D o p i s 1 Haribor. (Nemekega no tar ja) bi rad dobil v tfaribor zoani Gir3tmayr na mesto zapeljanega notarja dr. Haasa, ki sedaj mesto v lepem Mariboru premisljisie nemSko hvaležnost in »GemeinbiirgschafU v aiajhnem zapuščenem koroSkem trga. Ker se pa ne more sklicevati na to dejstvo, napada v »Mariborčanki« nekdanjega notarskega namestnika g. Kogeja, kateri je vedno boljSe izhajal in vedoo večje zaupanje užival v Mariboru, kjer je bival dve leti, čeprav so mu Nemci stanovanje vseli in mu na vse možne načine nasprotovali. OSita namreč omenjenemu notarskema namestniku. da pride vsled njegove krivde neko posestvo na dražbo, ker je baje, mesto da bi bil prcsil nemSke hranilnice, naj bi ubogega kmeta počakale na pla&Io, te nemSks hranilnice plačal in vzel denar pri slovenski branilnici, kar pa \s biio premalo, sam doplhSal. GirstiRajerjevo govroričenje Sa 8e pristriie kazenski aodnik, nekoliko popra pa ie dobil s popravkom, kaierega ie prejela »Mariborčanka« in kateri med drugim dokszuje, da je notarski namestnik gosp. Kogei prosil za svoio stranko graSko Stajereko hranilnico in nemSko kreditno društvo v Mariboru, ki sta gnali posestvo njegove stranke na dražbo, da bi dolžnika počakala, pa tega nista hoteli, čeprav so bile obresti pri zadnjem le za Stiri meaece zaitarane; da |e zaradi prihranjenja stroSkov prosil na drugo mesto za graško hranilnico posojila pri rr.ostni hranilnici lju~ bijanski 3200 Lcn, ds pa je ista dovolila 13.500 kroD na prvo, ničesar pa na drugo mesto; da je na to, zlasti na stroSke in teiave (ker bi jaoral založiti ix svojega 16.661 K 72 h) stranko opozcnl in ni hotel dela prevzeti, dokler ga ni stranka z opetovanimi prošnjami ia solzami omečiia in z zamolftanjem dolgov zapeljala, da \e nemSke tojatva, zaradi katerih je že bila prodaja raspisana, iz svojega žspa piačai; da je 3e le potetn izvedel, da znasp.jo obresti pri graSkž hranilnici 1863 K 82 h (za tri leta!) in zaatali davki 591 K 57 h, rsled česar ni od ljuhljanske hrauilnice posojenih 13.500 K zadcSčalo, marveč je ir.oral iz svojega dopiačati nad 3000 K; da čaka za plačilo tega zneska že jedno leto; da bi bila tcrej brez (ne pa zaradi) njegovega »famoznega« sveta in rizika in njegove pomoči dolžnika že pred iednim letom po zahtevanjn nemSkih denarnih zavodov, kojih jeden, mariborski, je imel tirjati obresti le za Stiri mesece, »uničena in postaia brezdomcvinska berača.« Nemci, čeprav bi ne Slo iz njihovib osebnih žepov, niso hoteli pounagati nemškemu kmetu, pomagal mu je pa slorenski notar na svojo nevarnost do sedaj vsaj za jedno leto. Zanaprej n&j pa to stori veliki Nemee in poznavatelj »nove slovenSčine«, Girstmayr, pa bo ustrežent ianetu in notarju. Radovedni smo, ali stori to od, ali pa morda kak nemski notar; dvcmimo, ker hvaležnost in dubrosr^Dost Dista rada pri Nemcih doma, vsaj ta po Girstmayerju opisani slučaj dokazuje to jssno. Sv. Vid pri Ptnju. (Na3e pofitne r a z m e r e.) Ni ga slovenskega kraja, kjer bi se z naSim jezikom tako pometalo, kakcr na tuksjšni pošti. Naž poštar ŠoSterič je brezdvomno prepričan, da je pošta samu radi njega in njegovih pristašev, ki sc p&siužajejo s!ov. jezika !e te saj, kadar je treba našega kmeta privabiti r Stacano ali krčmo, sicer pa presirijivo govore o našeru jeiiku in mu odrekajo vsake vel|ave. Ne moremo si drugače razlagati postopanjs naSega poStarja, ki ima na pciti gospodiuuo, trdno Nemko, popolnoma neveSčo slovenskega jezika in to v izključco slovenskern kraju, v katerem ni niti jednega Nemca, ampak le nekaj zagriženih posilinemcev, ki kaj radi povdarjajo svoje nemštvo (?), v resnici pa ne vedo ne sloveuskegs &e nemSkega jezika in katerim žalibcg prikimuiejo tudi tisti tukaj§nji gospodje, od katerin bi naSe ijudstvo vse kaj drugega pričakovalc. Mi smo maenia in temu se bode moral tudi gosp. ŠošteriS pridružiti, da so cea. kr. uradi