UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska^* Banka Banka d posluhom proizvodnja dclikatcs PRIPRAVA NAREZKOV CATERING gostinsko svetovanje GLAS )N!Kd.o.o 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE 53 I ieI./Ux:064/88 1-910, 881 -484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA ^IDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM Leto XLX - ISSN 0352 - 6666 - št. 29 - CENA 180 SIT Kranj, petek, 11. aprila 1997 Vlada veže nov sveženj gospodarskih ukrepov Vršič je spet prevozen - Podjetje A M - COSMOS, d.0.0., in predstavniki proizvajalcev mehanizacije ASSALO-NI, GILETTA, SANE iz Italije ter MULTICAR iz Nemčije so minuli torek v Kranjski Gori prikazali delovanje opreme, vozil in strojev za vzdrževanje in urejanje prometnih površin v vseh letnih časih. AM -COSMOS iz Ljubljane je že štiri leta ekskluzivni zastopnik za specialno in večnamensko vozilo Multi-car. Pri nas so nekatera podjetja kot cestna in druga že kupila to vozilo in razne zelo uporabne priključke za delo na cestah ali na terenu. V torek so plužili vršiško cesto in tako prikazali delovanje te odlične mehanizacije v zimskih razmerah. - • D.S. za vso družino v emona merkur trgovino trgovina na drobno d.d, ljubljana emona centri emona marketi emona prodajalne Ustavitev plač in nova delovna mesta Država bo pomagala slabim podjetjem, ki se sama ne morejo izmotati iz klobčiča finančnih težav. Ljubljana, 9. aprila - Na skupščini GZS je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek z gospodarskimi ministri predstavil novi sveženj gospodarskih ukrepov in vladno gospodarsko politiki v naslednjih letih. Kratkoročni ukrepi vsebujejo ustavitev plač, ki naj bi se usklajevale le enkrat letno, vlada pa se bo veliko bolj kot doslej posvetila ohran- janju in odpiranju novih delovnih mest, saj računa, da bo takšna zveza pogodu sindikatom. V novem svežnju gospodarskih ukrepov je tudi nekaj zakonov, s katerimi bo preoblikovan in okrepljen sklad za razvoj in slovenska izvozna družba. Več pomoči bodo tako lahko deležna slaba podjetja, ki imajo tržno prihodnost, zaradi nako- pičenih finančnih težav pa se ne morejo rešiti sama. V svežnju je tudi nov zakon o stečaju in prisilni poravnavi ter o izvršilnem postopku, ki bo prispeval k večji zaščiti upnikov. Dokumenti so v glavnem pripravljeni in v prihodnjih dneh bodo šli v parlament. • M.V. STRAN 23 Dušan Bavdek, komponist nove generacije Zanimalo ga je mnogo stvari, prevzela ga je glasba "Muzika daje zadovoljstvo tako v smislu racionalnega matematičnega mišljenja, poleg tega pa ima tudi estetsko humanistično komponento." STRAN 1 3 -—- Po treh letih le dobili odgovor o zazidljivosti parcel Trije izjemni posegi na prvo območje V radovljiški občini so družbeni plan dopolnili s tremi izjemnimi posegi na prvo območje kmetijskih zemljišč in s šestnajstimi posegi na drugo območje. STRAN 4 SNOVANJA Dr. NACE ŠUMI, umetnostni zgodovinar Promoviranje umetnosti žal ni vsakdanjost Dr. Nace Šumi je rojen Kranjčan, kjer zadnja leta tudi živi, ime njegove družine se je pojavilo v Kranju ze v šestnajstem stoletju. STRAN 32 GLASOVA PREJA 1997, tretjič: Predsednica naj bo!? Žensk v visoki politiki pri nas skorajda ni (več). Je to dobro ali slabo? In za koga? Dobro za politiko, slabo za ženske. Ali obratno: slabo za politiko, dobro za ženske? O takih in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z gorenjskima rojakoma, ki imata v teh rečeh vsak svojo osebno izkušnjo. Naša gosta bosta DARJA LAVTIŽAR - BEBLER, ena redkih žensk, ki je še v visoki politiki - svoj čas je kandidirala za predsednico republike! - in ANDREJ ŠTER, ki je bil kot minister za notranje zadeve krotilec ene od najbolj "mačističnih" služb, policije. Pogovor bo modeliral, blažil in po potrebi spodbujal MIHA NAGLIC, samostojni kulturni delavec in publicist. Predli bomo drevi ob 19. uri v Taverni Kotnik v Kranjski Gori. Rezervacije po telefonu: 064/223-111 064/881-564 Gorenjski glas . HOTEL KOTNIK Sponzorji: OBČINA KRANJSKA GORA, HOTEL KOTNIK, KMETIJA PRINČIČ, KOZANA 11 V GORIŠKIH BRDIH DANCALL Novi danski GSM Telefon, ki zna tudi slovensko GREITE SE NASLEDNJO ZIMO PO POLETNI CENI! BREZPLAČEN PREVOZ nad 1000 LITROV nad 3000 LITROV GOTOVINSKO PLAČILO popust 0,88 SIT/I popust 1,20 SIT/1 =44,10 SIT/1 =43,70 SIT/1 OBROČNO PLAČILO 50% popust pri prevozu 1 do 5 obrokov (čeki) =44,90 SIT/1 NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel. :064/715-242 NAROČILA SPREJEMAMO 24 LJR! -N ^MERK mešalnik, MOULINEX, AE 9, moč 400 W, 5 hitrosti, intervalno stikalo, posebna tipka za čiščenje, posoda za 1,25 prenosni radiokasetofon, S0NY, CFS E14 EE, stereo, moč 25 W, vgrajen mikrofon žaga lisičji rep, SANDVIK, 2600 XT. dolžina 475 mm strešno okno z obrobo in senčili, KOVINOPLASTIKA LOŽ, 7/11 kpl., mere: 78 x 118 cm strešno okno z obrobo in senčili, KOVINOPLASTIKA LOŽ, 7/9 kpl., mere: 78 x 98 cm štedilnik, GORENJE, K 511, bele ali rjave barve, dva plinska gorilca in dve električni plošči, pečica, prirejen za uporabo tekočega plina hladilnik, GORENJE, HO 14.1 E, neto