepo položno, sončno lego, kot prav ta. Na višini 725 metrov leži, 6 km je oddaljena od Cerkelj, spada pa pod krajevno skupnost Grad pri Cerkljah. Tako je,vsa v drevju, da bi je, če ne bi bilo cerkvenega zvonika, mimoidoči skorajda ne opazil. Na križišču s cesto, ki pelje naprej proti Ambružarju in na Jezerca, se odcepi v vas asfaltirana pot. Križno znamenje je tu, na leseni tabli so narisane poti, ki vodijo proti Krvavcu, majhna tabla pa opozarja, da je v vasi medar. Vse so pridelali doma Do Mežnarjevega ata, Martina Škrjanca so me peljali najprej. On bo vedel največ poveda ti o vasi, so mi dejali. Povedal je, da je v Stiski vasi zdaj le okrog 50 prebivalcev, hišnih številk je pa 20, vendar je nekaj hiš praznih. Ali pri hiši ni bilo mladih, stari pa so pomrli, ali pa so mladi enostavno odšli v dolino. Težko se je živelo včasih, pripoveduje, kajti na zemlji so pridelali vse le za doma. Naprodaj je šla le kakšna živina iz hleva. Pa golcvali so in v tabrh hodili. Včasih je delavec, ki je delal v tabrh, zaslužil za kg sladkorja na dan, pri golcarjih pa je bilo bolje. In če je imel kmet še kaj svojega lesa, da ga je lahko prodal, je še nekako šlo. Sicer se je pa kaj skromno živelo. Vse so pridelali doma: koruzo, ječmen, krompir, žito, oves, še lan so sejali. V Grad so nosili v mlin, vse na ramah. Cesta jih je povezala s svetom Stisko vas zakriva drevje, le zvonik cerkvice sv. Križa priča, da je tu naselje. — Foto: D. Dolenc Vse do le a 1964, ko so se po-/ezt:i s ces , ki pelje na Šen-turš'o goro so ineJi le kolovozne HVtT Le. a 1948 so sicer speljali novo pot iz do ine do Stiske vasi, za konjsko, največkrat pa za volovsko vprego. Prav Me-žnarjev Martin, danes 74 let star, je bil tisti, ki je vodil akcijo. Pot je bila strma, toda dobro jim je služila. No, ko so pa dobili pravo cesto, je bilo vse drugače. Takrat se je dalo v vas priti z avtom! To je bilo doživetje. Šest let je tega, kar so cesto skozi vas tudi asfaltirali. To akcijo je vodil Miha Grilc-Haiite/ Pokojni je že in žena je ostala sama t petami otroki. Ni ji lahko. Zadnja akcija pred tremi leti pa je tekla za telefon. Vendar pa je zdaj vse kar nekam zamrlo, razmišlja Mežnarjev Martin. Marsikaj bi bilo še potrebno, a zdi se, kot da je ljudem kar tako prav. Sicer jim pa sile tudi ni. Vodo imajo dobro, samt studence skupaj zbrane. Včasih so ženske po vodo hodile na vaško konto Lesa no je bilo, po vojni ga je Marim zabetoniral. Počtsi je voda te-kla, ko so čakale in klepetale ob večerih. Tu so tudi prale, tolkle svoje mokro perilo ob perivnike, največkrat pa ob velike skale, ki so jih privlekli h koritu. Zdaj korito sameva, le ptički se ob vročih dneh kopljejo v njem. Sadje tu dobro rodi, spomladi zlepa ni pozebe. Sadovnjake bi bilo treba le pomladituPonekod so jih že, drugod pa so prepo-trebni žage. Po hruškah in slivah je včasih slovela Stiska vas. »Drugače se je včasih tudi gozdarilo,« se spominja Martin. »Gozd so ves posekali, spravili veri les, »košarice,« bajtarji in gostači so pobrali, kar je ostalo dračja in vejevja, zatem pa so Še zakurili, požgali vso podrast, vse lubje, ki je tam ostalo. Državni gozdar je potem prišel gledat, če je lepa, zdrava trata. Šele potem so na novo pogo/.dili. Dane-, pa sekajo kar sem in tja in delajo veselje lubadarju... Pa še predobro je ljudem, nikogar ni v gozd, da bi pobral kaj za kurjavo. Nič več najrevnejša vas Ljudje v vasi kmetujejo, skoraj pri vsaki hisi pa vsaj eden hodi v dolino v tovarno Največ so zaposleni v Iskri in Savi Avto busa ni v vas, do Gradu se morajo spustiti A največ hodijo na delo / avtomobili in mopedi Tu di mleko vozi vsak sam v mle- Martin Skrjanc - Mežnarjevy svojimi 74 leti med najstar«! vaščani kaino, spotoma, ko gre na ^ Medtem, ko je včasih Stišk^ i veljala za najrevnejšo vy kranjski občim, .-daj lega 0 Q^ re nihče več trditi. Velik" j stanovanjskih hiš je zra> tij' starih kmečkih hišah, so opremljene s stroji, $ f)! nova gospodarska poslopij /' di venec počitniških hiš'c' Js ■' tam okrog. Skratka. d*n drugače živi. PETEK, 17. JULIJA 1987 RAZVEDRILO 7. STRAN asnGLAS Naša nagradna igra POPULARNI SKEM NA GORENJ- 'P gorenjski Živahno ste se vključili v našo Hnagradno igro Koliko lupinic bo plavalo po blejskem jezeru v soboto, 18. julija, na blejsko noč. Odziv je bil velik, saj tudi nagrada Park hotela na Bledu ni od muh: za 40.000 dinarjev gostinskih uslug v Park hotelu in celoletna vstopnica za bazen v Park hotelu. Počakati bomo morali do jutri, sobote, 18. julija, ko bo Andrej Vidic, ki tako prizadevno skrbi za svojevrstno blejsko razsvetljavo, povedal, koliko lupinic je letos naredil. Tisti reševalec, ki se je pravi številki najbolj približal, bo o nagradi obveščen v torek, 21 julija. V reportaži z blejske noči bomo objavili pravilno rešitev in ime našega nagrajenca. PETER ČOLNAR, NOVINAR BLJANSKEGA DNEVNIKA: L JU- (.1 a silo okiajncca o d i o i a o T kranj Dahnili so da: • V Škofji Loki: Irma Celeč in Francesco Susca iz Gorenje vasi; Renata Lahajnar in Vitomir Zadnikar iz Škofje Loke; Mateja Prevodnik in Jože Košmelj iz Železnikov; Marjeta Zadra-vec in Adolf Šolar iz Železnikov; Dominika Peternelj in Marjan Peternelj iz Davče; Kristina Rihtaršič in Janez Šuštar iz Ojstrega vrha; Barbara Benedičič in Anton Šolar iz Kališ. • Na Jesenicah: Irena Smolej in Marko Razinger z Blejske Dobrave; Irena Erhatič in Anton Milonik iz Mojstrane; Ksenija Pristov in Janez Justin iz Breznice; Tanja Podobnik in Boris Arh iz Kranjske gore; Neda Klinar in Vinko Kovačič s Hrušice. Nagradna križanka Rešitve prejšnje križanke, vodoravno: presetnik, lakotnica, arij, Atal, top, OL, Rogaška, sen, EV, kembelj, ovnar, skreganost, Rom, Atos, tirs, Bamako, nož, inkaso, etan, TB, dona, Elster, llonka, lar-go, JLA, Pamir, portal, bik, asana-cije, remont, trasirka, vera. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Nataša Mihajl, Cesta v Megre 9, Bled; 2. nagrada: Jaka Grosar, Kidričeva 41, Kranj; 3. nagrada: Ivan Tomšič, Stara cesta 18, Kranj. fa današnjo nagradno križanko razpisujemo tri nagrade: nagrada: 3 000 dinarjev ' nagrada: 2 000 dinarjev "'• nagrada: 1 500 dinarjev Rešitve pošljite do torka, 21. julija, na naslov: Uredništvo Gorenjskega 9'asa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (nagradna križanka). Kam? V Zimbabve Zimbabve je najmlajša afriška država, leži v centralni južni Afriki. Preseneča s prijetnim, spomladanskim podnebjem skozi vse leto. Kompas pripravlja v ta južnoafriški biser dvanajstdnevno potovanje septembra letos. Potovanje bo pravo doživetje, z ogledom vseh zanimivosti in znamenitosti, tudi s fotosafarijem. Cena potovanja je milijon 249 tisoč dinarjev ali 1.890 ameriških dolarjev. Doplačilo za enoposteljno sobo je 54 000 dinarjev Prijave sprejemajo vse Kompasove po slovalnice in druge turistične agencije, ob prijavi pa se plača akontacija v višini 80 000 dinarjev. VARČEVALCI! Od 11. julija dalje je zaradi adaptacije ekspozitura Ljubljanske banke na Cesti JLA 4 (pri nebotičniku) v Kranju zaprta. V tem času boste posle v zvezi s potrošniškim kreditiranjem lahko opravili v ekspozituri pri Globusu, pokojnine pa se bodo vpisovale v osrednji enoti na Cesti JLA 1. /o ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske • »Ti, mojega direktorja pa kar pri miru pusti!« Kranjčan Peter Čolnar je že triindvajset let novinar, dolga leta pri Ljubljanskem dnevniku, kjer suče svoje ostro, kritično in polemično pero. Poznamo ga kot odličnega novinarja, ki zna pritegniti bralčevo pozornost z dobrimi komentarji, poročili ali intervjuji. • Peter, kako si prišel v novinarske vrste? »Na čuden način. Bil sem zastrupljen s športom, najbolj s plavanjem in ko sem z 18. leti prenehal tekmovati, sem bil poklicni trener. Ko sem si ustvaril družino, sem spoznal, da mi tre-nerstvo preveč vzame, zato sem sprejel ponudbo Gorenjskega glasa, da postanem športni urednik.« • Bil si vendarle prvi višji športni trener v Sloveniji, z dušo in srcem v športu. Zakaj nisi ostal? »Posebna tragika športa je v tem, da tekmovalec noč in dan živi za šporl, še v kino ne more. Ko pa si ustvari družino, jo mora vzdrževati in mora kaj zaslužiti. Zato danes še vedno občudujem vse zagnane delavce v športnih klubih.« • Kmalu si postal novinar Dnevnika, pišeš o vsem, največ o Kranju. Poznaš ga kot s\oj žep, bolje kot vsi politiki skupaj. Kakšen je odnos politik-novi-nar? »Ta odnos se spreminja. Še pomnim nekega svojega urednika pred davnimi leti, ki je stal, če se je s funkcionarjem pogovarjal po telefonu. Doživel sem veliko podcenjevanja in če so danes ti odnosi boljši, ni za pohvalo, ampak je to normalno. Opažam pa, da novinarje veliko bolj cenijo republiški in zvezni funkcionarji kot lokalni politiki.« • Ti naši rotacijski politiki... »Res me moti, da prihajajo iz istih vrst, iz vrst nekdanjih mladinskih funkcionarjev. Že vnaprej se ve, kdo bo kaj in kje.