Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 266 Maribor, četrtek 21. novembra 1929 »JUTRA« mammamammmmmmmmmmmamm Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam čsk. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valj* meaačno, prajeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati pe tarifu Oglase sprejema tedl oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulict Vt, 4 ^ ulogi in delokrogu okrožnih inšpektoriev imaj'o mnogi med nami še vedno nejasne in nepravilne pojme. Mnogi jili še vedno smatrajo kot nekakšno vmes no instanco med sreskimi načelniki in bani, ki bi naj tudi samostojno reševali razne zadeve v svojem okrožju, Četudi seveda v imenu bana. To je Pa zmotno naziranje. Kraljevska vlada je pač izvršila dekoncentracijo svojih poslov na banske uprave, osnova razdelitve državne oblasti ,na sreze, banovine in ncutralno vlado pa je ostala nedotaknjena. Sreski načelniki morejo in smejo neposredno občevati samo z bansko upravo in Preko nje s centralo. Banski okrožni inšpektorati so pri banskih upravah isto, kar so inšpektorji pri predsedništvu ministrskega sveta in pri posameznih ministrskih resorih, in je njihova naloga, vršiti po naredbah bana inšpekcijo nad srezi in srezkimi ustanovami. Okrožni inšpektorati so se ustanovili iz razlogov omogočenja rednega nadzorstva nad poslovanjem sreskih načelnikov in občin, ker so ozemlja banovin velika in je banski upravi otežkočeno nadzorstvo iz sedeža banovine v o-nih srezih, ki so od banske uprave oddaljeni. Okrožni inšpektorati torej niso nikakšna nova upravna telesa, oni po svojem ustrojstvu ne izdajajo ni-kakšnih odlokov kot upravna oblast, ampak dostavljajo banskim upravam samo svoje predloge ter upotreblja-jo navodila in naredbe banov pri inšpekcijah nad sreskimi upravami In njihovimi ustanovami. Rešcnja, Proti katerim so možni pravni leki in Prizivi na višje oblasti, morejo torej Izdajati samo občine, srezi, bani in centralna vlada. Nad občinami je sreski načelnik, nad srezi banska uprava, nad banskimi upravami kraljeva vlada po svojih resorih, za nekatera rešenja pa upravna sodišča in državni svet. Iz tega izhaja kot popolnoma naravno, da bodo okrožni inšpektorji Potrebovali le majhen uradniški aparat. Tako tudi v Mariboru po konča-Pi likvidaciji (ki mora biti izvršena najkasneje do A. dec., bo pa predvidoma že poprej!) poleg okrožnega inšpektorja in že imenovanih in priseljenih mu uradnikov, enega kon-ceptnega in enega pisarniškega, ter {norda še strojepiske in služiteljn ne Po nobenega uradnlštva. Tukajšnji slovenski tednik konstatira veliko izgubo, ki jo utrpi naš Maribor, in izraza nado, da bo dobil okrožni inšpek rorat širše kompetence in da bo vsled rega obdržal večje število uradniš- 1- Danes, gospodje, je prepozno. . !o, kar sedaj obžalujete, da Mari-nirpf veliko izgubo, je le logična pnl’SOy Ycnca vaših stremljenj, kojc so ti9n^ei *l,d' *e zaslepljenost in par-bor'1 si sarn°ljulmost. in baš mari-tj.jčf.'1 slovenski tednik je najmanj le-rm an. da joče nad razvalinami po- Dr. Sestanu odrezana leva, pilotu MUllerju desna roga RADI POSLABŠANJA STANJA BOLNIKOV, JE BIL PRIMARIJ DR. ČERNIČ PRISILJEN, DA IZVRŠI RA DIKALNE OPERACIJE. — PILOTU MOLLERJU AMPUTIRANA DESNA NOGA NAD GLEŽNJI, DR. ŠESTA-NU LEVA TIK POD KOLENOM. Maribor, 21. nov. Kakor poročamo tudi že na drugem mestu, je prišel včeraj pop. v Maribor šef kirurgične klinike v Zagre-! bii, dr. Budisavljevič in sicer na prošnjo Aerokluba in povabila primarija g. dr. Černiča. Takoj po preiskavi obeh bolnikov, se je vršilo zdravniško posvetovanje, ki je dognalo, da se je stanje ponesrečencev na nogah od torka na sredo znatno poslabšalo. Tako pri dr. Šestanu kakor tudi pri pilo-i tu Miillerju so se namreč pokazali | znaki zastriioljenja z visoko vročino, ! zlasti pri