prostornina 125 I, zamrzovalnik 14 I z delovno ploščo pralni stroj, GORENJE, WA 906 X, za 5 kg suhega perila, 22 programov, do 550 obr/min, nerjavna kad, zaščita pred izlivom vode darilo: magnetna kroglica pralni stroj, GORENJE, WA 1122 S, 22 programov, trije nivoji vode, ECO sistem, zaščita pred izlivom vode in proti hrupu, tuš sistem, nerjavna kad darilo: magnetna kroglic fotoaparat, YASHICA, Zoomate 70 D KIT, avtofokus, zoom objektiv od 38 do 70 mm, motorno previjanje filma naprej - nazaj, samosprožilec, odtis datuma, avtomatska nastavljivost filma, bliskavica, kreativni program za fotografiranje pokrajin darili: film, AGFA, HDC 100, 135/24+3 in okvir za sliko zidna barva vsebina 6 OBIŠČITE MERKURJEVE PRODAJALNE KRANJ: Merkur, Globus, Gradbinka in Instalater. NAKLO: TC DOM. ŠKOFJA LOKA: Blagovnica in Plevna. GORENJA VAS: Železnina. RADOVLJICA: Železnina in Elektro. LESCE: Kovina. JESENICE: Union in Universal. Zidna barva, HELIOS. Spektra, notranja vsebina 15 I oz. 25 kg pCMJIGA UWU\ MUDOTOUi j ZAKAJ jo je uporabilo že več kot 150 parov? KER ženin in nevesta lahko zaupata svoje želje brez zadrege, odkrito in obzirno KER je tako poroka priložnost, da prejmeta tiste majhne in velik Stvari ki jih potrebujeta KER ni več neprijetnosti, ki nastanejo s podvajanjem daril KER so zadovoljni tudi svatje, ki bi radi poklonili zaželeno poročno darilo KER Merkur mladoporočencema pokloni poročna naznanila in izbrano darilo Knjigo boste našli v: LJUBLJANA: TC MERKUR in Ferrtim. KRANJ: Globus. ŠKOFJA LOKA: Blagovnica. JESENICE: Union. NOVA GORICA: PTC NOVA GORICA. HOČE: TC HOČE. LEVEČ: TC LEVFC. MURSKA SOBOTA: TC MERKUR. brivnik, BRAUN. Flex Integral, 5316, z akumulatorjem, napolnjen zadošča za 35 minut britja, posebno rezilo a daljše dlake IZDELKE PO VROČIH CENAH LAHKO KUPITE: • za gotovino • na 2, 3 ali 4 čeke • na Merkurjevo posojilo na 5,6,9 ali 12 mesecev, brez pologa z Merkurjevo kartico zaupanja nad 5.000,00 SIT še najmanj 4 % ceneje • s plačilno-kredltno kartico Oiners-Merkur za 4% ceneje Premoženje, vredno 3 milijarde nemških mark Slovenska lastnina na Hrvaškem izginja Če bi v procesu lastninjenja slovenska država izvzela delavsko lastnino oziroma nepremičnino družbenega standarda in jo prenesla na sindikate, se ta lastnina ne bi tako prodajala in odtujevala, kot se zdaj. Hrvaška vlada je zamrznila nepremičnine na Hrvaškem in izdala zakon o gostinski dejavnosti, po katerem lahko gostinsko dejavnost v počitniških domovih opravljajo le hrvaška podjetja. O odškodnini ne govori več nihče... V šestdesetih letih so začeli slovenski kolektivi z organizirano delavsko turistično dejavnostjo in gradili sindikalne domove, kupovali prikolice, apartmaje, počitniška stanovanja. Delavci so dvajset let združevali denar skupne porabe -četrtino letnega dopustniškega regresa za gradnjo počitniških zmogljivosti. A ne le to: domove so gradili tudi z veliko prostovoljnega dela, sindikalnimi in drugimi prispevki. Še vedno obstojajo dokumenti, iz katerih je razvidno, koliko udarniških ur so napravili posameznimi delavci pri gradnji počitniških domov in si prislužili nazive udarnikov... Tako je v Sloveniji zraslo veliko domov s skupaj 10 tisoč ležišči, medtem ko je bilo na Hrvaškem bilo skupaj 53 tisoč ležišč, last 2.700 slovenskih podjetij. Vendar pa natančnega števila še danes nihče ne ve, saj niti v skupnih dogovorih slovenske in hrvaške vlade na to temo slovenska pogajalska stran ni imela seznama teh objektov. Sindikati torej sami ocenjujejo, da je na Hrvaškem še v uporabi oziroma služi svojemu namenu okoli 35 tisoč ležišč v slovenskih počitniških domovih. Premoženje, vredno 3 milijarde mark In kaj je s temi slovenskimi objekti na Hrvaškem, objekti, ki so še ostala, dogaja? Nič novega, bi lahko dejali, saj se slovenska vida še ni uspela dogovoriti s hrvaško vlado o lastninskem statusu slovenske lastnine ob Jadranu. Številna slovenska podjetja so šle v stečaj, likvidacijo ali pa so po vojni na Hrvaškem našle svoje domove, prikolice ali počitniške hišice povsem uničene. V njih so bili nastanjeni begunci, obiskovali so jih zmikavti ali roparji. Podjetja so sindikalno lastnino ali prodala -praviloma za bagatelno ceno - ali ponudila v najem hrvaškim poidjet-jem. Skratka: na tak ali dugačen način so se znebila lastnine, ki tudi zaradi hrvaške zakonodaje prinaša vrsto sitnosti. Lahko rečemo, da so slovenska podjetja delovala pač tržno, vendar... Slovenska država bi premoženje Slovenije na Hrvaškem - gre za največje premoženje, ki ga ima Slovenija v tuji državi, saj je ocenjeno na približno 3 milijarde nemških mark - lahko zavarovala tudi Ta "sindikalna lastnina" sicer ne stoji na Hrvaškem, ampak na slovenskih tleh, a vseeno deli usodo propadajoče slovenske lastnine na Hrvaškem. Resnici na ljubo pa je tako malomarnih lastnikov na slovenskih tleh razmeroma malo. - Foto: J. Pelko tako, da bi dovolila, da sindikalno premoženje v procesu lastninjenja preide na prave lastnike nepremičnin družbenega standarda in jih izključila iz lastninjenja. Tako pa jih ni in z domovi, z