« • Letos si predlagal kandidata za kranjsko občinsko priznanje. Kaj uspeha? »Kje pa! Že vnaprej sem vedel, da novinarjevega mnenja ne bodo upoštevali, zato je direktorja preddvorskega doma upokojencem predlagal Dnevnik. Že leta in leta spremljam ta priznanja, vedno jih dobijo direktorji večjih tovarn. Po mojem mnenju si »moj« kandidat, nagrado zares zasluži. Tudi tisti, ki jo bo res dobil, jo je zaslužil, a motil me je sam postopek. Koliko zadreg je bilo ob predlogu, ki ga je posredoval Dnevnik!« • Kakšen mora biti novinar? »Kritičen. Če ne delaš iz prepričanja, nisi novinar. Če boš samo hvalil, boš napravil več škode kot koristi. Mora biti dovolj notanje trden, da vzdrži vse kritike. Če se sam ne braniš, te ne ' bo nihče drug. Hvali te pa tako ne nobeden.« • A se spomniš kakšnega posebnega intervjuja? »Se. V IBI-ju sem se pogovarjal s silno redkobesedno delavko. Odgovarjala je samo z ja, ne, ja, ne. Ko sem ji dejal: Ali se morda direktorja tako bojite, je glasno vzrojila: Ti, mojega direktorja pa kar pri miru pusti!« D. Sedej Po škofjeloško Med Ločani kroži nekaj pregovorov, za katere bi mogli i reči, da so značilno loški. Denimo: Če le malo bolj gost sok ! skuha, pa je že prevzetna. Če hudič ne more. pa babo pošlje. I Lažje je nositi suho marelo , kakor mokro suknjo. Bika se boj ! spredaj, konja zadaj. Kranjca pa od vseh strani. Rajnca po hiš' tanca (če se vdovec vdrugo poroči). Možiti seje dosti zgodaj tri dni pred smrtjo. Če hočeš imeti lep pogreb, umri v Loki. Najbolj narodna jed je »medla«, ki se kuha iz ajdove moke in prosene kaše. »Smojke«1 so osmojena repa in iz tega je nastal zbadljiv vzdevek loška smojka Gorenjski glas, 1972 Vreme — LEPO Lunine spremembe: ZADNJI KRAJEC danes, v petek, 17. julija, bo ob 21.18 uri Ker se luna spremeni zvečer, bo po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo. Nadaljuje se torej vroče poletje. Dan je dolg 15 ur in 25 minut. Ljudski običaji • Marjeta obeta, da bo rž požeta Marjeta prihaja k nam na pragu pasjih dni, 20. julija, zato je tedaj, največja vročina, ki ji Marjeta še »štoričke priklada«. V Cerkljah na Gorenjskem pravijo: Sveta Marjeta obeta, da bo rž požeta in pšenica začeta... Na Marjeto, pravijo, tudi rado treska, saj grom in strelo obeta (Ce na Marjetino grmi, takrat lešnikov ni). Značilno je, da se travniške cvetice marjetice (Bellis perennis) imenujejo po Marjeti in na Koroškem še spletajo vence iz njih. O Marjeti je vrsta legend, v ljudskih predstavah ima veliko obrazov. Na Šmar-jetino se po ljudski veri kače ne smejo ubijati, a tudi seno se ne sme voziti in ne iz kozolcev zlagati, sicer bo \, skedenj treščilo... NAGRADNA KRIŽANKA ANTIČNA JADRNICA s TROJE VESEl fr teror organi; v alžiru NEMŠKI ŠAH VE U moj STER UOHANNi AVTOR KRI/ANKI R n0c ana pavlova LETOVIŠČI starogr FltOZOf oče JEtANJE RIBJA KOSCICA AT01 v TUAM0TU prenos au prevoz BLAGA in OSEB TEHNIČNI POKLIC FR SKLADATELJ (FRANCISI AM POLITIK AGNEW GOROVJE V SAHARI dalma1 /IN ime KESANJE BIESČANJE dedna zasnova "norveški fjord VIS0K0G0R SKI KOZEL GOROVJE V burmi jadranski otok Šuštar EMIL DOMAČI /EN IME MESTO V S ŠPANIJI JUZN0AM Z0LNA, P0PR0VEC REKA V S FRANCIJI IT MESTO V KAMPANJI GR BOGINJA NESREČE POZNO ŽIVLJENJ 0BO0BJF FR FILM REŽISER CLAIR DRUGA NAJVIŠJA JUGOSL GORA ZASLED0VA LEC LITERARNA IftiRfA '. E* MAT, ZAGREB TV REŽISER iANTONI NEVESTINA OPREMA OKRASEK V ARAB SLOGU KAMEN Z IZREZANO PODOBO EGIPT BOG SONCA PREDMEST JE NEW Y0RKA 0RAG0 CERAR ZDRAVILO PERJE PRI ?EPI IGRALEC GABLE 0T0CJE V B0TNIŠKEM ZALIVU IRSKO 0T0CJE IVO .. . RIBAR mestece pod etno RUSKO M0S IME SVINJSKI GOBEC AM PREDSEDNIK REAGAN ZAVOJ. PAKET EDGAR '.VALLACE GRŠKA BOGINJA MATI BOGOV 0EL DREVESNE KROŠNJE ZADNJE PREDIVO PODOBA AU KIP GOLEGA TELESA SREBRO reka v velenju (^S^SSJJ©IESGLAS 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 17. JULIJA 1987 Polona Frelih, najboljša mladinka v Sloveniji — Foto: F. Perdan Moški namizni tenis v senci ženskega Polona Frelih najboljša slovenska mladinka Ljubljana, 13. julija — Predsedstvo Namiznoteniške zveze Slovenije je pretekli teden sprejelo jakostne lestvice igralk in igralcev za minulo sezono. Upoštevane so vse starostne kategorije: člani, članice, mladinci, mladinke, pionirji in pionirke. Med člani je na prvem mestu igralec Polikema Olimpije Jože Urh, sicer pa gorenjski klubi nimajo predstavnika med prvimi desetimi. Med članicami je slika boljša. Na prvem mestu je Vesna Ojsteršek (Kemičar), na tretjem mestu pa igralka Merkurja iz Kranja Polona Frelih. Na osmem mestu je njena klubska tova-rišica in soigralka v dvojicah Nataša Gašperič. Med mladinci v prvi deseterici Gorenjci nimamo zastopnika, drugače pa je med mladinkami, kjer je Polona Frelih prva na jakostni lestvici. Jeseničanka Barbara Markež pa je na devetem mestu. Med pionirji gorenjski klubi nimajo igralca med desetimi najboljšimi, med pionirkami pa imamo kar tri: Nino Teran (Merkur Kranj) na petem mestu, Alenho Plut (Merkur Kranj) na osmem mestu in Urško Šamar (Jesenice) na desetem mestu. Te lestvice kažejo, da je tudi na Gorenjskem in ne samo v Kranju moški namizni tenis v senci ženskega in da bo treba v prihodnje dajati fantom več pozornosti, začenši pri najmlajših. Zanimanje za namizni tenis narašča in treba ga je izkoristiti tudi po tej plati. Sicer pa poleti za igralce namiznega tenisa ni kaj dosti počitka. Konec julija in v začetku avgusta se bodo najboljši slovenski in tudi jugoslovanski igralci namiznega tenisa pripravljali v Radovljici (tu bodo vadili tudi Nizozemci pod vodstvom našega trenerja Dušana Tigermana), nato pa v Kobaridu, Tolminu in Mostu na Soči, kamor so povabljeni tudi mladi igralci Poljske in Romunije. Na ta del priprav bo odšla tudi selekcija Kranja. Iz Ljubljane prihaja še druga zanimiva vest. Predsedstvo Namiznoteniške zveze Slovenije je namreč odločilo, da bodo najboljši slovenski igralci prihodnje počitnice vadili na Kitajskem. Med kandidati za potovanje na Kitajsko je tudi igralka Merkurja Polona Frelih. J. Košnjek Rokometna tekmovanja se bodo začela septembra Kranj, Alples in Termopol v najkakovostnejši ligi Kranj, 15. julija - V kateri ligi bo kdo nastopal v prihodnji rokometni sezoni, je že znano. Organi Rokometne zveze Slovenije so analizirali preteklo tekmovalno sezono in pripravili vse potrebno za začetek nove, ki se bo uradno začela septembra in bo trajala še v novembru. Gorenjsko zastopstvo v republiških rokometnih ligah letos ni okrnjeno. V ženski republiški rokometni ligi bosta tekmovala Kranj in Alples, torej moštvi, ki sta bili že lani v tej ligi. Obe moštvi merita visoko, še posebej pa Kranj, ki je lani zmagal, v kvalifikacijah za II. zvezno ligo pa je pred ciljem klonil. Ženske bodo .grale prvo kolo 12. in 13. septembra, zadnje, 11. kolo pa bo predvidoma na sporedu 21. in 22. novembra. Istočasno začenjajo s tekmovanjem tuđi fantje. Gorenjska ima v najkakovostnejšem moškem republiškem rokometnem tekmovanju le enega zastopnika: Termopol iz Škofje Loke, ki je nadomestil moštvo Peka iz Tržiča, ki je iz lige izpadel. Istočasno se bo začelo tekmovanje tudi v drugih moških in ženskih republiških ligah. Ženska liga bo razdeljena na vzhodni in zahodni del, kamor sodi tudi Gorenjska. V tej ligi bodo igrale rokometašice Preddvora. Moška druga liga pa bo imela tri skupine. Gorenjska je uvrščena v prvo skupino. Tokrat imamo dva predstavnika: Peko iz Tižiča in Preddvor. Izredno številčne pa bodo mladinske republiške lige. Mladinci bodo tekmovali v dveh skupinah območja center, v dveh skupinah juga, v dveh vzhodnih skupinah in eni zahodni skupini. Skupno bo tekmovalo kar 60 mladinskih moštev. Gorenjska je dobro zastopana v skupini center. Tekmovala bodo moštva Križe, dve ekipi Termopola iz Škofje Loke, Alples, Besnica, Peko in Preddvor. Mladinke bodo tekmovale v štirih skupinah: center, iug, vzhod in zahod. Gorenjska moštva tekmujejo v skupini center in sicer Ratitovec, Preddvor, Duplje, Alples, Peko in Kranj. V mladinskih konkurencah imamo torej izredno močno zastopstvo, upajmo pa, da bo tudi uspešno. j Košnjek Če znamo plavati, smo varnejši Voda je najhujši sovražnik neplavalca Kranj, 14. julija — Vedno več ljudi zna plavati, vedno več otrok se z vodo spoprijatelji že v osnovni šoli ali že prej v vrtcu, vendar je plavalna nepismenost še vedno velika. Plavanja se ne učimo zaradi tega, da bi vsi postali Petriči, ampak zato, da bi bilo naše življenje prijetnejše, varnejše. »Plavalna nepismenost je še vedno problem, čeprav marsikdo misli, da zna že večina ljudi plavati. Povsod, ne le pri nas, bi se morali plavanja učiti že v osnovni šoli ali že prej v vrtcu, ker se je pri 20 ali 30 letih veliko težje naučiti. Marsikoga je v zrelejših letih sram neznanja plavanja, sram, da bi šel na tečaj, pa ga sili v globoko vodo, da bi skril to neznanje. To je marsikoga že drago stalo, tudi življenja. Neplavalca, največ jih je iz drugih krajev države, hitro spoznamo in ga spravimo v plitvejšo vodo,« pravi Brane Kešpret, reševalec iz vode na kranjskem letnem kopališču. »Takšni primeri niso redki, vendar na srečo težjih posledic takšnega ravnanja ni bilo. Mislim, da v Kranju ZTKO, šole in vrtci zelo dobro skrbijo za učenje plavanja. Nad 200 malčkov iz vrtcev je bilo na tečaju, pa jih je kar 150 splavalo. Bistveno je, da zgubijo strah pred vodo. Potem do plavanja ni več daleč.