FRANCE ŠTUKL IZ ZGODOVINE CESTNEGA PROMETA V LOKI DO LETA 1941 Dr. Marija Stanonik je zgodovino prometa v žirovskem koncu obdelala v knjigi Promet na Žirovskem. Žiri 1987, Mi bomo pogledali samo nekatere podatke o prometu \ Škofji Loki in predmestjih, brez Stare Loke in Puštala, ki sta bila v svojih občinah, od konca prejšnjega stoletja, ko so nam že na voljo statistike in podatki v loškem občinskem arhivu. Paberkovanje smo zaključili leta 1941. O začetkih povojnega prometa so že pisali v Loškh razgledih. Na ožjem Loškem se lahko pohvalimo tudi z. nekaterimi starimi cestnimi objekti. Na prvem mestu je tu Kamniti. Kapucinski, Fran Josipov most. Od tu so izhajale vse stare ceste v Selško dolino, na Sorsko polje. Kranj in Ljubljano in celo v Poljansko dolino, kadar je odneslo lesene mostove. Kot trden kamniti most je bil vselej uporaben, lesene mostove pa so povodnji pogosto odnesle. Od kamnitega mostu čez Sušico na Suhi pri Kovaču se je ohranila spominska plošča. Most je minirala stara jugoslo vanska vojska leta 1941. Napis je iz. časa temeljite ga popravila ljubljanske ceste v drugi polovici 18. stoletja. Napisni kamen je ohranjen v Loškem muzeju in ima napis z grbi. Za časa kresijskega glavarja na Kranjskem, gospoda Franca Aplaltrerja. je most dal postaviti leta 1 3 gospod Leopold baron Paumgarten. cestni komisar knežjega loškega freisinškega gospostva (loški glavar 1783-1795). Star je tudi še most na stari ces tni trasi v Iraškem grabnu. Tudi ta je še iz druge polovice 18. stoletja. Leta 1885 je bilo v mestu in predmestjih po uradni statistiki 44 konj in 20 kobil. Osebnih vozil je bilo enovprežnih 9 in dve dvovprežni. Med osebna konjska vozila so šteli lanclaverje. koleslje. breke in druge kočije. Tovornih voz je bilo takrat enovprežnih 35 in trije dvovprežni. Napisni kamen s kamnitega ma st 11 čez Sušico pri Kovača na Salti iz leta 1773, ko je most dal zgradi li Leopold baron 1'anmgarten. Kamenje v Loškem muzeju Škofja Loka. (Joto: France Štukl) 131 LOŠKI RAZGLEDI 50 Leta 191*5 se nam je ohranila kar dvojna statistika o prevoznih sredstvih. Bilo je že drugo leto vojne in taksen potencial je bil zanimiv tudi za vojne namene. Število konj, kamor so prištevali tudi mezge, mule in osle, je znašalo 51. Dvovprežnih oseb nih vozil je bilo 26 oziroma 27, v deželi običajnih navadnih gospodarskih vozov je bilo enovprežnih 81-82, dvovprežnih 9-10. Sani je bilo po obeh statistikah S3- Leta 1931 se prvikrat v statistiki pojavi »bicikelj« ali dvokolo. Takrat so jih prijavili 58. Z v prezrtimi vozovi pa je bilo takole: težkih tovornih vozov za javno uporabo je bilo 11, kmečkih vprežnih vozov 56 in vozil za prevoz potnikov z živalsko vprego L6. Iz začetka tridesetih let je še ena ohranjena statistika, ki ni datirana. Navadnih vozov je bilo 68, težkih tovornih vozov 8, zapravljivčkov 29. 6 kočij, en koleselj in tri volov ske vprege. Leta L937 je bilo težkih vozov 9. kmečkih -ti in potniških (kočij in kolesljev ) 11. Konjske vprege že počasi upadajo. Seveda pa se število vprežne živine ni skladalo z vozovi. Leta 1880 so npr. redili v Loki in predmestjih 56 konj in K) kobil. Leta 1899 so redili 35 konj in 39 kobil. Razne podatke o vprežni živini najdete v Knjigi hiš L in II. Do leta 1930 so vozove imeli v občinskih evidencah, vse pa kaže, da jih nekaj časa ni bilo treba na zunaj obeležiti. Tega leta so uvedli registracijo vozil. Sreska izposta va 15. 