bogatim premoženjem se vse države se dogaja, kar se pač dogaja. Dnevno izginja. In prav zato se svobodni sindikati pripravljajo, da bi predlagali slovenski vladi, da bi to lastnino s posebno uredbo prenesla na sindikate. Lastniki in upravljalci počitniških zmogljivosti zato pri sindikatih nameravajo ustanoviti svoje združenje, ki naj bi ustanovilo eno ali več podjetij za sindikalni turizem. To podjetje bi v upravljanje vključilo tudi sindikalno lastnino na Hrvaškem in ustanovilo nekaj podjetij za gospodarjenje z objekti sindikalnega turizma v sosednji državi. izjemami, ki pa jih potrdi samo hrvaška vlada. Hrvaška je pred dvema letoma sprejela tudi zakon o gostinski dejavnosti, ki je dvignil nemalo jeze. Zakon o gostinski dejavnosti dovoljuje dejavnost v objektih zaprtega tipa, se pravi, počitniškim domovom le domačim, hrvaškim podjetjem! Prav zaradi številnih protestov so po meddržavnih pogovorih med Slovenijo in Hrvaško nato sprejeli začasni moratorij na določbe tega zakona. Ta moratorij je veljal do konca lanske poletne sezone, do konca septembra in je dovoljeval našim podjetjem opravljanje gostinske dejavnosti v svojih domovih. Moratorij le za humanitarne organizacije? Vendar - kaj bo letos? Bo hrvaška država spet podaljašala ta moratorij ali ne? Če ga ne bo, je vprašljivo, koliko Slovencev bo letovalo v svojih počitniških domovih na Hrvaškem in kakšen bo potem rezultat poletne turistične sezone na Hrvaškem. A tu moramo omeniti tudi razumljivi interes slovenskega turističnega gospodarstva. Slovensko turistično gospodarstvo si seveda prizadeva, da bi čimveč dopusta željnih Slovencev ostalo doma in mu ni niti najmanj pogodu, da Slovenci odhajajo na Hrvaško. Zato bi bilo slovenskemu turističnemu gospodarstvu, ki mora ščititi predvsem lastne podjetniške in tržne interese, kar prav, če bi moratorij veljal le za tiste počitniške domove, ki so v lasti raznih humanitarnih organizacij in ne tudi drugih. Delovne vize za zaposlene V Pineti pri Novigradu poleti oživijo le še otroške dopustniške zmogljivosti: Pinesta Kranj in jeseniške hišice za otroke. Vse ostalo je več ali manj zapuščeno. Pred dvajsetimi teti je občina Novigrad jeseniški občini za 50 let dala v najem zemljišče, na katerem danes stojijo hišice, ki imajo 200 ležišč. Zaradi hrvaške zakonodaje jeseniško Društvo prijateljev mladine hišic ne more samo upravljati, zato po besedah predsednice društva Albine Sršen poslujejo preko domačina, ki ima v Pineti v lasti market in bife. Letos je Hrvaška uvedla tudi nekaj druge nove zakonodaje na tem področju: nove žiro račune, še naprej pa velja, da morajo imeti zaposleni, ki prihajajo iz Slovenije, delovne vize. Jeseničani bodo upoštevali vso zakonodajo in predpise, saj zaradi otrok želijo, da letovišče ostane. Lani so ga obnovili. Po vojni na Hrvaškem so našli počitniške hiše v obupnem stanju, saj so v njih bivali begunci. Škoda je bila tedaj ocenjena, a danes ni o povračilu škode ne duha in ne sluha. Počitniški dom - naprodaj Škofjeloška Jelovica ima v lasti precej velik počitniški dom v Puli ter apartmaja v Barbarigi. Že nekaj časa si družba Jelovica prizadeva, da bi počitniški dom v Puli - prodala. Objavila je že več oglasov, vendar do prodaje še ni prišlo. Počitniški dom je večino leta zaprt, poleti pa ga odprejo, če je za letovanje interes med zaposlenimi. Jeseniške železarne oziroma koncem Slovenskih železarn je prodal počitniški dom v Crikvenici Saponii Osijek. Jeseniški železarji dom poleti še vedno obiskujejo, vendar ni več njihov, četudi so ga zgrudili sami. Neznana pa je usoda železarskih hišic v Biogradu na moru, kjer je med hrvaško vojno prebivala hrvaška vojska. Alpina Žiri ima lastnino v stanovanjskih blokih v Maredi. Nekaj problemov imajo zaradi bližnje plaže, zaenkrat pa ne razmišljajo, da bi apartmaje prodali. Kranjska Sava ima deset apartmajev v Barbarigi in sedem apartmajev v Maredi. Delavci Save bodo tudi letos letovali v teh apartmajih in za zdaj še ne razmišljajo, da bi jih prodali. Zamrznjena lastnina Po hrvaških podatkih je bilo v lanski turistični sezoni na Hrvaškem okoli 21 milijonov prenočitev, ki so jih ustvarili predvsem tuji gostje: za Italijani, Nemci so na tretjem mestu Slovenci, saj so ustvarili okoli 16 odstotkov vseh nočitev. Zanimivo je, da število slovenskih gostov na Hrvaškem iz leta v leto narašča, hrvaški turističnih delavci pa so prepričani, da bo letos ob Jadranu letovalo še za 20 odstotkov več Slovencev kot lani. In kje največ letujejo Slovenci? V počitniških domovih lastnih družb, kar seveda hrvaškim hotelirjem in drugim ni všeč, hrvaški državi še manj. Hrvaška vlada nasploh ni naklonjena tuji lastnini, saj je že leta 1991 objavila uredbo o prepovedi razpolaganja z nepremičninami na Hrvaškem. Prepovedala je prodajo tega premoženja in oddajanje v najem. Z Moratorij je torej dvorezen meč, a nesporno je, da bi v primeru, če ga ne bi bilo ali ga ne bo, počitniške zmogljivosti na Hrvaškem še hitreje propadale in se prodajale pod vsako razumno ceno. Menda naj bi Hrvaška - dogovora sicer še ni, le sindikati, ki