Miillerju, pri katerem je poskočila temperatura na 40 stopinj. Na zdravniškem posvetovanju ’e bilo zato sklenjeno, da naj se poizkusi najprej s paliativno operacijo, to je, da. se poškodbe na obeh straneh široko odpro, da se odstranijo drobci razbitih kesti, razcefranih kit in mišic in da se potem tako rana izdatno drenira. To ie bilo takoj po zdravniškem kon siliiu tudi izvršeno. Operaciio je izvršil priniarij g. dr. Černič. Med operaciio se je pokazalo, da visi desno stopalo pilota Miillerja samo na nekoliko raztrganih kitah in koži. da je kost-skočnica prečno preklana in da so rane bolj inficirane, kakor pa sta pokazala klinična slika in Roentgen. Zato je bil dr. Černič prisiljen, da je že včeraj pilotu Hansu Miillerju v njegovem lastnem interesu, odrezal desno nogo nad gležnji. Kar se tiče leve noge pilota Miiller-;a, pa se bo za enkrat še počakalo na nadaljnji razvoj. * Pri dr. Šestanu je bil snoči na levi nogi napravljen na zunanji strani širok vrez in se je tudi odstranila prečno razbita kost-skočnica ter rana izdatno drenila. Vendar tudi vse to ni zadostovalo. Proces zastrupljenja se je čez noč širil dalje, kar je povzročalo bolniku tudi veliko vročino in omotične nanade. Radi tega je bila tudi pri dr. Šestanu na lev! nogi izvršena danes dopoldne radikalna operacija. Približno opoldne mu je primarij dr. Černič odrezal >'yo nogo tik pod kolenom. Desna noga dr. Šestana pa je v takem stanju, da je upati, da mu ostane ne samo ohranjena, marveč bo tudi popolnoma normalno funkcijonlrala. gov predlog, ker se je izkazalo, da so bili vsi ti ljudje napačno vpisani. Gre tu večinoma za glasove iz Vzhodne Prusije in Pomorjanskega. Ker pa je Hugenberg le z veliko težavo dosegel število, potrebno po predpisih ustave, je treba le še nekoliko glasov uničiti in vsa akcija za izvedbo plebiscita bo pokopana. Italijanski prometni minister na Dunaju in u Budimpešti DUNAJ, 21. nov. Danes je dospel semkaj italijanski prosvetni minister Balbino ter si je ogledal vse dunajske muzeje, knjižnice in druge zgodovinske zanimivosti mesta. Istočasno je prispel na Dunaj tudi madžarski prosvetni minister, grof Kumo Klebels-berg in se sestal z Balbinom. Oba ministra sta nato nadaljevala vožnjo v Budimpešto. Kakor se zatrjuje, gre za protiobisk, italijanskega prosvetnega ministra v Budimpešti. 5oujet5ka propaganda in Rnglija LONDON, 21. nov. Kakor sc poroča iz zanesljivega vira, bo zahtevala angleška vlada od novo imenovanega sovjetskega poslanika v Londonu pismeno jamstvo, da sovjeti v Angliji ne rodo ukrenili nič, kar bi se tudi od daleč moglo smatrati kot propaganda za komunistično internacijonalo. Kabinet L!api@v pred nadcem BOLGARSKA VLADA JE PRIŠLA RADI REPARACIJSKEGA VPRAŠANJA V HUDE STISKE. — POVRATEK MOLOVA IN BUROVA, SEJA MINISTRSKEGA SVETA. SOFIJA, 21. nov. Kabinet Ljapčev je prišel radi najnovejšega preokreta v vprašanju takozvanih vzhodnih reparacij, nepričakovano v skrajno težaven položaj. Takoj po povratku finančnega ministra Molova in zunanjega ministra Burova iz Pariza, se je danes dopoldne sestal ministrski svet k seji, ki se je baviia z rezultatom po- svetovanj pariške komisije za vzhodne reparacije. Ministrski svet je pri tej priliki podrobno razpravljal o predlogih velesil v tem vprašanju. Sofijski listi naglašajo, da ni izključeno, da bo kabinet Ljapčev še tekom današnjega dne odstopil, vsekakor pa Je postal njegov položaj izredno težaven. Uprašanje plebiscita radi Yaungouega načrta BERLIN, 21. nov. Kakor kažejo vsa znamenja, v parlamentu sploh ne bo prišlo do glasovanja o Hugenbergo- vem predlogu za izvršitev plebiscita o Youngovem reparacijskem načrtu. Ze dosedaj je namreč na podlagi prijav volilna komisija razveljavila nad deset tisoč glasov, ki so bili pri zadnjem glasovanju oddani za Hugenber- zicije, katero je