12. 1930 je izdala naslednji "Razglas - Oprema vozit s tablicami, registracija vozil. Po členu 16 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. 6. 1929, I radni list št. 273/64 mora biti vsako vozilo opremljeno s tablico, po kateri se da takoj razvicliti. čigavo je vozilo. Županstva predpisujejo velikost in obliko registriranje vozil. Neregistrirana vozila se na javnih cestah /><> členu 16 uredbe ne smejo rabili. Stični predpisi so bili že izdani v razglasu velikega župana ljubljanske oblasti z dne 19. maja 1926 Uradni list št. 234/52 vendar z razliko, da so bile predpisane tablice samo za tovorna vozi/a. medtem, ko morajo po nori uredbi imeti vsa vozila tablice. Opozarja se torej vse lastnike na dolžnost, da opremijo svoja vozila s tablicami ter da naj se najpozneje do 15- januarja 1931 zglase pri županstvu svoje občine, kjer dobe nadaljua navodila glede velikosti tablic in napisa na njih in kjer se jim bodo vozila re gistrirala. lastnike vozil, ki se zalotijo na javnih cestah brez predpisanih tablic, bom od 1. svečana 1931 naprej radi kršitve člena 16 uredbe o zaščiti javnih cest strogo kazno val, ker se pač nihče ne more več sklicevali na to, da Si po poteku enega leta in po ponovnih uradnih opozoritvah ni utegnil preskrbeti predpisanih tablic Vodja Sreske izpostave, v.z. Dr. Zobec s. 1: Ojiomba: Razglasili po mestu, potem nabiti.« Za kolesa smo rekli, da jih je bilo po uradni statistiki leta 1931 že 58. Iz popisov po lastnikih pa je razvidno, da jih je bilo že jeseni 1930 kar 63. Leta 1932 jih je bilo že 126, leta 1933 so jih vpisali 108. Brez datuma je spisek 193 koles, kar pa je moralo biti že blizu druge svetovne vojne. Konjskih vpreg je gotovo bilo še več. saj niso vsi registrirali celotnega voznega parka, kot bi rekli danes. Večkrat so pripombe, da so določeni vozovi stari, zato zanje niso več plačevali davka in niso bili več registrirani. 132 IZ ZGODOVINE CESTNEGA PROMETA V LOKI DO LETA 1941 Bolj zanimiva so motorna vozila. Žal je prvi popis šele iz letu 1940 U. Leta 19 il je bilo v sreskem načelstvu Škofja Loka. ki je bilo v velikosti današnje upravne enoto brez žirovskega predela. 108 motornih koles. V ožji loški občini jih je bilo 17, od tega eno v lasti Okrajnega cestnega odbora. Avtobusov je bilo sedem v načelstvu. V obči ni s« > bili štirje. Po dva sta imela prevoznika Anton Ješe in Jože Eržen. Kar tri avtobuse je imel takrat Viktor Benedik v Železnikih. Tovornih avtomobilov je bilo v načelstvu sorazmerno veliko, kar 2 i. od tega kar 13 v loški občini. Trgovka z železnino, Marija Ferjanč - Kašmanca je imela registrirane štiri, Oto Ravnihar štiri. Rudolf Linke tri in Kan 11afnerenega. Jože Krašovec je imel dva t. i. dobav na, danes bi rekli dostavna avtomobila, ki sta tudi spadala med tovorna vozila. Če se prav spominjam pogovora z njim. je vozil za trgovino Angele Ziherl. Preostali avtomobili so bili zunaj loške občine, l.ovro Telban iz Podjelovega bala je imel tri tovornjake. Matevž Florjančič iz. Zalega Loga dva. Ivan Mrak iz Loga enega in Marija in Jože Eiogataj iz Lučin dva tovor na avtomobila. Tovornjak je imelo tudi gasilsko društvo v Sori. Osebnih avtomobilov je bilo v načelstvu iS. od tega v loški občini 22. 