14 15
Vsak človek, ki je kadarkoli potopil gla-
vo v morje, je opazil, da morsko okolje 
ni nikoli tiho. Veliko organizmov se je 
na to vrsto okolja, ki je dober medij za 
širjenje zvočnih valov, prilagodilo ta-
ko, da so razvili različne metode odda-
janja in sprejemanja zvokov. Zobati kiti 
(Odontoceti) so šli korak dlje in razvi-
li vrsto različnih in bolj kompleksnih 
zvokov, ki jih uporabljajo za medse-
bojno sporazumevanje, lov in orienta-
cijo po morskem prostoru. Z uporabo 
različnih akustičnih instrumentov, kot 
so hidrofoni (podvodni mikrofoni), in 
drugih sodobnih tehnologij pa lahko 
danes te zvoke snemamo, beležimo, 
shranjujemo in analiziramo.
Eholokacija je evolucijska prilagoditev 
zobatih kitov na okolje, v katerem sta 
omejena svetloba in posledično tudi vid. 
Zobati kiti, med katere spadajo tudi del-
fini, lahko zaradi te prilagoditve v vodi 
opravljajo vse življenjske funkcije in si ta-
ko večajo možnost preživetja. Zvoke proi-
zvajajo s kompleksnim sistemom organov 
in zračnih prostorov znotraj dihalne od-
prtine. Ti zvoki se usmerijo in okrepijo 
v maščobnem tkivu na sprednjem delu 
glave, ki ga imenujemo melona. Vračajoči 
se eholokacijski zvok potuje po spodnji 
čeljusti ali mandibuli skozi maščobno tki-
vo do notranjega ušesa, od koder se kot 
informacija prenese v možgane. Dolžina 
potovanja eholokacijskega zvoka po vo-
di je pogojena s frekvenco, ki jo delfini 
proizvajajo. Frekvenca se spremeni, ko 
se zvok odbije od objekta ali živali in se 
vrne do delfina. Ko so objekti ali živali bli-
zu delfinov, vračajoči se visokofrekvenčni 
zvoki prikažejo zelo podrobno sliko oko-
lja. Večina zobatih kitov proizvaja viso-
kofrekvenčne kratke eholokacijske zvoke 
(t. i. klike) med 30 in 160 kHz. Med lovom 
delfini proizvedejo zaporedno sekvenco, 
imenovano skeniranje, pri kateri proizve-
dejo veliko število zaporednih eholoka-
cijskih klikov z malo časovno razliko med 
posameznimi kliki. Tako dobijo zelo po-
drobno sliko okolice in plena, ki ga lovijo. 
Standardne metode raziskovanja delfinov 
lahko izvajamo v času, ko imamo dovolj 
dnevne svetlobe, ustrezno vreme in po-
goje za delo na morju. Te metode med 
drugim vključujejo fotoidentifikacijo (lo-
Akustični monitoring delfinov 
v Piranskem zalivu 
Besedilo: Jure Železnik
čevanje osebkov po naravnih oznakah na 
hrbtni plavuti), merjenje časa potopov, vi-
zualno opazovanje s plovila in kopenskih 
točk ter neposredno opazovanje vedenja. 
Hiter razvoj tehnologije in znanosti je 
povzročil velik preskok na področju aku-
stičnega monitoringa ter naprav za mer-
jenje in analizo zvokov. Ker delfini večino 
časa preživijo pod morsko gladino, nam 
takrat niso vidni. Uporaba akustičnih in-
strumentov za zaznavanje in snemanje 
njihovih zvokov nam predstavlja komple-
mentarno metodo raziskovanja, s katero 
dobimo boljši vpogled v njihovo življenje.