zavzemal Maribor v dosedanji državni ureditvi. V očlgled tem konkretnim dejstvom izražamo samo svojo iskreno željo, da bi bil okrožni inšpektor v Mariboru pri banski upravi vesten tolmač potreb našega obmejnega ozemlja in da bi ji stavil v tej smeri dobro utemeljene predloge. Gre pred vsem za to, da se nadaljuje pozitivno delo, ki se je pod županijsko upravo in samoupravo vsaj v nekem obsegu pričelo. Gre tu predvsem za širokopotezno izpolnjevanje naših zdravstvenih ustanov. Zgradba izolirnice in druge potrebne Preuredbe mariborske bolnice. tako nameravane izpopolnitve vseh drugih bolnic v bivši marihorski obla- sti, se morajo brezpogojno izvršiti. Isto velja za nameravane zgradbe cest, za predvidene regulacije rek in potokov, za izpolnjevanje kmetijsko-nadaljevalnega šolstva itd. Banska uprava mora imeti in pokazati raz umevanje za vse te in druge naše potrebe In pokazati se ne sme v vseh teh vprašanjih in njih reševanju niti najmanjši zastoj. Okrožni inšpektor pa mora pokazati potrebno inicijativnost, ki mu je po zakonu dovoljena in celo kot naloga dana, mora biti s svojimi predlogi posredovalec in tolmač po-treb in želja podrejenega mu delokro ga. Upamo, da bo to svojo nalogo v polni meri izpolnil. Potres u Rmeriki LONDON, 21. nov. Med Newyor-kom in Hudsonskim zalivom so čutili včeraj zelo močen potres, ki je trajal nad eno uro. Morje se je nepričakovano dvignilo za več metrov. Središče potresa leži v Atlantskem morju in sicer med ameriško obalo in Novo Škotsko. Potres je pretrgal 21 kablov med Ameriko in Evropo. Zaznamovale so pa tudi evropske in južnoameriške postaje potresne sunke. Eksplozijska nesreča u bolnici SAN FRANCISCO, 21. novembra. V tukajšnji vseučiliški bolnici se je pripetila eksplozijska nesreča, ki spominja na znano katastrofo v Clevelandu, pri kateri je nad sto bolnikov izgubilo življenje. K sreči pa katastrofa v San Franciscu ni zahtevala človeških žrtev. Kakor v Clevelandu, je nastala eksplozija tudi v tukajšnji bolnici v sobi, kjer je nameščen Rontgenov aparat. V trenutku je bilo vsa poslopje polno strupenih plinov. Zdravniki in bolničarke so se obnašali zelo junaški in se imajo le njim bolniki, ki jih je bilo nad 200, zahvaliti za svoje življenje. Gasilci so prihiteli takoj na kraj nesreče, nakar so spravili na varno najprej bolnike, ki so bili v gornjih nadstropjih. Škoda je zelo velika in so zlasti uničena skoro vsa stanovanja zdravnikov. Bolnike so prepeljali v druge bolnice. Costes in Belontes u Rtenah ATENE, 21. nov. Slavna francoska prekomorska letalca Costes in Belontes sta prispela danes semkaj in sta ob 11. dopoldne nadaljevala polet proti Parizu. SfraH i* MarlSorsB V F C E R N T K »a V M ari Boru, 'dne 21. XI. 1929, Šola in dom RAZMIŠLJANJA O SODELOVANJU. - POMEN RODITELJSKIH SESTANKOV — NOVA ŠOLA - NOVE ZAHTEVE. DRUGOD IN PRI NAS. - Zadnje desetletje je tudi na naše šolstvo in vzgojstvo vplivalo, saj je bila to doba kipenja in vrvenja, ko se je povsod poskušalo z različnimi reformami. Tudi šola in dom — starši, otroci in učitelji so v zadnjih letih zopet predmet razglabljanja in proučevanja. Sodobno šolstvo se razvija v smeri novih vzgojnih ciljev, pri katerih morajo sodelovati tudi starši. Kakor kaže sedanji položaj, dobiva nova šola vedno jasnejše oblike in prizadevanja mariborskih pedagogov gredo za tem, da se učiteljstvo čimprej — preori-jentira. Predavanja, inozemska študijska potovanja in tečaji ne ostajajo brez uspehov. Učiteljstvo koraka z duhom časa, Kar dokazujejo učiteljski listi in revije v zadnjem času. ' Stara šola staršev ni vpoštcvala v oni meri, kakor bi bilo potrebno z ozirom na dejstvo, da je dom važna sila za .sodelovanje pri oblikovanju otrokove duše. Inicijatorji šolske reforme so se te važnosti zavedali in postavili vprašanje: Ka-ko je mogoče doseči, da stariši in šola sodelujejo pri vzgoji? V nekaterih inozemskih državah v besedah »pravice staršev« niso videli nevarnosti, dobro se zavedajoč, da je pravilna rešitev problema odvisna od zrelosti in uvidevnosti staršev za vzgojne naloge. Ko se je posrečilo merodajnim , či-niteljem pripraviti večino staršev do pravilnega razumevanja pedagoških Problemov. so pričeli ustanavljati roditeljska udruženja. 