26 pa v okolici in v obeh dolinah. Osebne avtomobile so imeli predvsem tovarnarji, trgovci, zdravstveni delavci, razni sami>st imenovani štemars- ki omnibus«. Temu so leta 1904 očitali, da ovira promet na cestišču, vendar je bil dovolj umaknjen. Dobesedno so napisali na Okrajno glavarstvo \ Kranj naslednji dopis: -Podpisano županstvo potrjuje, da štemarski omnibus ne ovira prometa vozov in da je treba, da stoji omnibus na svojem navadnem stajališču. da ga potniki, ki se peljejo na kolodvor lahko najdejo. Mestno županstvo v Škof ji Loki, 7. 12. 1904.« Hotelir naštemar- jih je. kot kaže. imel za svoje goste svoj omnibus za dostavo na postajo. Leta 1907 je Okrajno glavarstvo v Kranju pričelo zagovarjati in podpirati Brzo javno ravnateljstvo v Trstu, ki je nameravalo ustanov iti avtobusno progo železniška postaja-mesto in obratno. Občina bi morala prevzeti poroštvo za določene stroške. Zainteresirani sta bili tudi občini Zminec in Stara Loka. Izdelali so posebne analize, kjer je navedena zanimiva statistika potnikov, ki so jih po tedanjih izkušnjah preraču nali. Druge zainteresirane občine bi bile še Selca. Železniki. Poljane in Trata (Gorenja vas). »Dolgost« proge do Plača je bila 3,5 km. Navedli so tudi dosedanji način prevoza na tej progi z omnibusom pri Kroni in privatnimi tijakarji. Cesta je bila deželna, okrajna in občinska. Pričakovali so krajevne potnike, izletnike in tujce, letno okrog 3(i.()()() oseb in prevoženih 126.000 km. Iz vsega tega ni bilo nič. Marca 1912 je Deželni odbor Vojvodine Kranjske poslal mestnemu županstvu v Loki naslednji dopis: »F!rane). Kfsaver). Jelovčan v Gorenji vasi je naročil pri tržaški podružnici Puhove tovarne tovorni avtomobil, ki ga misli uporabljati za prevažanje tovorov, pošte in oseb na cesti Žiri-Škofja Loka. Avtomobil bo imel2000 kg lastne leže in bo prevažal lahko tovorov za 3000 kg. Ker je tovarna prosila za dovoljenje, da bi smel Jelovčan s tem avtomobilom voziti po omenjeni progi, sepozivlje županstvo, da se o tem izjavi v S dneh. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 14. marca I()12. Za deželnega glavarja:podpis uečitljit>.« Loški odgovor je bil negativen ... -Cesta na tej progi skozi mesto niza to priprav na, na več krajih taka. da ni lahko se izogniti vozovom drug drugemu ...« Ko je deželni odbor dobil še mnenja drugih, je Jelovčanu odgovoril takole, nekoliko dvoumno: »A. G.Johann Ptich. filialka Trst. je naznanila, da ima od vas naročilo za avtomo bil ter je v Vašem imenu prosila za dovoljenje, da smele voziti s tovornim avtomo bilom po cesti Žiri-Škofja Loka. Dasi za dopustitev nameravanih voženj ne potrebu jete posebnega dovoljenja po sedaj obstoječem cestnem zakonu, vendar je deželni odbor pozval vse udeležene občine ter okrajnocestna odbora v Škofji Loki in Idriji. da se o tem izjavijo. Po došlih izjavah cesta ni primerna za vožnjo s težkim tovornim avtomobilom, ker je na mnogih krajih preozka in ima nevarne ovinke, ima deloma za tako težo preslabe škaipe in druge objekte in v močvirni žirovski dolini tudi pre- mehka tla. Računati \ dm je torej tudi s tem. da bi bilo cesto za tak fin/met na katerih mestih morda treba šele adaptirati in da bi morali plačevati tudi izreden prispevek za izvanredno obrabo ceste. Deželni odbor sicer noče omejevati podjetnosti, vendar Vas opozarja na le za Vašo namero važne okoliščine s pristavkom, dasebopo novem cestnem zakonu, ki 134 IZ ZGODOVINE CESTNEGA PROMETA V LOKI DO LETA 1941 stopi kmalu v veljavo avtomobilska vožnja po cestnih progah, ki zanjo niso sposobne. mogla tudi popolnoma prepovedati. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 24. aprila 1912. Za deželnega glavarja:«... Kljub dvoumnosti dovoljenja jejelovčan naslednjo spomlad z vožnjami pričel. Zajelovčanom je stala žirovska Avtomobilna družba, zato o zadevi v Kranju na gla varstvu niso nič vedeli. Na loško občino so naslovili naslednji dopis: ••Mestnemu županstvu vŠkofji Loki: »Dne 25. marca 191. > začel se je baje promet avtomobilne zveze med Škof jo Loko (kolodvoromt in Žirem. Mestnemu županstvu se naroča, da semkaj sporoči, ali je to resnica, kedoje lastnik avtomobila, oziroma kedo je prevzel to vožnjo, v. z.« V Loki so takole odgovorili: »Ck. okr. glavarstvo v Kranju: Na dopis z dne 28. 3- si. 997 poroča se. da je avtomobilna vožnja med Škofjo Loko-Žirem res pričela 2^. 3- 1.1 Lastnik avtomobila je baje FrancJelovčan v Gorenji vasi in sodrugi. Mestno županstvo v Škofji Loki, 5. -i. 1913/ Hafner m.p. za župana. •• Zadaj so bili torej Žirovci. Ti pa so bili v okraju Logatec, zato v Kranju niso nič vedeli. Vozili pa so v bists u po ozemlju kranjskega okrajnega glavarstva. Konec marca so Ločani družbi prepovedali vožnjo po glavnem trgu. Gospodu FrancetuJelovčanu so takole pisali: »Ker je vožnja z avtomobilom skozi mesto jako nevarna za osebje kakor za živino, tedaj se vam prepove vožnja skozi imenovane ulice do tega časa. da bo lokalni obhod Pač pa se vam dovoli za avtomobilni promet vožnja po Spodnjem trgu s pristavkom, da ste odgovorni za vsako poškodbo na mostu pri tovarni. Mestno županstvo v Škofji Loki. 31. .1 1913« Vse kaže. da se deželna oblast potem ni več vtikala v zadevo. Prevzelo pa je reše vanje Okrajno glavarstvo v Kranju. Ti so za 16. aprila »zakazali« lokalni ogled trase ceste. Prvega dne so pričeli ob 10. uri pred kolodvorom. Ta (.lan so pričakovali, da bodo opravili pot do Gorenje vasi. V sredo. 17 aprila, pa naj bi sli dalje do Žirov. Ker je bil konec proge v logaškem okraju, so pričakovali tudi te predstavnike za drugi dan. Prvega dne pa so igrali vlogo tudi uradniki železniške direkcije, ker je bil svet pred postajo last državne železniške uprave. Ogled trase in razgovori so bili pozitivni. Iz glavarstva so Ločanom sporočili, da »se je dovolil začasni promet s temi vozili pod gotovimi pogoji, ki so se podjetniku naz nanili.« Za Ločane je zanimivo nadaljevanje dopisa. »Med te pogoje spada tudi določ ba, da sme voziti avtomobil skozi mesto k večjem s hitrostjo 6 km in da more kadar pasiva ozko ulico od kavarne »Plantarič« pa do mostu iti pred vozom vedno kouduk- ter in sicer za toliko korakov, da lahko nasproti prihajajoče druge vozove o prihodu avtomobila obvesti in jih pravočasno ustavi, dokler avtomobil ni pasiral. Vrh tega mora voznik at 'tomobila dajati znamenje s hupo. Županstvu se daje to v vednost z naročilom čuvati nad opazovanjem te uaredbe in morebitne uedostatke takoj senika j naznanili. O ta drugem se bo županstvo obvestilo, ko se slučajno izda koncesija za trajno. Ta predpis velja povsem tudi za vožnjo avtomobila g. Fran Dolenca iz mesta na 135 LOŠKI RAZGLEDI 50 kolodvor in nazaj. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 21. aprila 1913-« No, Žirovci so bili tako formalno pod streho. Razvidno pa je, da je stari Dolenc tudi že imel avtomobil in se je moral podivjati takratnim prometnim predpisom. Iz poznejših dopisov glavarstva v Loko je razvidno, da so bili Ločani malo užaljeni in so odgovorili davčnemu referatu Okrajnega glavarstva takole: »Poroča se na dopis z dne 7. 6. 1913 št. /77eno-policijskih pogojev za koncesijo odvisno storiti, posebno z ozirom na ozke ulice raznih krajev skozi katere vodi cesta. Komisija se bo sestala v 8. uri zjutraj v Škojji Loki pred kapucinsko cerkvijo in od tod obhodila vso progo do Železnikov. Se vabi odposlali svojega zastopnika. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 2J. oktobra 1913. Podpis nečitljiv.« (uradnik je imel težave s slovenščino, op. p.). Ali je bilo takrat že kaj iz. tega podjetja, iz spisov ni razvidno. Užaljenost v Loki je morala biti precejšnja. Vsi so bili že pred njimi. Sedaj so se zganili v Loki. Okrajno glavarstvo je poslalo v Loko naslednji dopis: ",S7. 233-4 iV. pr. »Avtomobilna zveza Škofja Loka-Kolodvor« družba z omejeno zave zo v roke g. Rafaela Thaler v Škojji Loki. Na prošnjo zdne 20. maja 1913 podeljuje ckr. okrajno glavarstvo »Avtomobilu i zvezi Škojja Loka-Kolodvor družbi z omejeno zavezo v Škofji Loki« obstoječi iz gg. Umberto Caleari, Francesco Caleari. Herman Deisinger. Jožef Deisiugei: Franc Dolenc, Valentin Dolenc. Franc Komati, Ignacij (uise/l. Rafael Thaler, Ignacij Planlarič. Anion Kašmau. Anton Hafner in ga. Ana Potočnik iz Škofje Loke terprotokoliranipri ck. deželni sodni/i kot trgovsko sodišče v Ljubljani dne 28. 5". 1913 od HIFirm 593/RgCI23/l na ta način. da imate vsakomur na uporabo pripravljene avtomobile na javnih siajališčih pri 136 IZ ZGODOVINE CESTNEGA PROMETA V LOKI DO LETA 1941 »Kolodvoru Skofja Loka« in na »Glavnem trgu v Škofji Loki" za vožnje od kolodvora Skofja Loka v mesto Skofja Loka in narobe kakor tudi iz mesta Skofja Loka v okolico. O tem se obveščale s pristavkom, da se je ta obrt vpisala v obrtnem zapisniku pod štev. 27 in da se morate zaradi pridobninskega davka brez odloka oglasiti pri ckr. davkariji v škof ji Loki. Tudi se opozarjate na določila ukaza ck. ministrstva za notranje stvari z dne 28. 4. 1910 drž. zak. št. HI in na ukaz ck. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 2. julija 1904 št. 11768 dež. zak. št. II ter se je vsili tozadevnih varstveni /policijskih določb vsigdartočno drža/i. Kar se tiče vožnje skozi mesto Skofja loka velja predpis, da sme vozili avtomobil k večjem s hitrostjo 6 km in da mora kadar pasira ozko ulico od kavarne »Plantarič« pa do mostu, iti pred vozom vedno kondukter in sicer za /oliko korakov, da lahko nasproti prihajajoče druge vozove o prehodu avtomobila obvesti in jih pravočasno ustavi, dokler avtomobil ni dospel na glavni odnosno na trg pred kapucinsko cerkvi jo. Vrh tega mora voznik avtomobila da/ali znamenje s hupo. Ck. okr. glavarstvo v Kranju, dne /6. 8. 191. >'. L S. Schitnik m. p.