Čeprav v društvu Morigenos raziskovanje 
in monitoring delfinov v Tržaškem zalivu 
izvajamo že 18 let in smo o tukajšnji po-
pulaciji izvedeli že vrsto zanimivih infor-
macij (velikost populacije, socialna struk-
tura, interakcije z ribištvom, prisotnost 
onesnaževal v tkivih delfinov …), nam 
veliko uganko še vedno predstavlja njiho-
va nočna prisotnost na tem območju. Zato 
smo se odločili dosedanje znanje o delfi-
nih v Tržaškem zalivu nadgraditi z upo-
rabo akustičnega monitoringa. Prve pilo-
tne teste smo začeli izvajati že leta 2010, 
januarja 2015 pa smo v sodelovanju z 
Ribogojnico Fonda postavili akustični in-
strument C-POD v bližino ribogojnice. Cilj 
raziskave je bil dobiti vpogled v uporabo 
tega območja v nočnem času ter ugotoviti, 
ali prihaja do potencialnih interakcij med 
delfini in ribogojnico.
Prvo obdobje raziskave je potekalo med 
januarjem 2015 in marcem 2016. Instru-
ment je beležil zvoke 9.144 ur. V tem času 
smo opravili pet vzdrževanih del, pri ka-
terih smo instrument očistili in zamenjali 
baterije ter pomnilniške kartice. Končna 
analiza pridobljenih podatkov je pokaza-
la, da je bilo največ detekcij delfinov sep-
tembra 2015, najmanj pa oktobra 2015, 
ko instrument ni zabeležil nobenega del-
fina. Razmerje med dnevnimi in nočnimi 
detekcijami je pokazalo, da delfini obmo-
čje ribogojnice uporabljajo tako v dnevnih 
kot tudi nočnih urah (59 % v času dnevne 
svetlobe in 41 % ponoči). Uporaba obmo-
čja v nočnih urah je bila sicer pričakova-
na, a doslej o tem nismo imeli podatkov, 
zato so ti rezultati znanstveno zanimivi 
ter pomembni z vidika dolgoročnega var-
stva. Koristni so tudi podatki, ki kažejo, 
da delfini to območje uporabljajo redno, 
skozi vse leto. Iz preteklih podatkov že 
vemo, da je Piranski zaliv pomembno pre-
hranjevalno območje za delfine. Prav tako 
prisotnost ribogojnice predstavlja svo-
jevrstno obliko podvodnega habitata, ki 
verjetno privablja ribe, hranjenje gojenih 
rib pa v okolico še dodatno privablja večje 
število drugih rib. To najbrž posledično 
privablja tudi delfine. Kljub temu pa za-
enkrat ne kaže, da bi delfini kot vir hrane 
neposredno uporabljali ribogojnico, saj 
do gojenih rib ne morejo. Vsekakor bomo 
nadaljevali z raziskavami morebitnih in-
terakcij.
Z uporabo akustičnega monitoringa smo 
dopolnili obstoječe metode raziskovanja 
delfinov v Tržaškem zalivu. Pridobili smo 
nove in zanimive informacije, ki bodo slu-
žile kot osnova za nadaljnje raziskave. V 
društvu Morigenos smo se nedavno že 
lotili obsežnejše akustične raziskave, ki 
bo pokrila večji del Tržaškega zaliva. Z 
nadaljnjimi raziskavami bomo poskušali 
izvedeti več o ekologiji in biologiji stalne 
populacije delfinov v Tržaškem zalivu in s 
tem zagotoviti boljše varstvo delfinov in 
njihovega okolja v severnem Jadranu. 
Prikaz organov in zračnih prostorov, ki jih zobati kiti uporabljajo pri izvajanju eholokacije in medsebojne 
komunikacije. (vir: Železnik 2019, povzeto po Cranford in sod. 1996; grafično obdelal: Vito Babuder)
Fotografiranje delfinov s čolna za kasnejšo fotoidentifikacijo. (foto: Jure Železnik)
Priprava akustičnega instrumenta za ponovno potopitev. (foto: arhiv društva Morigenos)
Shema postavitve akustičnega instrumenta C-POD ob Ribogojnici Fonda. (ilustracija: Jure Železnik)
Delfini v bližini ribogojnice in gojišča školjk v Piranskem zalivu. (foto: Polona Kotnjek)
Glasilke Dihalna odprtina
Zračni prostori
Notranje uho Maščobno tkivo, ki prevaja zvok
Možgani
Sa
pn
ik
Melona
Zgornja čeljust
Spodnja če
ljust
Mreža
Označevalna 
boja
Pasivni 
akustični 
instrument
14 15
Vsak človek, ki je kadarkoli potopil gla-
vo v morje, je opazil, da morsko okolje 
ni nikoli tiho. Veliko organizmov se je 
na to vrsto okolja, ki je dober medij za 
širjenje zvočnih valov, prilagodilo ta-
ko, da so razvili različne metode odda-
janja in sprejemanja zvokov. Zobati kiti 
(Odontoceti) so šli korak dlje in razvi-
li vrsto različnih in bolj kompleksnih 
zvokov, ki jih uporabljajo za medse-
bojno sporazumevanje, lov in orienta-
cijo po morskem prostoru. Z uporabo 
različnih akustičnih instrumentov, kot 
so hidrofoni (podvodni mikrofoni), in 
drugih sodobnih tehnologij pa lahko 
danes te zvoke snemamo, beležimo, 
shranjujemo in analiziramo.