5 Najprikladnejši za spoznanje novih vzgojnih nalog je pač roditeljski časopis. Zanimanje staršev za vzgojna vprašanja se ne da niti meriti, niti tehtati; da pa je večje, kot si mnogi mislijo, dokazuje dejstvo, da je nemški časopis, »Schu-le und EIternha :s« tekom zadnjih dveh let pridobil 100 tisoč novih naročnikov. Poleg tega izhaja v Nemčiji še 6 drugih listov za starše, pa tudi dnevniki objavljajo redne članke o vzgoji, ki je najmanj take važnosti, kakor — šah. Dolžnost vzgojiteljev je, da seznanijo roditelje z vzgojnimi problemi, to pa ne samo iz ’>šolskih razlogov«. Važna za življenje otroka je predvsem že predšol- ska doba 2—6 let, ko se v otroku začne razvijati življetiska zavest in so možne baš tu največje napake. Zato je svetovalec nujno potreben! V šolski dobi je dolžnost roditeljev, da podpirajo šolska prizadevanja, za to pa se morajo usposobiti, kar je z rocJitelski-mi sestanki prav lahko mogoče. Potrebno pa je, da starši šolskega dela ne gledajo s političnimi ali konfesionalnimi 6-čali. Vedno je treba imeti, pred očmi. da je šola avtonomna in da je skupno svetišče vseh malčkov. Kako potrebni so sestanki roditeljev.in vzgojiteljev, sledi iz dejstva, da.se. morajo tudi roditelji seznaniti z novimi metodami v pouku (velike tiskane, črke v prvem razredu, stavnice, plastilinsk-a dela; delovne zajednice...) Kako more sicer dom podpirati šolsko delo, če ga:niti ne pozna?! V Nemčiji smejo roditelji cekKpriso-stvovati pouku in imajo s tem priliko, spoznati šolsko delo na licu mesta. Na-pram takim obiskom nimajo vzgojitelji ni-kakih pomislekov, saj so pa tam starši tudi že pedagoško naobraženi. Vsekakor se s takimi poseti utrjujejo skupna stremljenja v prid otroku. Trditev, da je s tako vzgojo mogoče' izdatno zboljšati bodoče pokolenje, je neizpodbitna. l svojemu go- tu SPgzL?*- Osupnjen kralj Leopold „aic ^ primernega odgovora jn Sall je smatraj Z*to njegov molk kot potrdilo. Ogledujoč •i potem stare dvorne dame ie ner7ii«ki šah končno rekel kralju Leopoldu- Domw£C m°rali ^ "malu 5voi i,arem * H V Lepega dne je prišel adjutant carja Nikolaja ves razburjen v njegovo sobo Pokleknil je pred njegova kolena in žakii. cal: »Milost, Veličanstvo!« »Milost? Kaj pa se je zgodilo?« ‘Veličanstvo! Dovolite, da se dvoboja ‘Nikdar,« je odgovoril car, »ki je dvo-PJ strašno sovražil. V njegovih očeh je » . lam reč vsaka kri, ki ni bila prelita • ov‘no’ ^vredna in brez pomena. L-. ® Je tudi občutno kaznoval vsakogar. * se je drznil dvobojevati. »Veličanstvo, jaz postanem brezčast-než, ako se ne smem dvobojevati.« »Kaj se to pravi?« »Dobil sem udarec v obraz.« »Tako?« je rekel car in nagrbančil čelo. »Toda dvoboja kljub temu ne dovolim. Skliči dvor in počakaj name!« Ko se je zbral ves dvor. ie prijel car svojega adjutanta za roko, ga peljal pred zbrane gospode in ga poljubil na lice. »Sedaj,<4 je rekel, »bodi pomirjen. Car poljubi le Častnega moža!« Napoleon III. je prejel nekoč v Vichyju od nekega veterana sledeče pismo: »Veličanstvo! Pod Vašim ljubim stricem sem dobil dve smrtni rani, ki sta n-ničili mojo srečo. Prvo pri Wagramu, drugo na levi nogi. Ako sc Vam zdi, da sta te dve rani vredni koncesije za tobačno zalogo, bodisi v Sevresu ali kje drugje, bi Vam bil hvaležen že vnaprej. Pripominjam, da sem zadolžen že Čez glavo. A. Perrin, bivši korporal Odgovor naj se frankira.« * * * Pesniku Hermanu Bahru je pc.