se ukvarjajo s to problematiko, predvidevajo, da naj bi slovenska podjetja za slovenske počitniške zmogljivosti zaprosile lokalne oblasti na Hrvaškem za to, da se registrirajo kot začasne trgovinske družbe. Pod pogojem, da se podredijo hrvaškim standardom in da v nobenem primeru niso konkurenca hrvaškim turističnim objektom. Aktivni prekupčevalci Zaradi številnih vrzokov - stečaja, likvidacije, propadov domov zaradi vojne na Hrvaškem, dezinvesticijske politike, denimo, koncema slovenskih železarn, ki je pospešeno pro- dajal tudi vse veliko vredne počitniške domove ob Jadranu, nenaklonjene hrvaške zakonodaje, kot sta zakon o gostinski dejavnosti in še prej uredba o prepovedi razpolaganja z nepremičninami -pa obenem v izobilju cveti črna trgovina preprodaje nepremičnin. Navkljub zakonu o prepovedi razpolaganja z nepremičninami se najdejo številni prekupčevalci, hrvaške agencije in firme, ki odkupujejo zemljišča, na katerih stoji slovenska lastnina. Slovenska lastnina, tudi počitniške zmogljivosti humanitarnih organizacij, društev prijateljev mladine in drugih - Pineta - stoji na prelepih parcelah ob morju, kar seveda hrvaškim oblastem ni pogodu. Ta zemljišča so zelo zanimiva za prekupčevalce, ki, kaj veš kako in na kakšen način ponujajo odkup, seveda po izjemno majhni ceni. Nekatera slovenska podjetja pa rade volje prodajajo - da se znebijo nadležne lastnine. V novih družbenih, tržnih razmerah v Sloveniji pa je bolj malo lastnikov firm, ki se zavedajo, da je zadovoljiv družbeni standard zaposlenih tudi motivacija in stimulacija. Ocenjevati počitniške zmogljivosti kot strošek, ki je odveč in ne prinaša podjetnikom nobene koristi, je v resnici zelo kratkovidno. Hrvaške agencije in podjetja, ki odkupujejo slovensko lastnino, tudi tako, ki še ni vpisana v zemljiške knjige - tudi to se da za kakšen ustrezen predujemcek hitro urediti -jo odkupujejo seveda po smešno nizki ceni. Ni malo primerov, ko so odkupili slovenski počitniški dom po 500 nemških mark za kvadratni meter - v primeru, da bi bil v hrvaški lasti, bi bila cena kvadratnega metra trikrat ali štirikrat višja. Pravzaprav mora obstajati tiho privoljenje lokalnih oblasti ali hrvaške vlade, da se to dogaja - saj je uredba o razpolaganju z nepremičninami seveda povsem jasna. Slovenci gradili infrastrukturo Tistih družb, ki so na Hrvaškem še ohranili počitniške domove, pa ne "tepeta" le uredba in zakon, ampak tudi stalno se spreminjajoča davčna in druga zakonodaja. Zaman nekatere slovenske firme lokalnim hrvaškem oblastem dokazujejo, da so vendarle ob gradnji počitniških zmogljivosti plačala vse davke in pristojbine, za povrh vsega pa še gradila lokalno komunalno infrastrukturo - kanalizacijo, dovozne ceste in tako dalje - ponekod kar v celoti. Nič ne pomagajo računi in dokazila, da je bil plačan električni priključek ali priključek za vodo - če se lokalna oblast odloči, da priključki niso bili plačani in da je bila potrošnja vode pač večja kot dokazujejo upravljalci počitniških domov, se mora plačati. Tu so še davki na premoženje, pa davki na firme in tako dalje. Da seveda inšpekcij, ki rade prihajajo v domove s slovenskimi lastniki in vedno najdejo kakšno nepravilnost, ki je kazniva, niti ne govorimo. Svobodni sindikati si torej prizadevajo, da bi bilo pred prihajajočo poletno sezono kaj več jasnega, a ni. Sindikati gospodarstva pri Zvezi svobodnih sindikatov so že februarja letos zahtevali ureditev teh vprašanj, ki so res težko rešljiva. Hrvaške spremembe niso statusne, ampak lastninske, se pravi, da je status nepremičnin zamrznjen. Pravniki pravijo, da je edina rešitev sklenitev dvostranskega premoženjskopravnega sporazuma med obema državama. • D.Sedej Drevi zaseda občinski svet Cerklje Cerklje, 11. aprila - Drevi ob 18. uri bo zasedal občinski svet Cerklje, ki si*je naložil kar obsežen dnevni red. Poleg dogovora štirih občin o premoženjski bilanci (gre verjetno za dediščino nekdanje občine Kranj) bodo svetniki razpravljali tudi o delu Centra za socialno delo Kranj, na dnevnem redu pa je tudi nekaj odlokov, denimo o konce-sionarskih javnih službah, o pomožnih objektih, odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč pa naj bi dopolnili z amandmaji. Svetniki bodo ob zaključnem računu za leto 19%, ki ga je vzel pod drobnogled tudi nadzorni odbor, ocenili tudi, kako uspešno pa je občina sklenila preteklo leto. • D.Ž. Šenčur dobiva občinski proračun Šenčur, 11. aprila - Občina Šenčur doslej še ni sprejela proračuna, zato je redno dejavnost financirala po dvanajstinah. Pre-dlok odloka o občinskem proračunu so uvrstili na dnevni red včerajšnje redne seje občinskega sveta, na kateri so sklepali tudi o zaključnem računu lanskega proračuna. Med obsežnejšimi točkami omenimo še spremembe in dopolnitve prostorskih dokumentov, ki so v občini Šenčur kar pogosto v obravnavi, saj želijo svojim prebivalcem olajšati pot do rešitve stanovanjskega problema v domačem kraju. Občina Šenčur v kratkem tudi praznuje, zato so precej pozornosti namenili pripravam na praznik sv. Jurija. Naj ob tem še povemo, da bo pred praznikom izšla že druga številka občinskega glasila Jurij. • D.