Eholokacija je evolucijska prilagoditev 
zobatih kitov na okolje, v katerem sta 
omejena svetloba in posledično tudi vid. 
Zobati kiti, med katere spadajo tudi del-
fini, lahko zaradi te prilagoditve v vodi 
opravljajo vse življenjske funkcije in si ta-
ko večajo možnost preživetja. Zvoke proi-
zvajajo s kompleksnim sistemom organov 
in zračnih prostorov znotraj dihalne od-
prtine. Ti zvoki se usmerijo in okrepijo 
v maščobnem tkivu na sprednjem delu 
glave, ki ga imenujemo melona. Vračajoči 
se eholokacijski zvok potuje po spodnji 
čeljusti ali mandibuli skozi maščobno tki-
vo do notranjega ušesa, od koder se kot 
informacija prenese v možgane. Dolžina 
potovanja eholokacijskega zvoka po vo-
di je pogojena s frekvenco, ki jo delfini 
proizvajajo. Frekvenca se spremeni, ko 
se zvok odbije od objekta ali živali in se 
vrne do delfina. Ko so objekti ali živali bli-
zu delfinov, vračajoči se visokofrekvenčni 
zvoki prikažejo zelo podrobno sliko oko-
lja. Večina zobatih kitov proizvaja viso-
kofrekvenčne kratke eholokacijske zvoke 
(t. i. klike) med 30 in 160 kHz. Med lovom 
delfini proizvedejo zaporedno sekvenco, 
imenovano skeniranje, pri kateri proizve-
dejo veliko število zaporednih eholoka-
cijskih klikov z malo časovno razliko med 
posameznimi kliki. Tako dobijo zelo po-
drobno sliko okolice in plena, ki ga lovijo. 
Standardne metode raziskovanja delfinov 
lahko izvajamo v času, ko imamo dovolj 
dnevne svetlobe, ustrezno vreme in po-
goje za delo na morju. Te metode med 
drugim vključujejo fotoidentifikacijo (lo-
Akustični monitoring delfinov 
v Piranskem zalivu 
Besedilo: Jure Železnik
čevanje osebkov po naravnih oznakah na 
hrbtni plavuti), merjenje časa potopov, vi-
zualno opazovanje s plovila in kopenskih 
točk ter neposredno opazovanje vedenja. 
Hiter razvoj tehnologije in znanosti je 
povzročil velik preskok na področju aku-
stičnega monitoringa ter naprav za mer-
jenje in analizo zvokov. Ker delfini večino 
časa preživijo pod morsko gladino, nam 
takrat niso vidni. Uporaba akustičnih in-
strumentov za zaznavanje in snemanje 
njihovih zvokov nam predstavlja komple-
mentarno metodo raziskovanja, s katero 
dobimo boljši vpogled v njihovo življenje.