-lhl ick-do žaloigro v petih dejanjih in je pripisal: »Ako imate o mojem delu kake pomisleke, vas prosim, da mi čisto mirno poveste resnico. Nikdar se namreč nc čutim bolj plemenitega, kakor, kadar me graja kak moder mož!« Bahr je prečital dramo in odgovoril: »Radi mene se morete smatrati tudi za velikega vojvodo!« * * * »Tako znamenit anatomist. kakor ste Vi, gotovo zna ozdraviti vse bolezni,« je rekla neka dama slavnemu francoskemu zdravniku Pctitu, »Motite sc, gospa,« je odgovoril Petit, »nam zdravnikom gre kakor kočiiažein v Parizu. Oni poznajo vse ceste, ne vedo pa, kaj se godi v hišah.« * * * Pokojni dunajski učenjak Josip Unger je bil znau kot eden najbolj hudomušnih in duhovitih ljudi starega Dunaja. Ko se je na nekem dvornem plesu kardinal Haynald. oboževatelj lepih dam, umaknil z neko močno dekoltirano damo v kot pri oknu, je rekel Unger: »Ako je ne bo ščitila njegova obleka, njena obleka je gotovo ne bo.« Pošteni tat Iz Kopenhagena poročajo o sledečem zanimivem dogodku: Robert je — poštsm tat. Vedno se zadovolji z malimi vsotami, vrh tega pa točno vodi dnevnik. Ko ga je policija are tirala, je mogel namreč natančno dokazati, kje, kedaj, komu in koliko je ukradel. Prihranil jc 100 danskih kron in jih naložil v neko banko. Točno je lahko navedel, komu je vzel denar. Za vsakdanje izdatke je dobival Robert, ki ima šele 20 let, miloščino od dobrih ljudi. V zadnjem pa je porabil, kakor je sam povedal, zelo malo, ker se je vtihotapil v stanovanje neke odsotne vdove in si je tamkaj več tednov sani kuhal obed in večerjo. Oškodovana vdova pa je na policiji izjavila, da je bil Robert sicer za časa njene odsotnosti zelo dostojen človek. Celo hvaležna mu je, -da se je vtihotapil v njeno stanovanje, ker je redno čistil parkete, umival okna, varčeval s plinom in električno razsvetljavo in posipal celo prašek proti moljem ter popravil nekatere predmete. »Ali to zlato uro, ki je bila najdena v vaši kuhinji, ni morda Robert vzel iz kakega vašega predala?« je vprašal sodnik vdovo. »Nikakor,« je odgovorila ona. Robert je nato pogledal v svoj dnevnik in rekel: »To uro sem vzel nekemu gospodu v tej in tej ulici, tega in tega dne. ob tej in tej uri. In to zlato uro sam pustil potem pri vdovi, da se ji na ta način oddolžim za njeno — gostoljubnost.« Sodnik je tega poštenega« tata obsodil na leto dni zapora, ki jih bo moral prebiti v poboljševalniei. »Ko boste zopet svobodni, pa me takoj posetite,« mu je rekla vdova pri slovesu, »naslov vam je tako znan. Prepričana sem, da postanete še dober človek.« »Morda postanem še vaš sobar,« je odgovoril smehljaje originalni tat. fTlečued raztrgal čloueka Kmet Aleksander Kibedi iz okolice Marosvasarhelyju je šel v soboto s svojim 11 letnim sinom v gozd sekat drva. Nenadoma je pridrvelo iz goščave več izredno velikih medvedov. Eden se je takoj približal dečku, V strahu je ta dvignil sekiro jn udaril po medvedu. Medved je takoj nato zdivjal, se dvignil na zadnji nogi. objel dečka z obema šapama in ga tako stisnil, da je bil takoj mrtev. Oče, ki je iz daljave videl, kaj se je godi z njegovim nesrečnim sinom, je zdirjal, kakor da bi zblaznel, domov, kjer se je zgrudil nezavesten na iia in so ga morali prepeljati v bolnico. Nesrečnežu se je kasneje v resnici vsled žalosti za sinom omračil um. Napačen oč uran V nekem varšavskem drevoredu je doživel ITletni dijak Ivan Kazimir redek doživljaj. Splezal je na neko drevo in hotel uničiti tamkaj se nahajajoče gnezdo vran. Nenadoma se je spustil na drevo cel roj vran. še predno se je* predrznež dobro zavedel, so se vrane že zakadile v njega. Fant je padel, obvisel pa je med močnimi vejami. Vrane so ga pričele takoj nato neusmiljeno obdela vati s svojimi kljuni. Končno so morali poklicati policijo, več stražnikov pa je pričelo tudi streljati proti drevesu. Šele nato