Ž. Turistično društvo Bohinj praznuje letos 90-letnico Gostov se veselimo, nismo pa njihovi hlapci Nova stranišča, tuši in pomivalnice v kampu Danica v Bohinjski Bistrici bodo omogočili povečanje zmogljivosti s 180 na 600 kampistov in prehod iz tretje v najmanj drugo kategorijo. Ribčev Laz - "Nobena skrivnost ni, da so nas v zadnjih letih številni kraji v Sloveniji prehiteli po turistični ponudbi in razvoju. Uspelo jim je zato, ker so se med seboj povezali vsi v kraju (občina, hoteli, društva, posamezniki) in ker so svojo ponudbo posodobili in jo približali potrebam današnjega turista, hkrati pa so ostali prvobitno svoji in zanimivi," je na sobotnem občnem zboru bohinjskega turističnega društva dejal predsednik Andrej Šiljar in poudaril, da je prav v tem največja pomanjkljivost bohinjskega turističnega društva. Društvo se je lani največ ukvarjalo s progr-amom razvoja turizma v kraju, z informativno dejavnostjo o oddajanju zasebnih sob, turistično takso, organizacijo prireditev, problematiko smučišča Kobla in izgradnjo sanitarnega bloka v kampu Danica. Predsednik društva Andrej Šiljar je dejal, da sta ga h kritičnemu razmišljanju spod- Manjši obisk domačih gostov Ob tem, ko večina turističnih krajev v Sloveniji doslej še ni presegla nočitev iz 1990. leta, je Bohinju to uspelo že 1994. leta, žal pa je potlej število nočitev začelo počasi upadati. Bohinjci, ki oddajajo zasebne sobe prek turističnega društva, so pred tremi leti dosegli 39.830 nočitev, predlani 36.804 in lani 33.589. Kot je dejal tajnik društva Marjan Malej, se je bistveno zmanjšalo število domačih gostov, ki so po končanju vojne v soseščini bržkone ponovno začeli letovati v Istri in Dalmaciji ali so se odpravili na dopust v tujino. Nočitev domačih gostov je bilo lani 33 odstotkov manj kot predlani, tujih je bilo za pet odstotkov več. Pri tujcih je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti manj gostov iz Zahodne Nemčije pa tudi obisk Italijanov je bil pod pričakovanji. Slap Savica sije lani ogledalo približno toliko ljudi kot predlani (okoli 60 tisoč), manjši je bil obisk ob koncih tedna, boljše rezultate pa so beležili v kampu Danica, kjer so dosegli 14.052 nočitev ali tisoč več kot leto prej. Domačih gostov je bilo 40 odstotkov manj in tujih 53 odstotkov več. Veliko gostov je predčasno odšlo, ker so v glavni sezoni imeli za 450 gostov vsega štiri stranišča in štiri tuše s toplo vodo. budila predvsem dva dogodka, ki data misliti, da z bohinjsko turistično ponudbo le ni vse lepo in prav. Prvi je iz časa zimskih počitnic. Družina iz Ljubljane, ki je februarja hotela na dopust v Bohinj, je obiskala kar nekaj turističnih agencij v Ljubljani in izvedela, da v Bohinju ni zasebnih apartmajev, hoteli pa so že od jeseni zasedeni. Na srečo jim je prijatelj dal naslov od zasebnika, pri katerem je sam že dopustoval. Druga zgodba je iz minulih dni: avto z ljubljansko registrsko tablico se je ustavil pri šoli, voznik je iz avta izvlekel dve veliki vreči smeti in jih stlačil v zabojnik, nato pa prišleku povedal, da bo smeti še nosil v Bohinj, ker Bohinj ni samo od Bohinjcev, ampak je vseslovenski... Če se je predsednik društva ob prvem primeru spraševal, kaj je s turistično promocijo Bohinja, ga je ob drugem dogodku zanimal odgovor na vprašanje, ali bodo domačini znali gostom dopovedati, da se jih sicer veselijo, niso pa njihovi hlapci. Turistično društvo Bohinj, ki šteje nekaj manj kot petsto Po treh letih le dobili odgovor o zazidljivosti parcel Trije izjemni posegi na prvo območje V radovljiški občini so družbeni plan dopolnili s tremi izjemnimi posegi na prvo območje kmetijskih zemljišč in s šestnajstimi posegi na drugo območje. Radovljica - Občani, podjetja in ustanove z območja nove radovljiške občine bodo po treh letih le dobili odgovor na vprašanje, ali so njihove parcele zazidljive ali ne. Večina z odgovorom ne bo najbolj zadovoljna, saj je občinski svet od 49 pobud za spremembo namembnosti (najkakovostnejših) kmetijskih zemljišč sprejel le tri pobude za poseganje na prvo in 'm ALPETOUR potovalna agencija objavlja TARIFO ZA PREVOZ POTNIKOV V LINIJSKEM CESTNEM PROMETU Razdalja Cena Razdalja Cena v km v SIT v km v SIT do 5 160,00 76 - 80 880,00 6 - 10 190,00 81 - 85 920,00 11 - 15 220,00 86-90 970,00 16-20 260,00 91 -95 1.050,00 21 -25 300,00 96 - 100 1.090,00 26 - 30 360,00 101 - 105 1.140,00 31 -35 420,00 106 - 110 1.180,00 36 - 40 490,00 111 - 115 1.250,00 41 - 45 560,00 116 - 120 1.300,00 46 - 50 600,00 121 - 125 1.350,00 51 -55 630,00 126 - 130 1.380,00 56 - 60 700,00 131 - 135 1.410,00 61 - 65 750,00 136 - 140 1.460,00 66 - 70 780,00 141 -145 1.510,00 71 - 75 830,00 146 - 150 1.570,00 Za linije daljše od 151 km, se obračunava na vsakih 10 km še 110,00 SIT. A. DOPLAČILO ZA DIREKTNE IN HITRE LINIJE RAZDALJE V KM DIREKTNE LINIJE V SIT HITRE LINIJE V SIT do 150 151 - 250 nad 250 170,00 200,00 230,00 160,00 170,00 200,00 B. PLAČILO ZA PRTLJAGO POTNIŠKA PRTLJAGA NESPREMLJANA PRTLJAGA CENA V SIT RAZDALJA V KM CENA V SIT 160,00 do 100 310,00 _nad 100_360,00 C. DODATKI - na makadamskih cestah 30% - na vzpone preko 6 % 15% - na cestišče, ožje od 5,5 m 15% Tarifa velja in se uporablja od 15. 