« Matjaž Brinovec iz kranja uči skupino malčkov na plavalnem tečaju na kranjskem bazenu. »ZTKO zbira prijave in ko se nabere vsaj osem neplavalcev, se tečaj začne. Malce nerodno je, da so v skupini otroci, ki že znajo malo plavati in otroci, ki še nič ne znajo. Težko je oboje uskladiti, vendar gre. Opažam pa, da so otroci vedno bolj nerodni, da nekateri komaj znajo teči, da so neokretni. Takšne je težje učiti.« Da še veliko ljudi, predvsem starejših, ne zna plavati, ugotavlja tudi Tomaž Cilenšek, reševalec na radovljiškem kopališču. Precej je tudi nepazljivosti in brezbrižnosti, predvsem pri otrocih. Starši pustijo na kopališče otroke same, še zelo mlade, brez varstva. Če pa pridejo z njimi, jih puščajo same in prav lahko kdo od najmlajših, ki še ne zna plavati, usodno pade v vodo. »Pred nekaj dnevi je nesrečno padla v vodo neplavalka. Videl sem in jo brez problemov rešil. Radovljiški malčki se že učijo plavanja Matjaž Brinovec s skupino tečajnikov Brane Kešpret, reševalec kranjskem bazenu Tomaž Cilenšek, skrbnik za varnost kopalcev v Radovljici Sicer pa težjih primerov ni bilo. Če je gneča večja, je moja opazovalnica pod sklakalnico, od koder imam popoln pregled nad globjim delom bazena. Med mladimi jih vedno več zna plavati. Večina šol se za to zavzema, pomagata ZTKO in plavalni klub, vendar mnoge šole možnosti učenja plavanja za majhen denar ne izkoristijo, čeprav je naš bazen že od junija dalje ogrevan. Opažamo, da je učenje pla' vanja odvisno od vodstev šol in osveščenosti učiteljev, staršev in vzgojiteljev. Vsem bi moralo pri' ti v zavest, da je plavanje veščina, ki jo mora obvladati vsak in se je najlažje nauči v mladosti« J. Košnjek Slike: G. Šinik Pintar in Rendulič uspešna Kranj, 15. julija — Janez Pintar, tekmovalec v motociklisti-čnem športu, in Robi Rendulič, mladi tekmovalec v motokrosu, nas letos prijetno razveseljujeta. Robi Rendulič iz Dupelj, član AMD Kranj, je sodeloval na četrti dirki za državno prvenstvo v Požarevcu in v kategoriji do 125 ccm osvojil četrto mesto, Marko Pernuš, član AMD Tržič, pa je bil 17. med 28 dirkači. Mladi Aleš Rozman iz Tržiča pa je spet zmagal na dirki najmlajših mo-tokrosistov (kategorija do 50 ccm), tokrat v Lenartu v Slovenskih goricah. Janez Pintar je tekmoval na veliki mednarodni dirki motoci-klistov v Sachsenrigu v Nemški demokratični republiki. Razen domačinov so sodelovali še motoristi Češkoslovaške, Poljske, Madžarske, Bolgarije, Zahodne Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Pintar jeuspešnotekmoval v kategorijah 80 in 125 ccm. V prvi dirki je bil drugi, v »močnejši« pa tretji. M. Jenkole Zmagalo Primskovo Sv. Duh, 12. julija — Nogometni klub Stripi s Svetega Duha je organiziral nočni turnir v malem nogometu. Zasluženo je zmagalo Primskovo, ki je premagalo GG iz Škofje Loke, tretji pa so bili Diplomati iz Kranj». Na turnirju, ki si ga je ogledalo precej gledalcev, je sodelovalo 12 ekip iz Kranja in Ljubljane. J. S. Teraž na mednarodno prvenstvo Mojstrana, 15. julija — V soboto bo v I.lanberisu V severnem Wale-su v Veliki Britaniji mednarodno prvenstvo v gorskih tekih. \'a prvenstvo je odpotovala tudi izkušena ekipa slovenskih tekačev: Borut Podgornik iz Rogaške Slatine, Marjan Krempl iz Maribora, Ivan Urh iz Kamnika in Franci Teraž iz Mojstrane. Franci Teraž je pred odhodom povedal, da je za tekmovanje prijavljenih 700 tekačev iz 12 držav, prireditev pa bo prenašala tudi britanska televizija. Naši pridno vadijo, še vedno pa je problem denar za potovanje, saj ta disciplina ni uveljavljena, ne pri Atletski /.vezi ne v športnih organizacijah nasploh, prav tako pa zanjo ni zanimanja v delovnih organizacijah. A. Kerštan Danes mali, jutri veliki mojstri — Tako pravijo najmlajši člani Vaterpolo kluba Triglav Kranj, najobetavnejši naraščajni-ki, ki pod vodstvom Rada Čermelja, trenerja začetnikov, pionirjev in kadetov, vadijo v kranjskem bazenu. Okrog 00 mladih vaierpoli&tov, starih od 9 do 10 let, trenira pod njegovim vodstvom. Večinoma so to fantje, ki so s plavanja prešli k vaterpolu ali jim je vaterpolo ljubo že od vsega začetka. Rado Čermelj pravi, da so s tako številnim podmladkom lahko kar zadovoljni. — J. K. — Foto: G. Šinik Tenis na Godešiču Delovni radovljiški planinci Godešič, 12. julija — Želja čla nov Športnega društva Kondor z Godešiča, da bi v svojem kraju lahko igrali tenis, se je uresničila. V rekreacijskem središču so uredili tenis igrišče Na asfaltni plošči so zarisali mejo igrišča in postavili nosilca za mrežo, mrežo pa je pomagal kupiti LTH iz Škofje Loke. j g Po prvem delu vodi Primskovo Kranj, 15. julija — Končan je prvi del tekmovanj v balinanju, Rada vljica še vedno odlično igra v medrepubliški ligi, prav tako pa Primskovo V slovenski ligi, Hadov ljica je v zadnjem kolu zmagala in je skupaj s Šiško z 12 točkami na prvem mestu. V republiški ligi sever je Primskovo premagalo Ljubljano, Zarja Trato, Lesce Branik, B. avgust in Loka 1000 sta igrala neodločeno, A. Besednjak pa je premagal Metalno. Primskovo ima 11 točk, Trata in Lesce 8 , 5. avgust 7 točk itd. V prvi gorenjski ligi imajo Čirče 10 točk, Huje 8, Žiri 7, Jesenice 6 itd. V drugi gorenjski ligi ima Zarica U točk, Kres in Center 10, Planina 9, Invalid 5 točk itd. V tretjem kolu pokala se bodo 14. septembra srečali Borec : Trata, Čirče : Bohinj, Planina : Kokra m v derbiju Primskovo : Koknea. M. P Radovljica, julija — Kot so povedali člani Planinskega društva Radovljica, se bodo te dni lotili čiščenja planinske poti, ki drži.iz Vrat na Kriške pode. V spodnjem delu, v Sovatni, je pot silno zaraščena z ruševjem, kar je zelo neprijetno za planince, ki hodijo tod ob rosnih jutrih ali ob dežju. Čaka jih še nekaj dela na poti Nogometni turnir na Hrušici Hruška, 15. junija — V počastitev krajevnega praznika Hru-šice vsako leto organizirajo tudi športna tekmovanja. Letos bodo priredili nogometni turnir. Organizira ga osnovna organizacija ZSMS 18. julija. Začel se bo ob 9. uri, pjijave pa bodo sprejemali do 8. ure. _ Obnovitev jubilejne planinske poti Radovljica, julija — Ob koncu julija bodo slovenski planinci začeli s 3-tedensko delovno akcijo — obnovitvijo jubilejne planinske poti Piisojnik — Razor. V akciji bo sodelovalo okrog 50 planincev, murka« i stov in goraklh reševalcev i/, vseh planinskih društev oziroma markaeijskib otlsekov Slovenije. Na več kilometrov dolgi poti bodo pritrdili nove jeklene vrvi. - I) I) LZ Krmo do I .lpair.ke planino i'1 Debele peči, v načrtu pa im^J0 tudi postavitev nove poti s SV-Petra nad Begunjami do PoljšK* planino. ( lo/.dni delavci so prvot' no pot vso /rili z vlačenjem l»>sa s traktorji, tako da poti prakd čno ni več. Radovljiški plani'11'1 pravijo, da bodo uredili nov pot, ki bo spet lepa in prijetn* D. D. Nova smer Filipa Benceta Tržič. 7. julija Tržaški alpjj nist Filip Bence jo 4 julija san1 plezal v Beli peči nad Lomon\ Preplezal j«> novo prvenstvo* smer, ki jo jo imenoval PhM& ska. Smer je dolga 130 metrov \ je najdaljša v tej steni. Filip J je ocenil s VI A 2. fli Pred tem pa je dvakrat p1''7'/ v steni Ospa pri Kopru. Prv",đ-mladim tr/iškim alpinistom nezom Primožičem; pn-pl^11 sta smei Goba. Drugič pa )*■■ P zal z Željkom Petkom: piep' ■ la sta Staro in Tržaško smer-J. Kik"1 PETEK, 17. JULIJA 1987 PRAZNIČNE ČESTITKE 9. STRAN &?n privatne osebe, s tem, da pred pričetkom licitacije a;ajo 10% polog v gotovini za osnovna sredstva, ki jih na-Ihf 'ajo licitirati, 'ormacije lahko dobite po telefonu 26-061, int. 15. KMETIJSKA ZADRUGA p.o. Skofja I .oka - zadružni svet razpisuje prosta dela in naloge: VODJA KOOPERACIJE za 4 - letno mandatno obdobje. Pogoji: visoka ali višja izobrazba agronomske ali organizacijske usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj v kmetijski delovni organizaciji Pisne prijave z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Kmetijska zadruga Skofja Loka, Jegorovo predmestje 21. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. Mercator KMETIJSKA ZADRUGA BLED čestita vsem članom in občanom za praznik Bleda, občinski praznik Radovljice in dan vstaje DO GORENJSKA BOLNIŠNICA, o.o. TOZD BOLNICA JESENICE, b.o. JESENICE, Titova 112 Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Splošna bolnica Jesenice, razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge VODJA SPLOŠNO-KADROVSKEGA IN GOSPODARSKEGA SEKTORJA za 4-letno mandatno obdobje Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka šola družboslovne ali ekonomske smeri, stopnja VII, tri leta delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO Gorenjska bolnišnica, TOZD Splošna bolnica Jesenice, Titova 112, 64270 Jesenice, v zupr'i kuverti z oznako »za razpisno k omisijo«. KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n. sol.o. TOZD JELPLAST Kamna gorica, n.sub.o. objavlja kadrovsko štipendijo za šolsko leto 1987/88 ORODJAR IV. STOPNJA (1 STIPENDIJA) Kandidati naj vlogi (obrazec DZS SPN-1, vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic) priložijo: — potrdilo o vpisu v šolo — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem šolskem letu Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom, ob enakem učnem uspehu pa kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana. Kandidati naj vloge z zahtevanimi dokazili pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: KTL, idnustrija papirja in embalaže Ljubljana, TOZD Jelplast, Kamna gorica 70, 64246 Kamna gorica. O izbiri bomo kandidate pisno obvest'li v 10 dneh po opravljeni izbiri. SSUGLAS 10. STRAN MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 17. JULIJA 198 NOVO Staro za novo! Gozd je vreden mnogo več kot les, ki ga dobimo iz njega. Idrijske grape so še poraščene z njim. Tako naj ostane. Lesna industrija Idrija potrebuje veliko lesa za svoj 1 proizvodni program. Les ni le v gozdu, tudi v starem pohištvu je, mogoče ga je še predelati. Zato: Nakup pohištva po načelu staro za novo. s Vaše staro pohištvo bodo ocenili strokovnjaki Lesne industrije Idrija, vrednost pa bodo odšteli od cene nove spalnice. Nov način prodaje in nakupa je vsestransko koristen, obogatili boste svoj prostor z manj denarja, hkrati pa boste obvarovali vsaj del našega naravnega bogastva. Prihranili boste čas in denar, v enem dnevu vam bodo odpeljali staro pohištvo in že montirali novo spalnico. Lahko jo izberete doma, ob obisku ocenjevalca starega pohištva ali v salonu Ark v Idriji, tudi v soboto in nedeljo. Plačate samo razliko med vrednostjo starega pohištva in nove spalnice. V gotovini, lahko pa tudi v 3 ali 6 obrokih. Novo ni bilo še nikoli tako ugodno. I Novo za staro vam ponuja Lesna industrija Idrija. Vse, kar vas še zanima, boste izvedeli, če pokličete (065) 71-266 ali (065) 71-267 vsak dan od 8. do 18. ure, tudi v soboto in nedeljo saion pohištva ★ ★ MALI OGLASI tel:27 960 cettfa J l A16 OBVESTILO Zaradi praznika dneva vstaje Slovenskega naroda, oglase in osmrtnice za objavo v petek, 24. julija sprejemamo v torek, 21. julija do 11. ure. aparaiMIrojI Prodam nov pralni STROJ gorenje, PS 80 — 44 na 16 programov Benedik, Šutna 73. Tel.:44-576_ 11411 Prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje KTK Vrhnika. Kopač, Golni-ška 70, Mlaka pri Kranju 11412 Nov deklariran RADIOKASETOFON z dvojnim kasetarjem in deljivimi zvočniki, prodam. Borut Mohorič, Ojstri vrh 12, Železniki_ 11413 Prodam črno-beli TV gorenje 106. Šuceva 3, Kranj 11414 Prodam MINIKOMPONENTO ficher PH 401. Štefka Benigar, Čirče 26, Kranj _11415 Ugodno prodam barvni TV iskra, ekran 56 cm, star 17 mesecev. Gašperlin, Predoslje 42 Tel. 36-376, od 20. do 21. ure _11416 Prodam črno-beli TV gorenje, še v garanciji. Stritih, Cankarjeva 14, Radovljica 11417 Ugodno prodam črno-beli TV, star sedem let. Hrovat, Zgornja dobrava 15, Kamna gorica 11418 HLADILNIK gorenje, 230-literski, nov, prodam za 10 odstotkov ceneje. Lahko je posojilo. Rogelj, Žablje. Tel.:46-164 _11419 Prodam 60 I KOMPRESOR, še v garan-ciji. Janez Pogačar, Selo 34, Žirovnica. Tel.:80-594_ 11420 Prodam OBRAČALNIK za BCS - maraton in traktorsko letno KABINO Gorice 22 Tel. 46-063 11487 Kranj gradbeni mat. Prodam GRADBENO DVIGALO Ste fetova 28/c, Šenčur 11508 Prodam MOLZNI STROJ west t aha, v garanciji Sp Bela 4, Preddvor 11628 Poceni prodam barvni TV. Zg. Brnik 24 _11629 STRUŽNICO VDF, 700x1000 mm, težke izvedbe, luknja v vretenu 90 mm, pro dam. Tel 061/841 373_11066 ELEKTROMOTOR 2,2 kW, 940 obratov, nerabljen, prodam Tel.:75-269 11067 Prodam tri leta star črno- beli TV. Darko Kuhar, Križe 140 pri Tržiču _11037 Poceni prodam nerabljeno hrbtno motorno ŠKROPILNICO panonija Jež, Utik 29, Vodice nad Ljubljano Tel 061/843 032_ 11292 Prodam črno - beli TV Tel 60 731 11541 Prodam rotacijsko bočno BCČ KOSIL NICO Tel 68 276 _11542 Ugodno prodam ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika, 60x86 cm), dobro ohranjen, dvojno pomivalno KORITO iz krom pločevine 60x80 cm in pokon čni električni BOJLER 80 I Tel 76 142, v soboto dopoldne 11543 Prodam novo KABINO za traktor DE UTZ 45 06, cena zmerna Srednia vas 9, Golnik___11544 Prodam PEČ za etažno ogrevanje, no vo, 15 odstotkov ceneje Smledniška 39/a. Kranj_11545 Poceni prodam novo MINI KOMPO NENTO in nov ŠIVALNI STROJ bagat Tel..23-414_ 11546 Prodam NAKLADALEC gnoja leon 400 in MEŠALEC SENA tajka Zg Brnik 70 11547 Prodam novo traktorsko KOSILNICO SCT na dva noža, širine 160 cm, 10 od stotkov ceneje Tel 64 207_11548 DEŽURNI VETERINARJI Ugodno prodam STEKLENA VRATA dim.:10 mm/240x110 cm. Tel..36-092 11405 Prodam MODULARNI BLOK 4/1, 2000 kosov. Cesta na Rupo 1, Kranj 11406 Prodam ŠPIROVCE in rabljene DE-SKE. Naslov v oglasnem oddelku 11407 Poceni prodam kvalitetni OPAŽ. Tel.:42-772_11408 Prodam 20 m2 suhega smrekovega LADIJSKEGA PODA in 30 m2 temno rdečega MARMORJA sirogojno. Janez Uzar, Pristava 100, Tržič 11409 BETONSKI BLOK, železo 12, 14, 16 n, klasični PARKET, ugodno prodam. Tel.:60-103_11409 Prodam 1000 kosov cementnega BO-BROVCA. Tel :80-390_11410 Ugodno prodam črno-beli TV. Slavko Vucela, Aljaževa 14, Mojstrana _11549 ifanovanla Zamenjam GARSONJERO za večje stanovanje. Česen, Šorlijeva 23, lil. nadstropje, Kranj 11385 V Škofji Loki ugodno prodam trisobno stanovanje, 78 m2, po 5.400 din za m2. Ogled in informacije vsak dan od 17. ure dalje. Osredkar, Frankovo naselje 176, Skofja Loka_11564 Nujno iščem manjše stanovanje v Kranju ali okolici. Šifra: SEPTEMBER _11565 V Škofji Loki oddam večje neoprem-Ijeno stanovanje (stolpnica) za nekaj let Tel.:60-177_11566 Zamenjam dve enosobni družbeni stanovanji za eno večje (najmanj trisobno) družbeno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Tel.:38-593_11315 lian.oprema Prodam štiri FOTELJE. Tel. 23-778, po-poldan od 17. do 18. ure 11371 Prodam POHIŠTVO za samsko sobo garant po-po (postelja, pisalna miza, garderobna omara), cena 15 SM. Zupane, Moša Pijadeja 8, Kranj, tel.:26-903_ 11372 Ugodno prodam dvoje Težišč- z omaricami in štirimi velikimi predali, ročna izdelava. Naslov v oglasnem oddelku _11373 Za 25 SM ceneje, prodam tri mesece staro kotno SEDEŽNO GARNITURO, veliko 3x2 m. Janka Puclja 9, Kranj (prvo nadstropje, stanovanje 6) 11421 Prodam komplet KUHINJO, mizo za dnevno sobo ter MZ 150, letnik 1980, zelo ohranjen. Tel.:064/36-640 11550 Prodam nov KAVČ - samo ogrodje Naslov v oglasnem oddelku 11551 Prodam kotno sedežno GARNITURO. Cena po dogovoru. Tel.:80-580, Čaber _11552 Prodam OMARE s policami, temnorja ve, visoke 120 cm, širina 240 cm. Tel.:45-066 11312 poieiii DELAVNICO, 30 do 50 m* za tekstilno obrt, najamem. Tel..061/267 371 11380 Za MIRNO OBRT oddam v najem, za več let, zgornjo etažo, 100 m2 in pod strešje na novi hiši v Kranju. Telefon, kopalnica, centralna trofazni tok. Ši- fra- AVGUST _ 11381 Prodam PARCELO za vikend Naslov v oglasnem oddelku 11382 Opremljeno staro HIŠO (pohištvo, kopalnica, VVC) z vrtom na Gorenjskem, Zg. Sorica 8, nujno prodam Ogled do 19. julija 1987_ 11383 Prodam obstoječo LESENO HIŠO (so-ba, kuhinja), skupaj z zemljo in vrtom (241 m2), možnost bivanja, uporabna za vikend ali novo gradnjo Slavko Ku strle, Hrušica 122 ali Marija Kostič, Savska 22, Jesenice Tel 75 250, od 16 do 18 ure_ 11384 Prodam najugodnejšemu ponudniku vikend hišo z 365 m7zeml|išča. elektri ko in vodo na Zg Jezerskem Podrob nejše informacije vsak dna med 20. in 21 uro po tel 25 963 Ogled nepremi čnine možen po dogovoru_11553 V K\anju. v okolici Vodovodnega stol pa, prodam stavbo, ki je primerna za mirno obrt, garažo, skladišče ali izde lavo mansardnega stanoovanja Tel 70 502 11554 taino prodam Rabljeno SEDEŽNO garnituro, pro dam. Tel 35 408, popoldan_ PRODAM 14 rol Izotek lepenke 4 mm, 20% ceneje Huje 5, Kranj OD 17. DO 24, JULIJA 1987 Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila /a vse veterinarski- storitve vsak dan od B. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarsko storitve oddajte do B, UW zjutraj, za nujne obiski- pa lahko ves dan Naročila v času nočnega dežurstva - od 22. uri- zvečer do fi. ure zjutraj — pa sprejemajo: za občino Kranj: Anton Hedina. dipl. vet.. Kranj, Betonova 58. tel 23 51B za občino Skofja Loka: Andrei Pipp. dipl vet.. Šfcofjl loka. Partizanska :I7. tri lil) 380 /a občini Iladovljica in Jesenice: Frani Pavlic, dipl. vet.. Zasip. Sta g ne 24. tel.: "7 63«! /a občino Tržič: DrugO Soklic. dipl vet . Naklo. Strahmi !16. l"l 47 192 Prodam ŠOTOR nemške znamke od 4 do 6 oseb. Tel. 38-685. Zgornje gorje 28__11555 Prodam skoraj nov LN maestral 18 in MOTOR T 4,5. Ogled v soboto. Pipa-nova 33, Šenčur 11556 Prodam ZMAJA Tel.:065/75-383 moves - mega 11557 RIBEZ, črn in rdeč, prodajamo vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 20. ure. Kranj, C. I. maja 4, tel.:21 -582 _11558 Prodam otroški kombinirani VOZIČEk peg, dobro ohranjen Tel.:24-225 11560 Prodam mešana DRVA. Milan Dolenc, Vinharje 8, Poljane nad Škofjo Loko __11561 Prodam novo HLADILNO OMARO in sončni TOPILNIK za satje. Tel.: 45-662 Prodam večjo količino PUNT. Prapro šel.Podnart 11567 Prodam GREDE za grušt 16x18 in PLOHE 15x5, dolžina 4 in 6 m, za vikend, silos ali obrtnike. Lebovec, Polje 19, Vodice 11568 Prodam rabljeno strešno KRITINO špi-čak in motorno ŽAGO homelite. Suha 18, Kranj_11569 Ugodno prodam 70 ZIDAKOV vogalni-kov. Tel.:57-073, Tržič_11570 Prodam SALONITKE 40x60 cm, rablje-ne, toda primerne za gospodarske ob-jekte. Tel.:62-506, Skofja Loka 11571 Ugodno prodam 300 kosov MODE-LARCA ali menjam za cement ali ap-no. Tel.:70-590 _11572 Porušen borov OPAŽ 400x8, rabljeno salonitko 60x40, vijake in žlebove, ugodno prodam. Staneta Žagarja 7, Radovljica 11573 Prodam deske 25 in 50 mm. Visoko 66, Šenčur 11355 Prodam APN 3, GRAMOFON in vse za fototemnico. Bojan Panjan, Britof 101, Kranj_11394 Prodam nov, nerabljen ŠOTOR vis za 4 osebe, 25-odstotkov ceneje Tel.:23-463 _11395 Prodam suh BUKOV LES, 5 cm plohi" nekaj cole. Naslov v oglasnem oddelku_11396 Prodam SEMENSKO AJDO. Voglje 86, Šenčur 11397 Ugodno prodam ŠOTOR z baldahi-nom. Adergas 27, Cerklje 11398 Pordam navadno HARMONIKO, gla-sovi CE, EF, BE, OBRAČALNIK za seno in star kmečki MLIN. Ogled dopoldan. Jože Zaplotnik, Zg. Vetrno I, Tržič __11399 Prodam KOTEL za kuhanje žganja in ŠTEDILNIK za vzidavo (prokron). Jož" Grašič, Pajerjeva 7, Šenčur 11400 Prodam HLADILNO SKRINJO, 380 li-trov in VOZIČEK peg-dežnik. Tel.:22-162 11401 Zaradi selitve, ugodno prodam TEPIH zo dnevno sobo 2,5x3 in dva FOTELJA, primerna zći ležišče Tel.:81 679. od 18 do 19. ure 11402 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za občinske praznike. Oddam nemškega OVČARJA, starega devet mesecev. Naglic, Tupaliče 13 _11365 Ljubiteljem živali oddam rodovniško nemško OVČAR KO. Tel .061/746-253 _11366 Prodam TELICO, simentalko po prvem teletu. Franc Udir, Sp. Besnica 154 _11367 Prodam KRAVO, težjo simentalko po tretji telitvi. Polde Kvas, Partizanska c. 20, Bled (pri mestni vrtnariji 11368 Prodam osem mesecev brejo TELICO. Maček, Paprinice 10, Skofja Loka _11530 Prodam KRAVO s četrtim teletom. Ogled in informacije popoldan. Viktor Tome, Gozd 4, Križe, tel.:57-100 11531 Prodam tri leta staro KOBILO ali menjam za starejšega BIKA, težkega 300 kg, in KRAVO po izbiri. Visoko 90, Šenčur 11532 Prodam deset dni staro TELICO Stru ževo 7_ 11533 Prodam TELICO, ki bo čez en mesec telila. Dražgoše 33, tel 66-411 11534 Prodam TELICO staro 15 mesecev Tel.:50-971, po 18 uri 11535 Prodam maldo brejo KRAVO simen talko. Sp. Brnik 25, Cerklje- 11536 Prodam perzijske MUCE. Tel 40 568 __11537 Prodam KRAVO simentalko s teletom Alojz Gunde, Gorica 3, Radovljica _11538 Prodam tri mesece starega ŠARPLA NINCA. Gabud, Moša Pijadeja 15, Kranj. Tel. 28 820 11539 lip 6$ bled TO, lesna predelava REČICA 64269 BLED, Rečiška c. 61/a Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela in naloge 1. VODJA ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE Pogoji: VI. stopnja zahtevnosti dela upravne, organizacijske, psihološke oziroma tehnične smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali V. stopnja zahtevnosti dela istih smeri in 3 leta delovnih izkušenj 2. VODJA OPERATIVNE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: VI. stopnja zahtevnosti dela lesne oziroma organizacijske smeri (predizobrazba lesna) in 2 leti delovnih izkušenj ali V. stopnja zahtevnosti dela istih smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje nemškega jezika Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: LlP Bled, TO, lesna predeiava Rečica, 64260 Bled, ReČiška c. 61/a. Prodam 80 literski AKVARIJ Živano vič, tel 74 447 _11403 Prodam suhe BUKOVE PLOHE in DR~ VA Lotnč, Dražgoše 60 Tel 66 318 __11404 Prodam žensko KOLO, malo rabljeno in otroški športni VOZIČEK Tribuna Majda Labocič, Koritenska 15. Bled 11405 Prodam sedem tednov staro TELIČKO simentalko Zalog 41 pri Cerkljah _11540 Prodam KRAVO po teletu Peterman, Podnom 63, Zg Gorie vozila živali Prodani JARKICE Golniška 1. Koknca Kranj__ Prodam PRAŠIČKE, težke 50 kg m manjše Sp Brnik 60 11355 Prodam 11 mesecev staro TELICO si mentalko Zakobiliek 7, Podane nad Škof|o Loko 11356 Prodam KHAVO simentalko dobro molznico, po teletu 1(1,15 cl gumi voz Apno 9, Cerklie_ 11357 Prodam rjave JARKICE hisex Stano mk. Loq 9. Školia Loka 1.358 Prodam manjše in večje PRAŠIČKI Stanomk.iLog 9. Skofjd Loka 11359 Prodam JARKICE, riave, stare deset tednov Zgoša 47/a. Begunje 11360 Prodam KFtAVO breio v 9 mesecu Adergas 27__ 11381 Prodam dve TELIČKI fnzijki. pašni, sta n pat mesecev Tavčar LottQr|e 28, Vo dice nad Liubliano Tel 061/843 1 03 11361 Prodam KRAVO pred tehtvijo Tel 77 618___llffi Prodam KRAVO s teletom Ki te drugič telila Gozd 6. Tržič "364 Prodam VVARTBURG limuzino, letnik 1973 Ogled v soboto cel dan Jože Hudolin Mestni trg 39. skofja Loka _11488 Prodam R 4 PL, letnik 1977 Tel 67-178 _v_11489 Prodam PRIKOLICO /a osebni avto 170x130, kovinsk« izdelave Tel 39 885 od / do 18 ure 11490 TRAKTOR štore 504, 110 delovnih ur ugodno prodam Tel 64 210 ali 60 736 v večernih urah 1149 Prodam VW odlično ohranjen Vaše 13/c. Medvode, tel 061/611 040 11492 Prodam Z 101, letnik 1982 Tel 77 296, popoldan Komac, Bodaice t(>. Bled _11493 Prodam R 4, obnovljen, registriran do marca 1988 Radivoi Žel|kovič. Straži šerjeva 15. Jesenice 11494 Prodani H t> Valentin He/ar Hraše t) leve 11495 Poceni prodam YW letnik 1970 Mar ian Kodorović. Križe 7 11496 Po zelo ugodni ceni prodam AVTO PRIKOLICO 160x130 in starinsko PRE SO Mania Pavlin, Križe 23/a 1149/ Prodam Z 750 letnik 1980 registracija do maia 1988 Jože Okorn. Sp Sonca 1, Sonca 1U9H CITROEN GS, letnik 76, vozen, neregistriran, prodam. Tel.:064/68-450, do-poldan ali 68-631, popoldan 11499 Prodam JAVO 350. Tel.:25-142 11500 Prodam Z 750, letnik 1982. Češnjevek 25, Cerklje_njjttf Prodam VW 1303 J, letnik 75, registriran do maja 88. Tel..75-702, popoldan 11502 Prodam OPEL kadet 1100, registriran do julija 1988, v odličnem stanju. Milje 26, Šenčur_1_1503 Prodam Z 750 S, Janez Jani, Sp. Gorje 213_11504 Odlično ohranjeno Z 101 comfort, letnik 1980, prodam. Cena 2,2 M Tel.:51-202, v petek in soboto popoldan_1J505 Prodam JUGO 1,1 GX. Tel.:68-707 11506 Prodam FIAT 126 P, letnik 79, nevozea za 15 SM. Sigmund, Planina pod Goli-co 28, Jesenice_1J530 Prodam R 4, letnik 1983. Tel.:79-762 _n53j Prodam LADO 1200, letnik 1974 za 30 SM. Rožna dolina 28, Šenčur 1150J Prodam VW 1302, letnik 1970, garaži-ran. Ignac Maric, Ribno, Izletniška I*-Bled_TI510 Prodam VISO club, letnik 1982 in MZ. letnik 86. Tel.:82-958_n5^ Prodam Z 850, letnik 1981, registracija do maja 1988 Tel:74-902_1_l5l2 Ugodno prodam osebni avto 126 P, letnik 1979, registriran. Janja Bukovec, Šopova 25, Lesce, ogled vsak dan oo 14. do 18. ure_11513 Prodam osebni avto Z 101 comfort, letnik 1980. Tel.:74-671, int. 315, dopoldan_11516 Prodam 126 P, letnik 84. Sp Gorje 209 _n5j] Prodam MENJALNIK za Z 101- Tel.38-686_1151» Prodam Z 101 L, letnik 78, obnovljeno registrirano do 28 junija 1988 Tel.:961/627-111, popoldan 11519 Prodam TRAKTOR tast s prikolico, P0' gon na vseh šestih kolesih, 32 konjskih moči Ogled v soboto in nedeljo Tel. 065/76-473, od 19 do 21 ure ____11520 Prodam DIANO, letnik 80, za 90 SM Možno tudi na kredit Tel 25 135, v soboto__1M521 Prodam JUGO 45, letnik 82, registracija do junija 1988. Kaštrun. Kovor 82/3 1152? Ugodno prodam R 4, Tel 064/68-062, popoldan letnik 83; 1152^ Poceni prodam JUGO 45, 32000 km. letnik marec 1984 Praprotmk, JaneJ? Puharja 6, Kranj IjS«; Prodam FORD eseort, letnik 71, in de|e za FIAT 125. Tel.:79 056 H?g Ugodno prodam Tel. 064/75 478 GOLF, letnik H 11527 Prodam obnovljeno Z 750. letnik december 1979 Struževo 33, Kranj 115£ Prodam Z 750, letnik 78, potrebo« manjšega popravila. Kalčič, BlejskjJ Dobrava 62 '152^1 Prodam levi sprednii BLATNIK za Vj| Čadež, Na Logu 17, Skofja Loka Vj57J} Prodam tovorni avto FAP 13 z dvigalom hiap. Jože Jurčič, Sopotnica Skofja Loka _ llfl Prodam OPEL kadet LS cupe, letni" 1970, dobro ohranjen. Jože Grićar' BVlaževa ul 10, Skofja Loka nj/J? Prodam BMW 2002, registriran <*° 15.junija 1988 Ogled popoldan lvan Dermota, Klobovsova 5, Skofja Loka Prodam Z 128, letnik 1985 Tone Žakel'' Poljanska cesta 20/a, Skofja Loka n Prodam 126 P, star tri leta, in 520 & mrzovalno SKRINJO, 40 cm betons*8 cevi 020 Tel 61 023, od 6 do 7. zjutraj in po 20 un zvečer_1jj>> Prodam FIAT 126 P letnik 1980 m l97' Tel 61 015 . 