so vrane zbežale. Gasilci so nato rešili fanta iz neprijetnega položaja, izgubil pa je ined tem že zavest. Imel je po vsent telesu, posebno na glavi in obrazu vse polno težkih poškodb, tako, da so ga morali prepeljati v bolnico. Vesel pa je lahko, da mu nišo izkljuvale vrane še oči. Vsekakor si bo za vedno zapomnil, kdaj se ie hote] spraviti nad ptičje gnezdo* Sokolstvo Sokolski dom u Slouenjgradfu je bil slovesno otvorjen v nedeljo, dne 17. t. m. Novinarsko poročilo o tem uspe® lem slavju je prineslo že »Jutro« v svoji včerajšnji številki; umestno pa je dodati temu poročilu tudi nekoliko strokovnih opomb. Otvoritev se je izvršila — kakor je to povdaril br. starosta dr. Železnikar in kakor js čisto prav! — z delom: Z akademijo, M je obsegala razen pozdravov, starostovega nagovora ter koncertnih tudi 8 telovadnih točk — in za te gre. Torej: akademija je dokazala, da je Sokolsko društvo Slovenjgradec na pravi poti ter da se po gmotnih skrbeh, katere mu je prizadela in ki mu jih še prizadeva stavba, ni dalo spraviti s tira in odvesti od onega najbolj sokolskega dela — od telovadbe. Nastopi raznih kategorij telovadcev so očitali, da je njih vodstvo v spretnih rokah. Tako je moška deca, 5 po številu, izvedla svoje sestave, ki so se zaključevale s skupino, prav čedno. Ljubka sta bila tudi nastopa ženske dece, osmerice iz nižjega oddelka, ki je izzvajala sestave spominjajoče v večih gibih na lutke, in dvanajstorice iz višjega oddelka s cvetnimi loki. (S tem v zvezi se mi zdi primemo omeniti, da je število sokolske dece v Slovenjgradcu pač že veliko, da pa se bo gotovo posrečilo to število še povečati po načelu »otrok se mora iztelovaditi igraje«, ki vendar že enkrat prodira i v jugoslovenskem Sokolstvu). — Vzorna vrsta iz Maribora je domače gledalstvo s svojimi vajami že na bradlji fascinirala, dasi je treba priznati, da je imela vrsta prilično slab dan; boljša je bila na drogu, zlasti br. Primožič je bil tu na višku. Brezhibna pa je bila epopeja. — O domačih članih telovadcih (6 po številu) je treba reči, da so svoje sestave izvajali strumno in da je bilo izvajanje opiljeno; domnevam, da pripada mnogo zasluge na tem br. Vrunču, ki se bo, dasi mlad, vendar na vsakem mestu, kamor ga bo usoda kot učitelja zanesla, izkazal kot cel mož — v čast sokolskim rokam, iz katerih je izšel iz Slovenjgradca, kakor tudi onim, ki so ga oblikovale za njegovega študentovanja v Mariboru. Poleg epopeje najpopolnejša točka akademije pa je bila ritmična študija šestorice članic in gre sestri (menda Juvančevi), ki jih je navežbala, vse priznanje. — Po nedeljskem uspehu, ki so ga priznali tudi krogi, kjer se sicer morda gleda na Sokolstvo s kritičnim očesom. morem zaklicati Slovenjgradčanom le: sokolsko-junaško po poti, ki korakate po njej, naprej, zlasti sedaj, ko vam je v vašem Sok. domu dana možnost razmaha, — v veselje in zadoščenje onim, ki so vam ga pomagali s svojimi žrtvami graditi, ter v čast celokupnega Sokolstva! ~ Zdravo! Vaš župni starosta. Šport SK Železničar : SK Hermes. V nedeljo gostuje v Mariboru moštvo ljubljanskih železničarjev SK Hermes proti tukajšnjemu SK Železničarju. »Hermes« je v jeseni startal z izrednim uspehom in v prvenstveni tekmi s »Primorjem« izsilil remis, Z reprezentanco Celja je igral 6:0 v svojo korist, celjske Atletike pa je odpravil z 8:2. Rezultati pričajo o izredni formi protivnika, ki se bo v nedeljo meril z dobro vigranimi Železničarji, kar obeta prvovrstno igro. Sklepanje o izidu bi bilo vsekakor preuranje-no, prepričani pa smo, da bodo domačiui nudili povsem enakovrednega protivnika in da bo potek zaključne jesenske prireditve zelo zanimiv. Desetkrat zaplenjen Varšavsko časopisje poroča, da je doživel »Lvovski Kurier Pozany«, organ poljske opozicije, pred nekaj dnevi zanimiv slučaj. Tekom enega dneva je bil namreč kar desetkrat zaplenjen. Končne je izšel list — več strani je bilo popolnoma praznih in belih — z velikim napisom na prvi strani: »Po zaplembi deseta popravljena izdaja.