« Postajališče so za družbeni avtomobil dobili v soglasju z občino pred Deisin- gerjevo hišo, danes pred samopostrežbo na Placu. »Vseji obč. odbora 24. (>. izvo lili so se za to gg. župan, Angelo Molinaro, Andrej jamnik in hrane Kalau- in se dogovorili, da ... »avtomobilni družin' se dovoli mrežo na kanalu pred hišo št. .>/ g. jos. Deisingerja za nekaj metrov prestaviti in dotično prostor znova zasuti pod pogojem, da se družini zaveže nasprotno, ako županstvo zahteva, spraviti vprej- šnjistan. Postajališče prometnega avtomobila določi se na glavnem trgu »za zna menjem«. Uradni podpisnik /a družbo je bil gospod Rafael Thaler. Družba si je prizadevala, da bi bila od mesta oproščena plačevanja prispevka /a vzdrževanje občinskih cest. V vlogi na občino so navajali, da se je tujski promet zaradi avtobusa že dvignil. »Nadalje je pri jetna vožnja posebno v grdem vremenu in zimskem času takorekoč v blagor in prid vsem meščanom, ki imajo vedno pota s sosednimi mest/ Kranj in Ljubljana. Nadalje je tudi prevoznina 40 v. od osebe z avlo na kolodvor, kar splošno znana, zelo nizka, nad katero ceno se čudijo vsi dohaja/oči tujci z avlo vožnjo v Skof/o Loko in iz tega razvidno, da je družbi samo na povzdigi mesta ležeče, v tem da vzdržuje promet naprej v navadni prevoz)! ji ceni. akoravuo je do sedaj vsa stvar pasivna.« Občina pa je vztrajala pri prispevku za ceste. Potem pa so se za družbo pozanimali še na davkariji. Tja je občina poslala ugodne podatke, da družbe ne bi preveč zamorili. Odgovor je bil takole koncipiran. »Provizorične garaže pri hotelu Štemarje, za prevažanje iz mesta na kolodvor, ceh leto, poslovodja Rafael Thaler in Ignacij Plantarič. 1 uradnik. 2 chauffeurja, 1 kondukter, l avtomobil30-35 HP, vrednost 26000, lovorov se ne prevaža, na dan se bode prepeljalo približno 60- 70 oseh a 40 h. Al tomobilsluži celemu mestu, ter je za mesto in promet jako velikega pomena, ker je v splošno korist. Ker je ta obrt zvezan z velikimi stroški in drugimi režijami, računa sedanje vodstvo na gotovo zgubo.« Julija 1914 je Avtomobilna prometna družba /.. o. z. v Škofji Loki imela že dva avtobusa. Okrajno glavarstvo jim je dalo provizorično določeno razvidnostim znamenje J-414 in I- 416. Posebno so jih podučili da ne smejo menjati tablice s starega na novega in obratno Ti da ni dovoljeno, »da bi sedaj novi. sedaj stari avtomobil vozil pod eno in isto številko.« 137 LOŠKI RAZGLEDI 50 Leta 1914. ko so nastopile vojne razmere, vlaki niso vozili, zato je žirovska družba pridno vozila potnike do Ljubljane. Loeani so jih tožili, da preveč zaračunajo. Glavarstvo jim je dovolilo le 4 krone za tja in nazaj za celo traso. Zastopnik družbe je izjavil, da se ne ukloni ukazu in tla imajo pravico zahtevati tudi 4,80 k za tja in nazaj, 'lega verjetno sploh niso reševali, saj je Žirovski avtobus moral k vojakom, za loški ma pa se je tudi izgubila vsaka sled. Danes, ko švigajo avtomobili po Lontrgu in ko preganjamo promet po Mestnem trgu. poglejmo še, kako so takrat gledali na nove prometne razmere. Danes kar nemočno vztrajamo, cestna varianta skozi Loko pa je predmet večnih obljub. Cesta skozi loško mestno jedro je ostala takšna, kot je bila ob prvem avtobusu, zato poglej mo, kako je prometne razmere zapisal mestni policaj. »Slavnemu mestnemu županstvu v Škofji Loki. Podpisani naznanim, da Alojz Likorič šoferpri avtomobilnizvezi v Škofji Loki ne spol ni ije naloga c. kr. okrajnega glavarstva v Kranj z dne 21. 