1158* Prodam Z 102 comfort, letnik i982 sir. Virmaše 52, Skofja Loka 11 FIAT 850, prva registracija 1976, ob"^ vljen in GS pallas - citroen, dodatn^ opremljen, letnik 1977, registriran 0 maia 1988, prodam Ogled 20 jul'1* od 13 do 19 ure Partizanska 40 ško ja Loka 11&8J Prodam GOLF diesel, S paket, lot2« 1985 Emil Langerholc, Zg Bitnje »f; Žabn.ca_ Prodam GOLF diesel, letnik 84, 350°i km, bele barve Tel 23 648 __1_l5Jg Poceni prodam Z 750 LC, septem"' 1979 z obnovljeno karoserijo in a^°lo\ diom Žebovec, Polje 19. Vodice JJjjJL- refl'. Prodam Z 101, letnik 74 stnran Bntof 373. Kranj Prodam Z Tel 35 897 popoldan , letnik december ^ Ugodno prodam Z 128 CL, letnik Tel 39 496 Prodam R 4 nieno Katka Benedičič Železniki Tel 66 624 ro Studenog Prodam Z 101, letnik 78, registriranj marca 1988 Marjan.Remic. PŠ 29. Cerklje __J25> 11491 Prodam Z 101, december 1983 Tan) Štefe. Alpska 13. Bled Tel 77 505 -j Ugodno prodam LADO SAMA'^ rdeče barve Tel 27 555 _Jjg Prodam Z 101, letnik 80 Muiei- i Gorie 80 Tel 81 640. dopoldan popoldan 1j^ Prodam~WARTBlJRG v voznem »Jj n|u. celega ali po delih Tel 2} 436 popoldan 1 «jj 1 Igodno prodam M( )Pf I > Vodn|f>*,jJ benska 12/t), Bled 1 ^ Prodan, HI A?ll ( ( prve za ■•"d| letml. /m 82 l.-i 42 494 1 Prodam"Mi*NI MORIŠ f eT"26 28jl*| PTodam tomo- 4 k os U-\ poldan PETEK, 17. JULIJA 1987 MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN SEUGLAS KUNSTEU— PURGAR BOGOMILA frizerski salon, j* Kranj, ( Prešernova 4 Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za občinski praznik — 1. avgust in jih obveščamo, da bomo imeli od 20. 7. do vključno 8. 8. zaradi dopusta zaprto. Z: y Prodam rumeni GOLF, odlično ohra njen, letnik konec 79 Tel 064/36 229 11617 Prodam FIAT Tel 37 145 132. 2000. letnik 80 11618 Prodam ŠKODO, letnik 1973 Janez Stanomk. Lovsko Brdo 2, Poljane nad Škofjo Loko. Tel. 65-265 11619 Prodam Z 101 po delih Kranj Tel 24 921 Valjavčeva 8. 11620 Ugodno prodam Z 101 super, letnik 1978, prvi lastnik Peter Kalan, Ješeto-va 38, Stražišče, Kranj Tel 25 554, popoldan_11441 Prodam TRAKTOR TV 730 in igličasti trak (igelboden) za kombajn za krompir Grime Evropa standard Dortarje 31, Žabmca_11442 Prodam Z 101. letnik 1978, cena 1,2 M Pogačnik, tel 79-736, ogled v popol danskem času11443 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto Tel 42 158_11444 Prodam VW 1200, letnik 1976 in FIAT 750, letnik 1980 Adergas 27, Cerklje ___11445 Ugodno prodam OPEL rekord kara van, 1900 m3, letnik 1976 in dva elektro MOTORJA 11 KM m 16 KM, 1400 obratov na minuto Gustel, Zg. Brnik 127 __11446 Prodam JUGO 45, letnik 1984, 31700 km. Štrukelj, Bistrica 9, Tržič Tet. 51 907_11447 Ugodno prodam GOLF JXD, januar 87. Xgl_:25 325, popoldan_11448 Ugodno prodam Z 101 GT 55. letnik 84. 361:46-090_11449 prodam Z 750, letnik 76. Kopač, Mlaka, Mlaška c 89_11450 Poceni prodam Z 101. letnik 1979 Zupančič, Štefetova 7, Mlaka, Kranj ___11451 Prodam AUDI 80, letnik 74 Tel 23-911. j_3delja tel 27 170_11452 Ugodno prodam Z 101, letnik 78. Vil-gar^Zg Bitnje 61/a_11453 Prodam NISSAN MICRA, letnik 1986 ___21 890_11454 Prodam JUGO 45, letnik julij 1985, dobro ohranjen, garažiran. Tel. 47-683 ______11457 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 74 (pločevina obnovljena) Uranič, Pj_oglo 22, Naklo 11458 Prodam ŠKOLJKO za~Z 101, novo, prednji levi del je razbit Žunič, Okro glf___Naklo_11459 Prodam R 12 in SAAB 99, sobota po Poldan Valjavec - Oblak, Križe 28 __ 11460 Prodam 2 850, letnik Dvorje 66, Cerklje 1983 Močnik, 11461 Prodam nov AVTOMATIK za 35 SM. Jet.23 656_11462 Prodam ohranjen R 4, registriran do 88 a'i menjam za vespo Tel 83 957, Ro- []_a____11463 Prodam Z 750, letnik 1974. Škofjeloška c 40, Stražišče pri Kranju, popoldan ____________11464 Prodam tomos AVTOMATIK, letnik '987 Tel 24 457, v soboto in nedeljo ^_____11465 Prodam JUGO 45, letnik 1985 in deško KOLO za 10 do 12 let. Tel. 75-926 _11467 Prodam Z 101, letnik 1976, registracija do julija 1988 Rihard Markič, Cesta 4 ,ul|ja 53, Tržič Tel 50-050, od 14.30 do !j__re in po 20. uri_11466 Prodam APN 6. Drago Jambrešič, Kro PjJ25/a Tel 79 516_11468 prodam TRAKTOR tomo vinkovič, 18 p°njskih moči Cundrič, Podhom 7, Zg i*_je__ 11469 Prodar R 4, letnik 77 Jure Golmajer, »sta 4 julija 55. Tržič Tel 51-311 ^___11470 Vodarn R 200 SM Ciril 11471 4 GTL za iV's, Luže 70, Šenčur p ——.________ ,qfi)(1'lm VW, letnik 74, registriran do 3°7, z rezervnimi deli Grilc, Poženik 5 ____11471 f[odam TRAKTOR dezud, 24 konjskih rnoči, PLUG 2 brazdi m KOSILNICO za "•aktor, ŠIVALNI STROJ na nožni po S0r)__apuže 2, Begunje_11473 ^ 750, starejši letnik, obnovljeno, regi-j'racija do julija 1988, poceni prodam °*e Kranlj, Trg Prešernove brigade 4, rodam FIAT 750. letnik 77, na novo ®0"stnran Ogled na Ljubljanski 13, ^__11475 £r°dam DIANO G, letnik 1977, obno £l«na Sašo Kropar, Jaka Platiše 3, j'9"! Tel 27 271, mt 241 dopoldan ali ^OTjlpopoldan_11476 ^r°dam GOLF JGL. letnik april 1981, z > oatno opremo Cena po dogovoru «'66 424, od 14 30 ure dalje ali r'2l. mt 256, dopoldan 11477 S o a r NARAVNO! PREIZKUŠENO1 KAKAV0V0 OLJE IN mleko za sončenie DR0GESAN KRANJ 60 let tradicije Prodam novo moško KOLO na deset prestav, znamke John MOSS Tel 49 043 11478 Prodam DIANO, letnik 78, obnovljeno in motor sach veteran, obnovljen. Janez Rejc, Kajuhova 15, Kranj 11479 Ugodno prodam Z 101, opbnovljeno, letnik 75 Tel. 061/627-169, po 14. uri 11480 Ugodno prodam GOLF (nemški), letnik 1978 Tel .45-670, popoldan 11481 Prodam FIAT 128, star dve leti, registriran do julija 1988 Tel.81 794, od 15 ure dalje_11482 Citroen ID 19, comfort, 170000 km, modre še originalne barve, garažiran, odlično vzdrževan, registracija do maja 1988, prodam Drago Kotnik, Fikova 6, Kamnik, od 19 ure dalje 11483 Ugodno prodam Z 101 GTL 55. letnik 84, prevoženih 27000 km ter 700 kosov BETONSKEGA KVADRA, širina 20 cm. Kavčič. Podljubelj 29 11621 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 76, odli-čno ohranjeno in garažirano, registrirano do junija 1988 Tel 23-108 po 13 uri, Kidričeva 13, Kranj 11626 R 4. letnik 1979, prodam za 280 SM ter R 4, letnik 1979 za 90 SM Tel 28-436 11627 Prodam AUDI 60 Tel 66-248 11348 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 74, regi strirano do junija 1988. Tel. 50-259 Jo že Mlinaric, Križe 7, Križe 11351 letnik 85 11002 Ugodno prodam JUGO 45, Tel 21 896, popoldan ZASTAVO 101, december 83, prodam. Štefe Tanja, Alpska 13, Bled Tel : 064/77-505_ Prodam FIAT 850, letnik 1969, lepo ohranjen, malo vožen. Tel.:51-702, od 17. do 19. ure 11430 Ugodno prodam Tel.51-884 ELECTRONIC 90 11431 KOMBI 435 AK, Tel.22-761 letnik 1985, prodam. 11432 gorenjski tiskP0 moše pijadeja 1, p. p. 81 64000 kranj, VABIMO nove sodelavce za opravljanje del in nalog 1. PEVIZORJA 2. TERMINERJA za projektni skupini propagande in karto -naže * Delo je odgovorno in zanimivo. Zaželeno je znanje, pridobljeno na srednji ali višji grafični šoli, lahko pa tudi na gimnaziji ali fakulteti naravoslovne ali družboslovne smeri. Za delo revizorja je potrebno obvladovanje zakonitosti slovenskega jezika in poznavanje temeljnih značilnosti vsaj dveh svetovnih jezikov. Kandidati brez predhodne grafične izobrazbe bodo strokovno znanje lahko pridobili z internim izobraževanjem v času jSiilS Sli pripravniške dobe. Pokličite nas na številko 25-981 ali pa pošljite prošnje z dokazili o izobrazbi naši kadrovski službi v roku 8 dni po objavi. Prodam TRAKTOR univerzal 445 Sp Brnik 17_11484 Prodam Z 101, letnik 79, prevoženih 81000 km za 110 SM SMokuc 67, Žirovnica 11485 Ugodno prodam skoraj nov tomos AV TOMATIK, delan za izvoz. Tel.:49-023 11486 Prodam FIAT 750, letnik 1974, registracija do junija 1988, cena 30 SM Vršuč, Jereka 2, Bohinjska Bistrica 11487 Prodam Z 101 mediteran, s plinsko napravo, letnik 81. Tel 39-313 11472 Prodam JUGO 45, letnik 85. Bukovnik, Trboje 129, Kranj 11456 Prodam R 4 TLS, cel ali po delih. Branka Kotnik, C. 1 maja 69, Kranj 11422 Ugodno prodam Z 101 SC, letnik januar 80, 55000 km, "s plinsko napravo. Tel.:064/33-376, po 15. uri_11423 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, ogled v soboto Janez Bogataj, Račeva 18, Žiri Tel. :69-437 11424 REGATA 70 S 84, prodam Tel. 25-741 11593 *Prodam tomos 14 M Janez Novak. J Ugodno prodam GOLF JL, letnik 80, prevoženih 76000 km Zupan, Gradni kova 3, Kranj. Tel. 27-019 11594 Prodam Z 101, letnik 72 Voglje 115 _11595 Z 750 SC, letnik 80, lepo ohranjeno, prodam Tel. 28 647 11596 zerska c. 61, Kranj 11425 Prodam gozdarsko VITLO tajfun (4 t). Kurirska pot 11, Primskovo, Kranj __11426 Prodam dobro ohranjen MOTOR avto-matik z »žmigovci«. Zg Bitnje 194, Žabnica (pri puškami) 11427 Prodam dobro Tel 46 569 ohranjeno Z 1300 11597 MATRA SIMCA TARGA ohranjeno, pravkar registrirano, prodam ali zame njam za drugo vozilo Tel 28 647 _11598 Prodam GOLF, letnik 1977, obnovljen. Tel. 46 524_11599 Prodam IMR DIESEL MOTOR, 35 konj skih moči Voklo 45, Šenčur. Tel.:49-126_11560 Prodam R 4, letnik 78, registriran do februarja 88 in moško KOLO rog —turist. Ljubno 128 Tel 70 016 11601 Dobro ohranjeno ŠKODO, registrirano do junija 1988, ugodno prodam Kara giči, Hrušica 62, Jesenice 11602 GOLF diesel, letnik 85, feburar, dobro ohranjen, prodam Tel 82 979 11603 Prodam R 4, letnik 1981. nje 66/a Jeraj, Sr Bit 11428 Prodam dobro ohranjen R 4 TL, letnik 1976, prevoženih 74000 km Tel 39-480 _11429 Prodam JUGO 55, star tri leta Ogled v soboto, 18. julija, po 14. uri. Mlakarjeva 20, Kranj Prodam GOLF JGL, letnik 82. Krožna 12, Kranj