radi Ijudstva, da morajo znati uradniki jezik ljudstva in ne nasprotno, Ijudstvo jfzik uradnikov. Svetujemo vam, g. ŠoSterič, da se kar najhitreje spoprijaznite s to mislijo, da posvetite nekoliko ve? pozoroosti izročeni vsm poSti, da pridno preiskuiete 8e razne druge nedostatke, drugače bodemo »krbeli, da vas od ?goraj pouče, da ima tudi naSe slov. ljiuMvc, k»tero se žalibog 8e vse premalo poteguj« z? svoj mi'f jezik, pravico posluievati se svojega jezika tudi na poSti in ne samo v vaSi trpovini, kjer pa ne marate nastavljati izključno nemskih pomočnikov, ker dobro veste, da bi v&m ljudstvo hrbet pokazalo. Od Save, (Zborovanja »Save«.) Katol. politično draStvo »Sava« je priredilo koncem juliji dva zborovanja, dne 24. julija pri Sv. Antona v rajhenburSki župniji in zadnjega juliia v Dobovi. Oba sboda sta bila dobro obiskana, zlasti v Dobovi, kamur je dospelo tudi lepo število hrvaSkih kmetov. Na obeh shidib |e poro&al g. posl. Žičkar o delov:->nju državne in dežeine zbornico. Prav poijudno je razlagal tudi novo volilno postavo ter navduSeval zborovalce, da se vsi vdeleža letoSnjih volitev. Dobovčanom je zagolovil, tla se bode država kmalu začela ppiHrti z uravnavo Sotle in Save. 0 namenu društva >Save< je govoril pri Sv. Antonu g. J. Jeldnik, v Dobovi pa g. J. Cerjak. Tudi o go.ipotlarstvu 86 je poroSalo na obeh shodih. Pri Sv. Antonu je govoril o trtoreji in posebno še o novih nasadih gosp. ekonom M. Cerjak, v Dobovi pa potovalni učitelj gosp. I. BeI6 o vino- in sadjereji. »Štajerca« je na izboren na&n krtačil g Agrez iz Brezic na zadnjem shodu. Upamo, da bo marsikateri štsjercijanec ob Sotli spom&l s-vojo slepcto in temu umazancu za vsikdar obrnil hrbet. Končoo je pozdravil zborcvalce hrvaSki krnet Nik. Humar iz Vukovega sela in v vznesenih besedah navduSeval k narodnemu delovanju tu in onstran Sotle. Shod v Dobcvi je bii eden najlepžih, kar jih je priredilo drustvo »Sava«. Dal Bog, da bi navduSenje, ki j» vladalo n% ehodu, obrodilo obilno sadu! Ix Amerike. Ceajeai >Slov Gospodar« in dragi tvoji Citatelji — moji rojaki! Preminalo je že dobrih deset meseeev, odksr nisem več v sredini svojih domačifi::v tn rojakov. Razne vremenske nezgode so brle krive slabe hiim, vsled Cesar so me spednjeStajerskaga rojaka primorale, da sem se podal v obl^ubljeno dežeio, Ameriko, iskat svoje sreče, katero pa dozdaj Se ni gotovo, da bi jo naSel. Ako se odsibdob na boljSe ne obrne, bom zopet kmala priplaval prek široke l^te k v&na, dragi mi domačiui. Leto8n|e leto skoraj vm takozv&ne »kompanije« (družbe) delavcem plačila odtrgajo. Delavci iraaio svoje »unije« (zveze), katerih vodje ^untajo, da bi delavci delo ustavili; to pa sebi v Skodo, kompanijam pa v korist. Tega pa no vidijo prej, nego da ao že popolnoma seslradani. Ti takoimenovani Strajki trpijo po več mesecev, tudi po celo leto. Silno težavno \n kaj takega za tega, ki bi se rad prav kmalu povrnil v milo svojo domovino. Letos se sodi poscbno, da bo več Strajkov zaradi volitvo predsednika Združenih držav. Prerokujejo, da bo gotovo isvoljen zopet prejsni Roosewelt, knterega tndi delavstvo nekaj čisla. Socijalni deraokrati tudi kujejo svoje načrte, pa kakor se čuje, 86 jim bodo popolnoma izjalovili. Zatorej letos ne svetujetn rojakom v Ameriko, ko bi bil kateri nam.en.jen izseiiti se. MogoSe, da se bo tu t Ameriki prav kmalo, pa zeio, zelo poslabSalo, kajti delavec je takaj veiiko na slabSem stalisču kakor v Avstriji, dasi tudi tuintam nekoliko veS zasluži. Želeti bi bilo, da bi avstrijska vlada v resnici kaj storila, ne samo obetala za zbolj8anje stanu ubogega kmeta- in delavca-trpina, da bi ne prihajali v sramoto Avstrije v tolikem Stevila tu sem, posebno v Skodo svojega dnSevnega življenja. 0 tem bi vam lahko marsikaj poročal Srčni pozdrav vsem rojakom mile SloveniSe! — Jale, Kansas, dne 7. julija 1904 VaS nekdauji Posavrki.