« Kakor razvidno, sc poljski cenzorji res silno neusmiljeni in Strogi. ftforffiorsEt V P C F ff NIK M« V Marlfiofu, dne 2T. XI. '1929, Miha«! Zevaco Beneška ljubimca Zgedevlnskl reman iz starih Benetk 211 »Odkod toliko ljudi?« je vprašal gondolirja. »Ali ne veste, žlahtni gospod? 2e ves dan ne govore po Benetkah o ničemer drugem: gospa Imperija je odpotovala.« »Odpotovala?« je vzkliknil Aretino z nekakim veseljem. »Da, sinoči.« »Ali veš za gotovo?« »Saj prodajajo njeno pohištvo ... le poglejte!« Mojster Peter se zdaj ni več obotavljal; hrabro je stopil izpod šatora in ukazal barkarolu, naj pristane. Nekaj trenotkov nato je svopil v palačo, prepri čavši se prej o resničnosti nepričakovane novice; sicer pa se je spominjal,, da mu je dejal Bembo, ko je stopil sinoči v sobico nesrečne Bianke: »Bodi brez skrbi ... saj greva za njeno materjo!« Palača Imperije je bila polna ljudi. Množica mladih velikašev se je živahno razgovarjala o velikem dogodku: odhod Imperije in razprodaja njenega pohištva, njenih dragocenosti in njenih umetnin. Tudi meščane si videl, ki so se pogajali z intendantom, in ženske, ki jih je nepremagljiva radovednost gnala v to palačo, o kateri so slišale že toliko pravljic: bile so poštene ženske, in znano je, kako silno se poštene ženske zanihajo za stanovanja, življenje in lepotičje kurtizan. Aretino, odzdravljaje in pozdravljaje na vse strani, se je prerinil skozi množico in prišel po dolgih naporih do intendanta. Ta vrli mož je prodajal vse za slepo ceno, kajti njegov namen je bil, odpotovati v čisto drugi smeri nego v Rim. Aretino je nakupil nekaj umetnin; ko jih je odposlal domov, pa je iz radovednosti prisostvoval prodaji do konca. Svetoval je intendantu in mu na-značeval pravo ceno posameznih predmetov, o kateri se je zdel zvesti služabnik kaj malo poučen. Proti večeru je bilo jedva še par kupcev, in nazadnje se je palača izpraznila, oropana polovice svojega sjajnega pohištva, dočim je ostala druga polovica v neredu in žalostni zapuščenosti; pesnik se je zamislil ob tem otožnem prizoru. Ni pa pozabil opozoriti intendanta, da se je razprodaja le s pomočjo njegovih veščih nasvetov tako srečno vršila, in intendant, ki je poznal Areti-na. kakor poznajo služabniki stalne goste svojega gospodarja, mu je odgovoril brez premišljanja: »Vem,« reče bacco, »vem, gospod. In verjamite mi, da se moja hvaležnost ne bo izkazala v golih besedah.« S široko gesto je pokazal po dvoranah: »Izberite si kaj!« Intendant se je nasmehnil pri teh besedah kakor zadovoljen kupec, ki pristane na mastno me-šetarino z zavestjo, da ne stane njega niti vinarja. Aretino si ni da! dvakrat reči. Brez napačnega sramu je začel begati po palači, intendant pa ga je spremljal s svečo v roki. Naenkrat je stopil v majhno sobico in obstrmel pred krasnim portretom, ki je visel tam na steni. Kar pa ga je presenetilo v prvem trenotku, ni bil sijaj tonov, ki Uh je slikar, po vsem videnju genialni umetnik, našel na svoji paleti. »On!« je zamrmral. »Njegova slika — tu! ...« Ni še bilo dolgo, odkar je Aretino poznal ime Rolanda Kandiana. Toda, odkar ga je poznal, je prid no izrabil čas in je vedel že marsikaj o možu, s katerim je sklenil nekdaj v Črni Jami čudno pogodbo, ki bo bralcu še v spominu. »Ali veste, koga predstavlja ta slika?« Je vprašal. »Sina prejšnjega doža Kandiana ...« »Vaša gospa ga torej pozna?« »Ni mi znano. Kar vem. je to, da je slikar, ki ga je slikal, dovršil svoje delo v štirih mesecih, pa se je trudil z njim vsak dan od jutra do večera.« »Toda ... model... Roland Kandiano je potem takem vendarle prihajal v palačo?« »Ne, slikar je delal po spominu.