Grčar, 11631 Prodam PEUGEOT 204 za rezervne de le. Naslov v oglasnem oddelku AUDI 80 GLS, prva registracija 1983, registriran do aprila 1988, prodam. Tel 23 341, do 15. ure Prodam GS Tel 39-733 palas za 220 SM 11633 11474 Ugodno prodam R 12 Tel 21 907 kupim 11604 Prodam brako PRIKOLICO Tel 36 216 _11605 Prodam FIAT 126, registriran do aprila 1988 in rezervne dele za SIMCO 1000 Hribar, Titova 38. Jesenice 11606 Prodam MOTOR fza R 4 in ostalo za rezervne dele Tel 74 095 11607 Prodam R 4, letnik 77, informacije v soboto od 14 do 16 ure Tel 37 733 _11608 Prodam Z 750 lux, letnik 76, registrira no do 27 junija 88 Ivan Igličar, Gode sič 64_11609 Prodam dobro ohranjen GOLF JGL, letnik 82 Visoko 71 11610 Kupim zazidljivo Škofje Loke oz Tel.61-015 parcelo v do 5 km okolici izven 11562 Kupim dobro ohranjeno KUHINJSKO KORITO - kompletno, orhideja v ru meni barvi Tel 78 149. od 8 do 9 ure dopoldan in od 19 do 20 ure popol dan Popovič. Bled 11378 Kupim deset dni starega TELIČKA Sp Brnik 60_11379 Kupim hrastove PLOHE Čuden, Alpska 68. Lesce Tel 75 600 11563 Kupim rabljen, dober PRALNI STROJ Kokoravec Franjo, Vidmarjeva ul 14, Kranj 11374 Kupim deset dni slarega TELETA, si-mentalca. Tel .45-736 11375 Kupim starejšo HIŠO ali gradbeno PARCELO do 15 km iz Kranja Marjan Urh, Likozarjeva 25, Kranj 11376 Kupim VIKEND na Pokljuki Šifra: Go tovina-Pokljuka 11377 zapoillfve Zaposlim SLIKOPLESKARJA in delavca. Tel 39-552, Dušan Bizant, Britof 9, Kranj 11369 Vsem, ki imajo željo po dobrem zaslužku in imajo lasten prevoz, nudimo honorano zaposlitev. Šifra: Denarja r; nikoli preveč 11370 Iščemo kuharja za gostinski lokal v Škofji Loki. Tel.:064/61-023, od 6. do 7 ure zjutraj in po 20. uri, zvečer 11623 Iščem upokojenega učitelja ali profesorja za vsakodnevno poučevanje otrok (5 razred). Cenjene ponudbe vsak dan dopoldan po tel.:25-400 _11235 Tipkam diplomske naloge, naročila sprejemam dopoldne po tel.51-555, popoldan 57-041 10407 Gasilsko društvo VOGLJE prireja v soboto, 18. julija ob 20. uri KRESNO NOČ. Igral bo ansambel Ivana Rupar-ja Bogat srečelov. Vabijo gasilci! _11387 Gostišče DRAGA prireja 22. julija ob 18. uri VRTNO VESELICO. Igra trio Tri-glav. Vabljeni!_11388 GASILSKO DRUŠTVO STRAŽIŠČE prireja v nedeljo, 19. julija na Pantah VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za koštruna. Igra ansambel LIPA. 11625 CEITIIKE Očku MATEVŽU MOKORELU iz Bistri-ce pri Tržiču želi za njegov osemintri-deseti rojstni dan zdravja in zadovoljstva ter mu pošilja osemintrideset poljubčkov njegov sin Rok, staro mamo Lojzko pa prisrčno pozdravlja 11386 PREKLICI Nežka Pelipenko, Dol. Žetina 10, pre-klicujem kot neresnične besede, ki sem jih izrekla o Cirilu Peternelju, Gor. Žetina št. 10 in se mu zahvaljujem, da je odstopil po tožbe. 11624 OBVEITIEA Zaradi preureditve prostora razprodajam eno leto stare kokoši nesnice za zakol ali nadaljno rejo. Dobite jih vsak dan v Strahinju 38, Naklo 11252 Cenjene goste obveščamo, da bo go stilna NA SEDLU v Čepuljah zaprta zaradi letnega dopusta, od 18. julija do 13. avgusta 1987. Se priporočamo za nadaljni obiski 11251 Cenjene goste obveščam, da bo gostilna PRI SLAVKI v Podbrezjah zaradi rednega letnega dopusta, od 20. julija do 3. avgusta 1987, zaprta. Priporočamo se za nadaljni obisk! 11389 Prodam dnevno sveže BOROVNICE. Polica 13, Naklo_11390 Ali potrebujete OMARO PO NAROČILU? Ali vam položimo STENSKO OBLOGO? Ponudbe pod »TUDI OBROČNO«_11291 Vgrajujem avtomobilske radijske SR-PEJEMNIKE. Naročila po tel.:74 388 _11392 Starejša zakonca, ki sta v ponedeljek, 13. julija 1987, ob 16.30 na Ul. Moša Pijadeja 44, pred blokom pobrala zlato verižico z obeskom (sidro) prosim, da pokličeta po tel 061/320 639, proti ve čeru 11393 Prodam Z 101 lux, letnik ohranjeno Tel 66 178 78 dobro 11622 Prodam VARTBURG karavan Tenetiše 22. Tel 46 210_11611 Prodam manjšo tovorno PRIKOLICO za osebni avto Tel 43 042 11612 Prodam Z 750, letnik 82 Milija Stoja novic, Tuga Vidmarja 12, Kranj 11613 Prodam UNO 60 Tel. 23 424. popoldan S. letnik 86 11614 Po ugodni ceni prodam dobro ohra njeno DIANO. Tel 46-033_11615 Ugodno prodam R 4 TLS special, le tnik 83 Jelena Gogala. Rupa 36/a, Kranj Tel 26 449 11616 V SPOMIN fv"- 19. julija bo minilo leto dni, odkar si odšel moj dragi mož VINKO VIRČIČ Kruta smrt te je nenadoma in nepričakovano iztrgala iz najinega lepega doma, kjer si našel srečo in mir. V mojem srcu boš večno živel. Žalostna sem, ker sem te izgubila, a ponosna, ker sem te imela. ŽENA PAVLA Drulovka, 17. julij 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata ANTONA SLAPARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter CP Kranj, Kibernetiki TOZD Stikala. Posebna zahvala Minki Parte, Francu Plazniku, Milanu Skuberju ter obema govornikoma in g. župniku ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Jezersko, Kranj, Zadar V SPOMIN Leto dni že v hladnem grobu dragi Andrej zdaj mirno spiš, klic noben te več ne zdrami, tudi solze ne zbude. Napis na grobu naj spominja, da tu najdražji nam ležiš, ljubezen se prek groba krije, oj, mož in ati nepozabljen si. ANDREJU KNETU 17. julija mineva leto dni, odkar si odšel tja, kjer ni gorja, kjer vladata mir in tišina, a v našem domu je ostala praznina. Žena Tilka in sin Andrej z Miro Zg. Brnik, julij 1987 Ob prerani izgubi naše drage mame ANTONIJE HAFNER se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej pa izrekamo zahvalo gospodu župniku, cerkvenemu zboru, tov. Lužanu za poslovilne besede, sestrični Minki in Tončki ter sosedom in va-ščanom. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, vnuka in zeta MIRANA PODPESKARJA avtoelektrikarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali, z nami sočustvovali ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se dr. Hri-berniku za zdravljenje. Posebno pa smo dolžni izreči zahvalo družini Balantič, sovaščanom in sorodnikom za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se sodelavcem iz Alpetourja tozd Remont, OO ZS Alpetour tozd Remont, OOZS Planika tozd Blagovni promet. Nadalje se zahvaljujemo za lep pogrebni obred g. župniku iz Preddvora, in patru Polikarpu iz Ljubljane, za zapete žalostinke Savskemu oktetu, za poslovilne besede ob grobu tov. Anku in tov. Ekarju. Hvala tudi vsem ostalim darovalcem vencev in vsem tistim, ki ste pomoč izkazali v kakršnikoli obliki, kakor tudi vsem tistim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem! Njegovi: žena Marjana, hčerka Urška, sin Franci, mama Marica in brat Dore z družino. Tupaliče, 17. julija 1987 Življenje gre dalje in pušča spomine, in v ranjena srca globoke sledi, pa vendar ostajaš, ker noč je in mine, v jutro, ki greje, ti zrejo oči. V SPOMIN Izteka se že 5. leto, odkar nas je v 21. letu starosti zapustil dragi sin in brat ZVONKO ŠOŠTARIČ Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Mošnje, 17. julija 1987 NOVICE IN DOGODKI Ribez je zrel Lotimo se najprej rdečega, kajti ta je najbolj vabljiv in ga že trgajo. Verjetno sta domovina rdečega ribeza severna Kvropa in Azija, V severni Evropi, Sibiriji in na Himalaji še raste divji. Stari Grki in Rimljani ribeza niso poznali. Prvič ga omenja spis iz začetka 15. stoletja. In Hieronvmus Bock je leta 1539 zapisal, da so okusno Janezovo grozdičje posadili v kraljevem parku. Danes dobimo ribez skoraj na vsakem vrtu. Za marmelado in nealkoholne ri-bezove pijače pa je tako veliko povpraševanje, da ga danes goje v velikih nasadih. Ker ptice raznašajo plodove oziroma seme, ga včasih dobimo tudi na sončnih jasah v naravi. Nabiramo le zrele jagode, deloma za sveže sadje, še več pa za svež ali steriliziran sok, in nekaj za ribezovo vino in marmelado ter kompot. Poln vitamina C Ribez ima v sebi kep zdravilnih snovi: veliko je vitamina C, precej sladkorjev (ni pa pesnega in trstnega), jabolčne in "itrcnske kisline, pektina, in-vertina rdečila. Sok ali kompot iz ribeza učinkujeta poživljajoče. Sveži ali sterilizirani sok je osvežujoča pijača za bolnike z vročino. Jagode večajo tek, vplivajo na večje izločanje sluzi in zaradi številnih neprebavljivih semen urejajo prebavo. Ker vsebujejo mnogo vitamina C, zelo priporočajo jagode oziroma svež sok pri skrbutu ah boleznih zaradi pomanjkanja vitaminov. Svež, neoslajen sok toplo priporočajo sladkorno bolnim. Sveže ribezove jagode ah sveži sok ne gasijo samo žeje, ampak tudi hitro odpravijo nevšečnosti zaradi pokvarjenega želodca. Uporaba ribeza v ljudskem zdravilstvu Jagode posušimo na soncu in take pozimi denejo dobro pokvarjenemu želodcu, vendar jih je treba dobro prežvečiti. Svež ribezov sok krepi dlesni in je izvrstno sredstvo za grgranje in izpiranje ust. Pri buli na jeziku natremo konico jezika s svežim sokom, požirek soka pa zadržimo nekaj časa v ustih, da učinkuje na jezik. Ribezovo vino Najpreprosteje ga pripravimo tako, da jagode zmečkamo in stisnemo. Iz 3 litrov jagod dobimo največ 2 litra čistega soka. Ker vsebuje sadni sok zelo veliko sadne kisline, je treba k vsakemu litru čistega soka doliti 2 