4. 1997 naprej. šestnajst pobud za poseganje na drugo območje kmetijskih zemljišč. Sedem pobud, ki Domenijo poskus legalizacije crnih gradenj, so umaknili iz postopka, v sedmih primerih pa so družbeni plan uskladili z dejanskim stanjem in v plan vnesli objekte, ki so bili legalno zgrajeni ali so bili zgrajeni že pred 1967. letom. Postopek za spremembo namembnosti nekaterih kmetijskih zemljišč na prvem in drugem območju je že pred tremi leti začela nekdanja radovljiška občina, po razdelitvi občine na tri manjše pa ga je za svoje območje nadaljevala in dokončala nova radovljiška občina. Občani, podjetja in ustanove so na občino naslovili skupaj 49 pobud za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, od tega 20 pobud za poseganje na prvo območje in 29 za drugo območje. Občinska uprava je po prvi razpravi na seji občinskega sveta iz postopka umaknila sedem pobud, ki so predstavljale poskus legalizacije črne gradnje. Republiška vlada je sklenila, da sta z obveznimi republiškimi izhodišči usklajena le dva posega na prvo območje kmetijskih zemljišč, in sicer manjša vrzel med že zazidanimi stavbnimi površinami v Begunjah in parcela v Hrašah, ki se drži strnjenega naselja. Občinski svet je poleg teh dveh predlogov za poseganje na prvo območje sprejel še pobudo lastnice gostinskega lokala v Zgornji Lipnici, ki potrebuje zemljišča za ureditev parkirišč in zaokrožitev ponudbe (teniška in otroška igrišča, bazen). Širitev gramoznice in kamnoloma Med šestnajstimi predlogi za poseganje na drugo območje kmetijskih zemljišč, ki jih je odobril občinski svet, prevladujejo pobude za izgradnjo stanovanjskih hiš, pri parceli, ki leži v severozahodnem delu Krope, je gradnja zaradi strmega terena pogojena s poprejšnjimi hidrogeološ-kimi raziskavami. V družbeni plan so poleg stanovanjske gradnje na nezapolnjenih vrzelih med že obstoječo pozidavo vnesli tudi širitev gramoznice SGP Gorenje Radovljica na redek gozd z večjimi travnimi jasami na spodnji savski terasi južno od Radovljice, postavitev žage na parceli ob potoku Lipnica in v bližini ceste za kamnolom Brezovica ter širitev kamnoloma Brezovica, s katerim upravlja Vodnogospodarsko podjetje Kranj. Občina širitev kamnoloma pogojuje s podpisom pogodbe o določitvi odškodnine zaradi obremenjevanja okolja in cest, z rokom za končanje odvzemanja kamenine in s sanacijskim načrtom za gozdni prostor. C. Zaplotnik SNS OO KRANJ SE ZAHVALJUJE VSEM OBČANOM, KI SO PODPRLI NAŠO ZAHTEVO 0 RAZPISU REFERENDUMA "OHRANIMO NAŠE BOGASTVO". članov, bo letos praznovalo 90-letnico. Jubilej bodo proslavili ob dnevu državnosti, 25. junija, ko bodo v l^ampu Danica, s katerim upravlja društvo, odprli nov sanitarni blok in kanalizacijo, ki so jo priključili na čistilno napravo. Pridobitev, vredna več kot trideset milijonov tolarjev, bo omogočila, da bo kamp lahko sprejel 600 kampistov (doslej le 180) in da bo v kategorizaciji prešel iz tretje v najmanj drugo kategorijo. V društvu ugodno ocenjujejo uvedbo kartice Gost Bohinja, predlagajo pa, da bi jo bolje predstavili v javnosti in da bi jo razširili tudi na zimsko sezono. Ker so vse prireditve odvisne od vremena, prireditveni odbor društva predlaga, da bi na prostoru pod Skalco začeli razmišljati o pokritem prostoru. Dogovarjanja z novim sponzorjem naj bi že letos dala rezultate. C. Zaplotnik Razsodba okrožnega sodišča Residence mora izrazniti prostore na gradu Najemnik gostinskega dela Blejskega gradu, Omanovo podjetje Residence, d.o.o., Bled, mora v tridesetih dneh izprazniti poslovne prostore na Blejskem gradu. Bled - Okrožno sodišče v Kranju je po glavni obravnavi 28. marca pred dnevi izdalo sodbo, ki določa, da mora podjetje Residence v tridesetih dneh od izdaje sodbe izprazniti grajsko restavracijo, bife in ostale prostore na gradu ter plačati podjetju Turizem in rekreacija Bled nekaj več kot 390 tisoč tolarjev pravdnih stroškov. Sodba še ni pravnomočna, podjetje Residence ima možnost, da se v osmih dneh pritoži na Višje sodišče v Ljubljani. Podjetji Turizem in rekreacija Bled in Residence Bled sta ob koncu 1993. leta sklenili najemno pogodbo za nedoločen čas, po kateri naj bi najemnik za gostinske prostore na gradu plačeval prva tri leta po 80 tisoč mark najemnine na leto in še po 10,000 mark letno za prost vstop v večernih urah. Najemnino naj bi plačeval v treh obrokih po 30.000 mark: prvega do konca junija, drugega do konca avgusta in tretjega do zadnjega dne oktobra. Že pri plačilu prvega obroka se je zapletlo. Ker na pisni opomin ni bilo odgovora, je podjetje Turizem in rekreacija Bled plačilo kasneje prisilno izterjalo z vnovčenjem akceptnega naloga in bančne garancije. Najemnik tudi po tem ni plačeval najemnine, zato je upravljalec gradu predlani vložil na okrožno sodišče tožbeni zahtevek za prekinitev najemne pogodbe in izpraznitev prostorov. Najemnik je na sodišču