4. 1913, št. 10402. ker vedno po nunski ulici in ovinkih od kavarne Plantaričpa do kovačnice Ivan Demšarja Kapucinski predmestje hitro vozi. (danes bi rekli od Homana pa do pod kapucinov, o. p.). Dne 25. septembra t. 1. oh 10. uri 15 m. ponoči sem podpisani v Kapucinskem predmestju na straži stal. in sem /idil sam Likoriča da je po ulici od Uršulinske cerkve čez most Fran Josipa L, (Kapucinski most o. p.) pa na ovinku mimo kovačnice Ivan Demšarja z brzino v diru eniga konja vozil Ko je Likorič do ovinka na Štemarjih kjer je cesta ravno na frišno z debelim gramozom postita, privozil.se je />a pri avtomobilu št. -t 14 podvoz zlomila, in je moral avtomobil na mestu obstati. K sreči da ni bilo v avtomobilu ljudi, ko bi bil avtomobil poln pasaširjov, bi se bila gotovo velika nesreča zgodila. Posebno hitro pa Likorič ob 1/2 12 uri ponoči z glavnega trga po nunski ulici v garaže? na Štemarje vozi. kar sem podpisani že večkrat sam vidi/. Likorič je l>il že opetovano od podpisanega z znamenjem roke in z besedo itpo- zorjen, da ne sme po nunski ulici in ovinkih hitro voziti, za katere opomine se pa Likorič nič ne zmeni. Pripomni se, da se občinstvo sploh čez hitro automobilno vožnjo pritožuje. Škojja Loka. dne 29. septembra 1913- Alojz Kralj, mestni stražnik.« Bralce bo gotovo zanimalo, koliko je bilo javnih prevoznikov raznih vrst na območju sedanje upravne enote, brez Žirov, v obdobju med obema vojnama. Že pred prvo svetovno vojno so nekateri imeli registrirano prevozniško obrt. Številke pred priimkom in imenom pomenijo številko obrtnega dovoljenja. Pri prvih prevoznikih je šlo še za konjsko vprego. Nekateri so po vojni obrt obnovili, večina pa je zaradi medvojnih in povojnih neugodnih razmer na tem področju obrti s to dejavnostjo prenehala, tudi tisti, ki so obrt leta 1946 obnovili. 104 Režen Gregor, Škofja Loka. izvošček, 1911. IS lažen Martin, Mestni trg 32, 1933-1933. izvošček. Po prvi svetovni vojni je bilo registriranih še nekaj konjskih prevoznikov. 17 Ravnihar Franc. Spodnji trg 20, 1922-1932. izvošček. nadaljuje od leta 1932 vdova Ana Ravnihar. v 138 IZ ZGODOVINE CESTNEGA PROMETA V LOKI DO LETA 1941 4-T7 Brelih Jožef, Stari dvor, prevozništvo z konjsko vprego po naročilu. 1937. Seveda so prevažali blago in osebe vsi tisti, ki so imeli konje in vozove, nekateri celo registrirane. To so bili predvsem razni obrtniki, trgovci in gostilničarji. Prevozna sredstva so sodila k določenim obrtem kot nujno sredstvo, posebno pri večjih trgovcih. Zato je bilo sorazmerno malo registriranih konjskih prevoznikov. Drugače pa je bilo, ko so kupili prve avtomobile, osebne in predvsem tovorne. Upra\ ičenost le-teh za domačo uporabo pa je bila težja in le redki so jih potrebovali, kot smo že omenili zgoraj. Motorni prevozniki so tako morali registrirati tudi pre vozništvo, na rednih in izrednih progah. Med obema vojnama je bilo na Loškem kar dosti prevoznikov. Seznam, ki ga tu navajamo, gotovo ni popoln in tudi ni kronološ ki. Mnogi prevozniki so obrt po vojni leta L946 obnovili, vendar so jo že v nasled njem letu ali pa pozneje večinoma morali prisilno odpovedati. Čas ni bil naklonjen privatnikom, zato je privatno prevozništvo skoraj propadlo. Vzpon se je začel šele pred desetletji. To pa lahko preberemo v raznih publikacijah Obrtnega društva. oziroma Obrtne zbornice v Škof ji Loki. Med obema vojnama so bili naslednji re gistrirani motorni prevozniki: 23 Linke Rudolf. Škofja loka 11. prevažanje blaga s tovornimi avtomobili po naročilu na progi Šk. l.oka-l.jubljana in obratno. 