« »Samo enega poznam, ki bi bil zmožen, ustvariti tak umotvor, in ki bi razpolagal s tolikim bogastvom kolorita,« je dejal Aretino sam pri sebi. »AH veste, kako je ime slikarju?« je dodal na glas. »Tician mu je ime.« »Saj sem rekel,« je zagodrnjal pesnik. »Če pomislim, da mojega portreta nikdar ni hotel slikati. Da ga ne inspiriram. nravi mrha. Eh. kaj! Potomcem se bo tudi brez Ticiana ohranilo dovolj mojih slik ... . Vzel bi to sliko,« se je obrnil proti intendantu. Intendant se je namrdnil. »Okvir je iz suhega zlata,« je dejal. »Eh, tepec neumni, kdo se meni za okvir! Snemi mi platno; to je tse, kar zahtevam v nagrado za svoje usluge.« »Takoj!« je vzkliknil intendant potolažen. In tako je posta! Ticianov portret Rolanda Kandiana Aretinova last. Vrnil se je domov, pritrdil platno v nov okvir in ga začel študirati. »Hm! . . . čudovito, tristo hudičev . . . čudovito. kakor vsa dela Ticianova . . . Kolikšna moč življenja je v tem pogledu! Kakšna sladkost v smehljaju! In ta.draperija! . . . Kolikšno bogastvo! Ah, Tician, Tician, nožni rodovi te bodo slavili in častili skoraj enako kakor mene!« Ko je tako pohvalil portret in slikarja, se je vprašal Aretino nenadoma: »Toda kaj naj storim s tem zakladom? Če bi bil dovoli bogat...« Nekaj dni je Aretino premišljal, ali naj proda sliko Rolandu Kandianu samemu. Toda branila mu je nekakšna sramežljivost; mojster Peter je bil sicer cinik, a njegov cinizem je segal vendarle samo do izvestne meje. In nekega jutra, ko je premislil in zavrgel že nešteto načrtov, je vzkliknil: »Heureka! Našel sem pot! ....« Skočil je s postelje, kjer je ravno počival. »Izvrstna misel!« je vzkliknil, gladeč si brado z mašinalno gesto. »Genialna misel, vredna svojega očeta! .... Margarita, moj zajutrek! Pavla, moj rožnati satinasti jopič in moj plašč, tisti, ki je podložen s hermelinom! Kiara, moj baret z belo perja* nico!« Aretinke so pritekle, in mahoma se je začel dt-rindaj. Ta je hitela v kuhinjo, da pripravi gospodarju zajutrek, ona je vlekla iz omare njegovo praznično obleko. Cele pol ure se je slišalo rentačenje, da je odmevalo po vsej hiši. Nato je hipoma zavladaj molk. Aretino je sedel k mizi! Ko je z gladom vred minila pesnika tudi slaba volja, je ukazal pripraviti svojo lepo gondolo, ki jo je vodil Nubijec, odet v svojo belo tuniko — kakor je videl pri Imperiji; kajti kurtizana je bila Aretinu vzor v vseh rečeh, ki so se tikale zunanjega nasto* pa in sijaja. Nato je zakričal: »Kje pa je Perlna, da je ne vidim?« »Pri mrliču je,« je odgovorila Margerita. »2a> res bi bilo boljše, da bi se brigala za žive.« »Molči, Porkofila!« to je bila njegova najhujša psovka. »Perina ima v koncu svojega čevlja več pameti, kakor ti v vsej svoji glavi. No, vsaj je dobro ... ne tuli vendar, ko vidiš, da mi je zoperno .. In če mi se posreči, kar namerjam, ti kupim krasno orientalsko šerpo, in vam drugim tudi, vsaki eno.« »Tiho! Tam, kjer prebiva smrt, se ne spodobi klepetati tako glasno!« Pri tem je govoril sam z grmečim glasom. Nato se je napotil h gondoli ter dal postaviti sliko, ki so mu jo morale Aretinke skrbno zaviti pod šator. Gondola je zdrčala po kanalu in obstala pred palačo Dandolo. Toda palača se je zdela zapuščena. Neki Dan-dolov služabnik je razložil Petru Aretinu, da njeit gospodar prebiva že dalje časa v palači Altieri. Par minut nato je stopil mojster Peter v hišo generalnega kapitana. Dolgo je moral siliti in nagovarjati, naj ga puste h gospodu Dandolu. Naposled pa so vendarle odvedli njega in dvoje mož, ki sta nesla veliko sliko, v sobo v prvem nadstropju. Kakor hrupno je bilo pritličje, ki je mrgolelo častnikov in vojakov ter kazalo živo sliko moči in življenja, tako žalostno in mrtvo se je zdelo v pr« vem nadstropju. MiMljov pomk kovalna In aoaijafna nomm abHnrtwme«l«bm