ves čas zatrjeval, da je najemnino za 1994. leto plačal, vendar o tem ni predložil nobenega dokaza. V obnovo žičnice je res vložil 1,7 milijona tolarjev, toda ta znesek ne predstavlja najemnine, saj pogodba določa, da podpisniei investicijska vlaganja upoštevata šele po preteku treh let. Sodišče je tožbenemu zahtevku upravljalca gradu ugodilo, saj zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih določa, da najemodajalec lahko odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev prostorov, če najemnik zamuja s plačilom dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to pisno opomnil. Podjetje Residence je na tožbeni zahtevek vložilo pohotni ugovor za znesek vloženih sredstev v obnovo žičnice, vendar ga je sodišče zavrnilo, češ da niso izpolnjeni zakonski pogoji za pohot. C. Zaplotnik Od 1. maja dalje Višja taksa za obremenjevanje okolja Bled - Uporabniki vodovoda in kanalizacije iz blejske občine bodo po sklepu občinskega sveta od 1. maja dalje plačevali še enkrat višjo takso za obremenjevanje okolja kot doslej, medtem ko bo taksa za odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov ostala nespremenjena (221,30 tolarja na osebo). Gospodinjstva bodo za uporabo vodovoda odtlej plačevala od vsakega kubičnega metra porabljene vode 12,60 tolarja takse (prej 6,30), ostali uporabniki pa 25,40 tolarja (prej 12,70). Kar zadeva uporabnike kanalizacije, bodo gospodinjstva plačevala 6,20 tolarjev takse na kubični meter porabljene vode, v gospodarstvu in ostalih dejavnostih pa 12 tolarjev (prej Šest). S povečanjem takse, ki si jo nazadnje povišali v sredini predlanskega leta in jo bodo odslej sproti povečevali v skladu z rastjo drobnoprodajnih cen, bo občina za vzdrževanje m širitev vodovoda in kanalizacije zbrala 25,6 milijona tolarjev ali še enkrat več kot doslej. V povprečnem gospodinjstvu, ki na mesec porabi 16 kubičnih metrov vode, se bodo mesečni izdatki zaradi višje takse povečali za 101 tolar; če je priključeno tudi na javno kanalizacijo, pa še za 50 tolarjev. Na povišanje takse se pripravljajo tudi v bohinjski občini. Občine uvajajo ekološke takse in prispevke za naložbe v komunalne dejavnosti predvsem zato, Iker cene komunalnih storitev, ki so pod državnim nadzorom, ne omogočajo normalnega vzdrževanja naprav in razvoja dejavnosti. • CZ. Gorenjske korenine Nekoč so nas poznali po maslu Blegoš Ob našem obisku na Hotavljah se nam je pridružil tudi 86-letni Janez Demšar, po domače Šubcov ata, ki nam je, presenetljivo vitalen in dobre volje natresel nekaj svojih spominov, kako je bilo na Hotavljah nekoč. Zlasti je ponosen na mlekarsko zadrugo med obema svetovnima vojnama in ki se je uveljavila po izdelavi čajnega masla. "Vi se sploh ne zavedate, kako lepo je sedaj tu, če bi primerjal to s časi pred vojno. Tudi jaz sem veliko delal po faznih društvih, hodil na sestanke, bil sem pri gasilcih, vendar take družabnosti, kot je sedaj, nekoč ni bilo," je očitno dobre volje začel pripovedovati eden od dveh najstarejših Hotaveljčanov Šubcov ata, ki bo kmalu stopil v 88. leto. Mladost je imel težko, saj so, šest otrok je bilo pri hiši, že zgodaj izgubili starše. Oče je 1915. leta v Galiciji podlegel hudemu prehladu, mamo pa jim je dve leti kasneje pobrala bolezen. Zanje je skrbela slabovidna teta in Janez Demšarje že v rani mladosti moral po bratovi smrti prevzeti kmetijo. Bil je droban in prav se je okrepil šele pri vojakih, saj je služil skrajšan rok 8 mesecev v Dubrovniku. Ker je bil pred tem telovadec, mu je uvežba-nost pri vojakih prav prišla, kako dobro se je imel kot "purš" črnogorskemu podporočniku, pa pove podatek, da se je zredil za 20 kilogramov. Rad se spominja, kako so okoli leta 1925 na Hotavljah ustanovili mlekarno in sem je prevzel vso načelništvo m blagajno. To so bili časi, ko je kmetom trda predla in zaslužek z mlekom je tedaj kmetom zelo veliko pomenil. Prvotno le zbiranje mleka so kmalu začeli dopolnjevati s predelavo v čajno maslo, ki so ga pod znamko "Čajno maslo Blegoš" uspešno prodajali tudi v Ljubljano. V mlekarski zadrugi so začeli zaposlovati mlekarje zbiranje mleka pa se je razširilo tudi iz sosednjih vasi. To je bil vse V Preddvoru dobro obiskana razstava ob materinskem dnevu - Članice Društva upokojencev so ob torkovih srečanjih v zimskem času ob ročnih delih pripravile veliko unikatnih pletenin, vezenih in kvačkanih izdelkov. V organizaciji Turističnega društva Preddvor so razstavo pripravili v turistični poslovalnici, odprta pa je bila ob materinskem dnevu. Na razstavijo bilo razstavljenih še veliko drugih unikatnih izdelkov: pirhi, ki so jih poslikali učenci osnovne šole Matija Valjavec Preddvor, domače viljamovke v lični embalaži, pletene košare, ročno izdelan nakit, čudoviti gobelini in kipi ženskih aktov. V uvodnem govoru je predsednica DU ga. Anica Celar -Gorza poudarila, da nadaljujejo tradicijo g. Gelike Logar, ki je pred leti vodila krožek ročnih del. Razstava je bila prava paša za oči za vse ljubitelje ročnih det. Bila je dobro obiskana, veliko obiskovalcev je prišlo iz okoliških krajev, kjer