litra prekuhane vode. Na vsak liter nerazredčenega soka je treba dodati 150 do 180 g sladkorja. Ribezove jagode operemo in zmečkamo v porcelanasti posodi, kjer naj potem stoje 3 do 4 dni. Nato iztisnemo iz njih sok in ga precedimo ter pustimo, da se sčisti. Potem mu dodamo vodo in sladkor; ko se sladkor razstopi, vlijemo mešanico v veliko steklenico in-jo dobro zamašimo. Skozi zama-šek vtaknemo v lok zakrivljeno stekleno cevko. Drugi ko- nec cevke vtaknemo v drugo steklenico, napolnjeno z vodo, da uhaja kislina. Zamašek zapečatimo, steklenici pa naj ostaneta na enakomerno toplem prostoru. Ko ni več mehurčkov v cevki, prelijemo previdno mlado vino v drugo steklenico, tako da ostane gošča na dnu. Nato steklenico dobro zamašimo in jo 2 do 3 mesece pustimo pri miru. Potem vino spet pretočimo in že ga lahko uporabimo. Ribezova marmelada Potrebujemo 1 kg ribeza in 70 dag sladkorja. Grozdičje operemo in ocedimo. Jagode posmukamo, jih preberemo in denemo v kozico. Ko začno jagode pokati, pričnemo dodajati sladkor. Marmelada je hitro kuhana, ker je v ribezu veliko pektina, ki jo gosti. Ko je kuhana — kar preskusimo s kapljo na krožniku - jo vročo pretočimo v pogrete kozarce, ki jih takoj zapremo. GORENJKE! GORENJCI! (l(Q)IMi™©3MGLAS Z VAMI NA DOPUSTU Letos vas bo Gorenjski glas spremljal tudi na dopust. Po vsej slovenski obali, v Istri, na Cresu, Lošinju, Rabu in še marsikje drugje vas bo dvakrat na teden čakal pri prodajalcih časopisov v počitniških naseljih in kampih. Če ga kje ne boste mogli dobiti, nam sporočite in povejte, kam naj ga pošljemo. Gorenjke! Gorenjci! Sodelujte z nami in Gorenjski glas vas bo tudi na dopustu seznanjal z dogodki na Gorenjskem in vam vsak teden prinesel vsaj urico ali dve zanimivega branja. ŽELIMO VAM PRIJETNE POČITNICE! Kranjski brigadirji zamujajo Kranj, 12. julija — V drugi izmeni Zvezne mladinske akcije Kozjansko naj bi sodelovalo tudi dvanajst kranjskih brigadirjev. Po zapletih z izrednim dopustom in zdravniškimi spričevali jih je z enotedensko zamudo odšlo na delovno akcijo le devet. Kranjski mladinci pa pravijo, da to ni tako porazna številka, saj jih je iz nekaterih občin v brigadi še manj. V. Stanovnik Cesta na Vršič spet prevozna Kranjsku gora, 16. juliju — Delavci Cestnega podjetja Krunj so že popravili dotrajan most pri Eriki. Tak« je cesta na Vršič zu osebne avtomobile spet prevoznu. Nevarni hruščanski odsek — Domala ne mine dan, da se ne bi nu odseku magistralne ceste od Kranjske gore do Jesenic, na Betom polju pri Hruliel, pripetila prometna nesreča. Cesta je ovinkasta, ozka, nevarnu. Povsem je neprimerna za povečan promet, ki je poleti zaradi dveh mejnih prehodov, Rateč in Korenskega sedla. Razen tega služi tudi za prevoz s tovornjaki na gradbišče karavanškega predora in če prištejemo še kmetijske traktorje ter ne nazadnje tudi mopediste in kolesarje, potem je slika nevzdržna, v teh hruščunskih »ridah« ob deževnih dneh poka noč in dan, tako kot minulo sredo zvečer, ko se je prevrnil tovornjak. Skrajni čas je že, da se zgrudi mugistrulnu obvoznica in sploh nova avtomobilska cestu na pobočju Mežakle. — Foto: I). Sedej Nekateri ostanejo, drugi gredo naprej Kranj — Turistična sezona je na vrhuncu in ceste so polne tujih turistov, ki potujejo v naša obmorska letovišča ali pa dalje na jug v Grčijo in Turčijo. Veliko se jih ustavi tudi na Gorenjskem, eni samo prenočijo ali pa potešijo lakoto, svojo in avtomobilovo, drugi pa poleg tega želijo tudi preskusiti svoje plavalno znanje (sladka voda je vsekakor bolj »okusna« kot morska) in pa pridobi- ti nekaj barve (da ne bodo na morju preveč »rdeči«). Na postajališču Voklo ob avtocesti so mi-movozečim poleg bencinske črpalke na voljo tudi gostinske usluge. V restavraciji si poleg pijače lahko privoščijo tudi jedi z žara (kranjsko klobaso, piščanca na žaru, hamburger...), hkrati pa je treba povedati, da gostje zelo pogrešajo prenočišča, katerih na postajališču žal še ni. Sven in Klavdius iz Berlina sta prvič v Jugoslaviji in sta se za letovanje v našem primorju odločila predvsem zaradi nizkih cen in lepega vremena. Ob avtocesti sta se ustavila zaradi počitka, pa tudi lakota je že bila velika. Potujeta v Istro in če bo dovolj denarja, še naprej v Dalmacijo. Edem Aigil iz VVermel-skirehna potuje v Turčijo, saj je po rodu Turkinja in je zaposlena v Zahodni nemčiji. »Vsako leto, ko potujem skozi Jugoslavijo, se za kratek čas ustavim v kakšnem kraju in si ogledam njegove znamenitosti.« »Avtokamp v Dra-gočajni je tipičen prehodni kamp, saj gostje tu v glavnem prenočujejo ali pa se ustavijo le za dan, dva, nek^j pa je tudi stalnih gostov, ki k nam prihajajo vsako leto,« nam je povedal predsednik turističnega društva Jože Rozman. »Turistom je kraj všeč, ker je tu mir. pa tudi cene niso previsoke. Edina stvar, ki jo zaenkrat pogrešajo, je bazen, saj je za otroke kopanje v reki prenevarno.« Kavčičevi iz Kranja prihajajo v Pragočaj-no le na dnevni odmor, sedaj, ko je lepo vreme, skoraj vsak dan, saj se tu, daleč od mestnega hrupa, lahko naužijejo miru in svežega zraka. Otto Strobel iz Esslin-gena v ZRN je v Dra-gočajno prišel z družino. Tu bodo ostali 14 dni, potem pa gredo naprej po Jugoslaviji. Tukaj jim je všeč zato, ker je mir in tudi ljudje so prijazni. Naredili so tudi že nekaj krajših izletov po Gorenjski in si ogledali njene znamenitosti. S cenami so zadovoljni, čeprav so te večje kot so pričakovali. Mare Ogris Igor Kavčič Foto: Gorazd Šinik Gorje pri Bledu, 17. julija — Letos bo kmetijsku zadruga odkupilu okoli 40 ton črnega ribeza. Ribez odkupujejo po 580 dinarjev. V teh dneh v Gorjah, v Zasipu, v Ribnem in na Bohinjski Beli obirajo črni ribez, ki ga odkupuje Kmetijska zadruga Bled. Nasade črnega ribeza predvsem v Gorjah, kjer jih je največ, vztrajno krčijo, in za letos predvidevajo, da bodo oddali 40 ton črnega ribeza, medtem ko so ga minula leta znatno več. Lani je bila odkupna cena za kilogram oddanega ribeza 270 dinarjev^ letos je 580 dinarjev, medtem ko kmetje obiralcem za kilogram oddanega ribeza plačajo 150 dinarjev. Pri Poklukarju, po domače pri Kamnku v Gorjah se že dolga leta ukvarjajo z ribezovimi nasadi. Filipina Poklukarjeva dobro ve, kako je treba za ribez skrbeti, ga obrezovati in negovati. Bila je ena tistih, ki niso popustili tedaj, ko se je ribezu slabo pisalo. Napadli so ga škodljivci in številni Gorjani so se odločili, da grmičke ribeza izpulijo in se z njim ne ukvarjajo več. »Ribez je tuko kot vsuko rast-lino trebu dobro poznati in upoštevati njegove zuhteve, kajti le tuko dobro rodi,« pravita Janez in Filipina Poklukar. »Stalno ga je treba obrezovati, ga mladiti, gnojiti pa najkasneje tja do novembru, spomludi pu ne več, kujti potem gre preveč bujno v rast. Crni ribez, ki ima veliko hranilno moč (včasih so pravili, da gu uživajo predvsem piloti letal), potrebuje dovolj vluge. Na-še podnebje mu zato priju. Ven- Granate tik ob cesti Jesenice, 16. juliju — Včeraj so na Jesenicah, tik ob magistralni cesti proti Hrušici, začeli odstranjevati razbite granate, ki so jih našli delavci SCI pri gradnji nove ceste. Kot so ugotovili člani zaščitne enote gre zu dvain-trideset kosov granat, ki so ostale zakopane od druge svetovne vojne. Nu granate je opozarjal že bližnji vrtičkur, varnostnik podjetja SCT pu je šele po dveh dneh o tem obvestil miličnike. Ti so obvestili organe jeseniške občine in službo /a obveščanje. Ze včeraj dopoldne so pogumni fantje, specialisti za eksploziv .ašcitne enote milice, začeli odstranjevati nevarne ostanke topovskih granat. Ni se zgodilo prvič, da so našli grunutc mu te m koncu, presenetljivo je le to, du so bile že čisto nu površju in tik ob cesti Zalo |e bil promet zu M* kuj čusu ustuvljen. V. Stanovnik. Foto: (i. Sinlk Mladi pomagajo pri obiranju ribeza... dar pa je bilo letos dolgo mrzlo in deževno, tako, da pridelek ni najboljši. A bile so še slabše letine,« pravi Filipina Poklukar, »spominjam se letu, ko smo gu pridelali le 100 kilogramov, a bila so leta, ko ga je bilo več kot sedem ton. I .etos gu bomo obruli okoli tri tone, manj kot luni, ko gu je bilo šest ton. Suj takoj vidim: ob dobri letini ima od 10 do 15 grozd-kov, letos pa so le po trije.« Ali je res, da ribez v »Gorjah hišo zida«? »Takole vam povem,« pošteno pove prijazna Filipina Poklukar. »Ribe/, je gorjunskim pridelovalcem veliko dal. Vsem! V letih, ko so bile dobre letine, je tu- Filipinu Poklukur di num izdutno pomagal, četud' odkupna cena ni bila visoka. S«' mu sem prav vesela, da sm" ohranili nasad. Letos gu bod0; kot pravijo, odkupovali po 58" dinarjev. Mi obiralcem, petnajst jih pride, plačamo po 150 dinar' jev zu kilogrum in mu nudim0 pijačo in kesilo. Dober obiral*0 pu obare nu dan od 40 do 50 k«' logrumov ribeza...« Odkupnu cena ribeza res ni H| soka, vendar se kmetom gojenj* ribeza še vedno splača. Takim, kot so Poklukarjeva, ki imaj0 odličen, zdrav ribez. Upajmo, da ga bodo predelali naši predel0' valci za zdravo domačo porab° in da ne bo romal preko meje-I). Sedej