Čeprav v društvu Morigenos raziskovanje 
in monitoring delfinov v Tržaškem zalivu 
izvajamo že 18 let in smo o tukajšnji po-
pulaciji izvedeli že vrsto zanimivih infor-
macij (velikost populacije, socialna struk-
tura, interakcije z ribištvom, prisotnost 
onesnaževal v tkivih delfinov …), nam 
veliko uganko še vedno predstavlja njiho-
va nočna prisotnost na tem območju. Zato 
smo se odločili dosedanje znanje o delfi-
nih v Tržaškem zalivu nadgraditi z upo-
rabo akustičnega monitoringa. Prve pilo-
tne teste smo začeli izvajati že leta 2010, 
januarja 2015 pa smo v sodelovanju z 
Ribogojnico Fonda postavili akustični in-
strument C-POD v bližino ribogojnice. Cilj 
raziskave je bil dobiti vpogled v uporabo 
tega območja v nočnem času ter ugotoviti, 
ali prihaja do potencialnih interakcij med 
delfini in ribogojnico.
Prvo obdobje raziskave je potekalo med 
januarjem 2015 in marcem 2016. Instru-
ment je beležil zvoke 9.144 ur. V tem času 
smo opravili pet vzdrževanih del, pri ka-
terih smo instrument očistili in zamenjali 
baterije ter pomnilniške kartice. Končna 
analiza pridobljenih podatkov je pokaza-
la, da je bilo največ detekcij delfinov sep-
tembra 2015, najmanj pa oktobra 2015, 
ko instrument ni zabeležil nobenega del-
fina. Razmerje med dnevnimi in nočnimi 
detekcijami je pokazalo, da delfini obmo-
čje ribogojnice uporabljajo tako v dnevnih 
kot tudi nočnih urah (59 % v času dnevne 
svetlobe in 41 % ponoči). Uporaba obmo-
čja v nočnih urah je bila sicer pričakova-
na, a doslej o tem nismo imeli podatkov, 
zato so ti rezultati znanstveno zanimivi 
ter pomembni z vidika dolgoročnega var-
stva. Koristni so tudi podatki, ki kažejo, 
da delfini to območje uporabljajo redno, 
skozi vse leto. Iz preteklih podatkov že 
vemo, da je Piranski zaliv pomembno pre-
hranjevalno območje za delfine. Prav tako 
prisotnost ribogojnice predstavlja svo-
jevrstno obliko podvodnega habitata, ki 
verjetno privablja ribe, hranjenje gojenih 
rib pa v okolico še dodatno privablja večje 
število drugih rib. To najbrž posledično 
privablja tudi delfine. Kljub temu pa za-
enkrat ne kaže, da bi delfini kot vir hrane 
neposredno uporabljali ribogojnico, saj 
do gojenih rib ne morejo. Vsekakor bomo 
nadaljevali z raziskavami morebitnih in-
terakcij.
Z uporabo akustičnega monitoringa smo 
dopolnili obstoječe metode raziskovanja 
delfinov v Tržaškem zalivu. Pridobili smo 
nove in zanimive informacije, ki bodo slu-
žile kot osnova za nadaljnje raziskave. V 
društvu Morigenos smo se nedavno že 
lotili obsežnejše akustične raziskave, ki 
bo pokrila večji del Tržaškega zaliva. Z 
nadaljnjimi raziskavami bomo poskušali 
izvedeti več o ekologiji in biologiji stalne 
populacije delfinov v Tržaškem zalivu in s 
tem zagotoviti boljše varstvo delfinov in 
njihovega okolja v severnem Jadranu. 
Prikaz organov in zračnih prostorov, ki jih zobati kiti uporabljajo pri izvajanju eholokacije in medsebojne 
komunikacije. (vir: Železnik 2019, povzeto po Cranford in sod. 1996; grafično obdelal: Vito Babuder)
Fotografiranje delfinov s čolna za kasnejšo fotoidentifikacijo. (foto: Jure Železnik)
Priprava akustičnega instrumenta za ponovno potopitev. (foto: arhiv društva Morigenos)
Shema postavitve akustičnega instrumenta C-POD ob Ribogojnici Fonda. (ilustracija: Jure Železnik)
Delfini v bližini ribogojnice in gojišča školjk v Piranskem zalivu. (foto: Polona Kotnjek)
Glasilke Dihalna odprtina
Zračni prostori
Notranje uho Maščobno tkivo, ki prevaja zvok
Možgani
Sa
pn
ik
Melona
Zgornja čeljust
Spodnja če
ljust
Mreža
Označevalna 
boja
Pasivni 
akustični 
instrument