III. Nadaljnji odgovori na . vprašanja v številiki 20. »Učit. Tov.« A. 1. Po mojein minenju naj obsega načrt preusitroijitve našega šolstva na vsaik način tudi splošno ljudsko iaobrazbo. 2. Dobro bi bilo, da bi obsegal vse šolske kategorije; bojim se samo, da odziv na to ne bo povoljen. 3. Glede tipa sem innenja, da odloči tok časa načelo »enotne narodne šole«. Ljud. Gernej. B. 1. Naš naort je načrt splošne 1 j u d s k e izobrazbe (splošne narodne vzgoje); torej mora obsegati vse, kar je potrebno, da dosežemo v masi ljudstva tisti smoter, ki je očrtan v »Popotopni vzgoji« v lanskem »Popotniku«. 2. Obsega naj le 1 j u d s k o šolstvo in uči(teljsko izobrazbo. Vse ostalo (srednje šolstvo, visoke šole) so le nastavek, ki ga, žal, niti še nimamo, ter ga tudi ne moremo preustrojiti. Sploh se mi zdi,. da ne srnemo zasnovati dela preveč na široko. Položimo najprej temelj! Ljudska izobrazba in višja korakata neikaj časa skupno, tako nekako do 16. leta (morda še delj, če vzamemo več let nadaljevalne šole), potcm se ločita: p-rva k delu, ta k temeljitejšim naukam. Iz tega je jasno, da prva ni morda samo priprava na drugo, druga pa ni samo višek prve: dve veji na istem drevesu, toda prva neizmerno močnejša in^pomembnejša — zakaj kaj je izobraženost broz zaslombe v raz¦iimnem ljudstvu? — Zdr se mi, da ni priniorno, komibinirati (pravzaprav: istodobno izvirševati) naše delo z deilom profeisorjev, katerih torišče je sredTije in višj-e šolstvo; v teh zadevah nknamo nobene ingeretnce. Drogo za drugim! 3. Sedanji tip ljudskega šolstva 5(6)letni I-judski m 41etni meščanski, al:i Sletni Ijudski z pbvezno nadaljevalno šolo) se mi zdi najbolj primeren. Enotne šole (posebno še 61etne) iimamo še dasedaj preveč; druge skoro msmo poznali. Računati pa morarao z dosegljivim! 4. odpade. Iv. Baukart. C. 1. Načrt preustrojitve šo(lstva naj se nanaša le na šolski ustroj. O načrtu splošne Ijudske izobrazbe ne more biti govora že zaradr množice činiteljev, ki bodo vedno zavestno vplivali na izobrazbo s svojimi potrebami in interesi. 2. Načrt bi moral obsegatii v s e šolsitvo, torej tudi srednje in najvišje. To še posebno zaradi dejstva, da mnenja glede ljudskega šolstva nikakor ne gredo tako daleč narazen kakor gfede sredmjega im visoke!ga. Za enotno ljudsko šolo bi bilo treba ustvarMi enotno srednjo šolo kako^r tudi utiiverzo, ki bi morala predvsem izffubiti svoj sholastični in nemški' značaj, ter bi se približala zaipaidnemu usitroju francoske in angleške (severno - ameriške) sredmje m v.isoke šoile. Opozarjam, da gledam tukaj na stvar s stališča jugo-sfovanskega ozeinlja v Avstroogr-ski, torej s konkre.tnega, praktičnega stališča,kar ima seveda tudi dalekosežnih posle-dic za vso ljudsko šolo. Sicer mi vzdrževalec ni mari, vendar ne smemo pozabiti, da je nemško (menim: bistvo) šolstvo ve•liko preveč formalno in razredno in posebno zaradi slednjega v Sivojih civilizatornih posledicah mnogokdaj tudi silno škodljivo, ker ni zrastlo orgamsko iz kulturnih in gosipodarisikih tal, 'ternveč se je nepraiktično razvilo iz tradicije in kast. — Na vsak način bi morali sodelovati pri i>reustraju šolstva tudi sloivenskii (jugoslovamski) profe&orji, sao so med njimi možje, ki so sami bili na zapadu. — S stanovskega stališča pa staivitn največjo važnost na široko, iz socioloških vidikov razvito izabrazbo učiteljstva, katerega dosedanje učiteljišče je kardimalni vzrok našega kruhoborstva in vseh naših vzgojnih in učnih neuspehov. 3. + 4. Glede osnovme šole sem mnenja, da bi trajala od 8.—14. leta. Mislim, da se v tej dobi predela ista snov, kv bi bila sicer določana za vseh osem let. Obvezna bi pa morala biti — kakor zahtevajo individualne m krajavne razmere — dveletna strokovna, oiziroma štiriletna meščanska šola. Te so veoinoma modernega duha, izvzemši kmetijsko (tečaji), ki je kot obligatna šola šele v razvoju. — Pripoininjam, da je stavlijema naloga velika in v marsičem odvisna od poliitičnega izčiščenja — vsestranskega! J. Pahor.