1930. od 1939 Linke Rudolf mlajši. l-\ 138-153 Mrak Ivan. Log 10, prevažanje blaga s tovornimi avtomobili. 1939-1932, 1933 - podaljšano do 1946, od leta 1937 tudi prevoz blaga z motornimi vozili na progi Žiri-Škofja Loka-Kolodvor, žirovska proga začasno odjavljena 1939. 25 Telban Lovro, Podjelovo brdo 5, prevažanje blaga s tovornimi avtomobili po naročilu. 1928-1937. 26 Ferlan Franc, Gorenja vas 21. prevažanje- blaga s tovornimi avtomobili. 1939-1937 32 krzen Jožef škofja Loka. Mestni trg. periodično prevažanje oseb na progi Škofja Loka ( mesto )-Škofja loka železniška postaja z avtobusi, začetek 192K -. 33 Eržen Matevž, Gorenja vas -tO. periodično prevažanje oseb na progi Gorenja vas-Skofja Loka (kolodvor) z avtobusi. J92S- 193" 3-tJese Anton. Škofja Loka. Mestni tig, periodično prevažanje oseb na progi Škof ja Loka (postaja)-Železniki z avtobusom, začetek 1929. 1946 podaljšano. 35 Benedik Viktor. Železniki, periodično prevažanje oseb na progi Železniki- Škofja Loka (postaja) / avtobusom, začeto 1929. 1946 podaljšano. 36 Ješe Anton. Škofja Loka. Mestni trg, prevažanje oseb z avtomobilom po naročilu. začetek 192", podaljšano 1946. 3" Lažen Matevž. Gorenja vas. prevažanje potnikov po naročilu. 1931 - 1937 38 Prostor Leopold. Trata 7, prevažanje oseb z avtomobili »m po naročilu. 1927-1933. 41 Benedik Viktor, Železniki, prevažanje oseb z avtomobilom po naročilu, začetek 1930, podaljšano 1946. H Eržen Jože, Škofja Loka. prevažanje oseb z avtomobilom po naročilu, začetek 1932, podaljšano 1946. 135 Ravnihar Oto. Škofja Loka. prevažanje blaga s tovornim avtomobilom po naročilu, začetek 1933. podaljšano- L946. 155 Kosem Andrej. Železniki, prevažanje blaga s motornimi vozili na progi 139 LOŠKI RAZGLEDI 50 Železniki-Škofja Loka-kolodvor, začetek 1937, podaljšano 1946. IS" Florjančič Matej, Zali Log. redno prevažanje blaga z motornimi vozili na progi Zali Log-Škofja Loka-kolodvor, začetek 1938, podaljšano 1946. 160 Plestenjakjakob, Škofja Loka. avtoizvošček. začetek. 1938. podaljšano I1) 16. 168 Bogataj Jožef. Lučine, obrt prevažanja blaga v ne rednem prometu preko mej občine in sicer na progi Trata-Lučine-Polhov Gradec-Horjul-Vrhnika, začetek 1939. 172 Doljak Venceslav, Suha. občina Stara Loka. obrt prevažanja blaga z motorni mi vozili v ne rednem prometu preko mej občine, koncesija omejena na cestni progi Stara Loka-Žiri in Stara Loka-Železniki, začetek, 1939, podaljšano 1946. 1 ' Kosec Valentin, Železniki, prevoz blaga z motornimi vozili v ne rednem prometu preko mej občine 19 ti, podaljšano 19 t6. 179 Šinkovec Friderik. Čabrače, promet s tovornjakom 1942 (že za časa nemške oblasti). 196 Ferlan Franc, Žiri, prevažanje tovorov in blaga s tovornim avtomobilom na progi Žiri -Škofja Loka-kolodvor, začetek 1938. podaljšano 1947. Viri: Zgodovinski arhh Ljubljana, Enota v skotji Loki, Stara občina Škofja Loka, fa.se. M. 1 tO. Ceste, železnice, promet, turizem. Register obrti, industrije in trgovine do leta I1) iS K Umni register bivšega Okrajnega glavarstva v Škot ji Loki, kunec- 19. stol-1948) 140