tudi pripravljajo tovrstne razstave in so našo zelo pohvalili. Upamo, da jo bodo Preddvorčanke naslednjo sezono pripravile spet. Osnovna šola Šenčur 4208 Šenčur, Pipanova 43 Tel.: 064/411-003, fax: 411-425 VPIS OTROK V VRTEC ZA SEPTEMBER 1997 Starše obveščamo, da lahko prijavijo PREDŠOLSKE OTROKE za vzgojo in varstvo v naslednjih vrtcih: 1. JASLI (od 11 mes. do 3. let) - vrtec v ŠENČURJU 2. VRTEC (od 3. do 7. leta) - vrtci v ŠENČURJU, VOKLEM in vrtec JANČEK na VISOKEM. Prijavnice za vpis dobite v vseh zgoraj naštetih vrtcih in v tajništvu šole v Šenčurju. Prijave bomo zbirali 1 mesec, informacije o vpisu pa lahko dobite po telefonu 411-003 ali 411-425. Odgovore o sprejemu otrok v vrtec boste dobili na dom najkasneje do 25. junija 1997. do vojne res dober zaslužek, za mnoge celo edini v tem kraju. Dejavnost zadruge so celo začeli širiti tudi na sušenje sadja, žal pa jim je druga vojna, ki je spraznila hleve, mnoge načrte preprečila. Po vojni se delo zadruge, kljub nekaterim poskusom ni obnovilo. Že kar vrsta let je, odkar je posestvo prepisal na hčerko in rad tudi javno pohvali njo in zeta Metoda Potočnika, kako dober in skrben gospodar je. Posebno še, ker gospodari kar na dveh kmetijah s skupno preko 60 hektarji, od česar je dobra polovica gozdov. Veliko veselje Šubcove- Kanalizacija v Jasni ga ata pa je ostalo vodenje mlekarskih oz. hlevskih knjig, v katerih skrbno popisuje vse kar se dogaja v hlevu. Iz knjige, ki se vodi od leta 1974 je razvidno, da so doslej imeli v hlevu kar 359 glav, vsaka je z imenom in vsemi potrebnimi podatki podrobno vpisana. V šali je dodal, da so kravam včasih dajali ženska imena, pa so po protestu, ki so ga doživeli na sejmu v Kranju, "prešli" na bolj domača, ki niso bila več osebna. Danes, ko je v živinoreji pomembno umetno osemenjevanje in pri oddaji mleka laboratorijsko ugotavljanje kvalitete mleka, se se splošnim popisom živine v hlevu pridružili še ti izvidi. Le kako bo z njegovimi očmi, skrbi Janeza Demšarja, saj na eno oko zaradi mrene že nič ne vidi, drugo pa mu je tudi začelo pešati. V Kliničnem centru, kjer so mu že pred dvema letoma obljubili, da ga bodo poklicali na operacijo, pa so nanj očitno pozabili. Zaželimo mu, da bi tudi to premagal in še dolgo vodil kar je novega v hlevu. Ali bo tudi letos med kosci, kot lani, pa še ne ve. Š. Žargi Jezero uničuje kanalizacija Kranjska Gora, 10. aprila - Eden najhujših komunalnih problemov Kranjske Gore bo kmalu rešen. Kanalizacijo bo gradila družba Isrrabenz. Kranjskogorska občina je že lani vložila amandma na predlog republiškega proračuna, s katerim so predlagali, da se zagotovijo tudi sredstva za rekonstrukcijo regionalne ceste v Jasni, a žal niso uspeli. Tudi danes Kranjskogor-ci še vedno pričakujejo državna sredstva za ta odsek vršiške ceste, kajti kanalizacija v Jasni je eden najhujših komunalnih problemov Kranjske Gore. Pred leti se je v Jasni na veliko gradilo: tu stoji več kot 70 vikendov, stanovanjskih hiš in velikih pen-zionov. Jasna se je torej povsem pozidala, kanalizacije pa nima. Vse fekalne vode se že leta in leta stekajo v jezero Jasna, v katerem je vedno več alg, ki uničujejo to lepo jezero, da ne govorimo o tem, da je potem onesnažena še Pišnica in Sava. Vikendaši in stanovalci v Jasni imajo prekatne greznice, ki pa se praznijo ali pa tudi ne, ki so primerne zmogljivosti ali pa tudi ne. Nemalo težav je imela kranjskogorska občina tudi s Triglavskim narodnim parkom, da je dobila lokacijsko dovoljenje za rekonstrukcijo cestišča, pločnika, sprehajalne steze, parkirišča in za kanalizacijo na tem delu. Na trasi ceste, ki je dolga 684 metrov, se načrtuje gradnja kanalizacije tekalnih odplak za naselje Jasna. Predvideno je, da se ob rekonstrukciji ceste hkrati gradi tudi del kanalizacije. V tem letu bo na tem delu začel z gradnjo nadomestnega objekta v Jasni istrabenz, ki pa je namenil sredstva tudi za izgradnjo primarne kanalizacije v Jasni, prispevali pa so tudi stanovalci v naselju Jasna. Če kanalizacije v tem letu ne bi bilo, bi morali vrniti denar za gradnjo pretočnih greznic. To bi pomenilo, da se bi rešitev perečega ekološkega problema Kranjske Gore - onesnaževanje jezera Jasna, Pišnice in Save, odložila najmanj za nadaljnjih pet let. • D.Sedej Ostanki kurilnega olja v zemljo Tržič, 11. aprila - Po obvestilu o pojavu oljnih madežev na Mošeniku v Podljubelju smo poklicali zdravstveno inšpekcijo v Kranju. Kot je v petek povedal Janez Piskar, so se madeži pojavili že pred velikonočnimi prazniki. Po ogledu okolice so ugotovili, da izvirajo iz objekta TGT, kjer je v zemlji zakopana stara cisterna. Čeprav je več ne uporabljajo, so zahtevali čiščenje in praznjenje cisterne. Iz nje so 21. marca 1997 izčrpali okrog 800 litrov tekočine s penilom, vseeno pa so na zaporah odvodnika še našli manjše oljne madeže. V petek, 4. aprila, si je okolico cisterne ogledala tudi inšpektorica za okolje Tatjana Bernik. Kot je povedala po ogledu, razmere niso zaskrbljujoče, saj je cisterna prazna. Vseeno bo treba odkopati zemljišče okrog cisterne in odstraniti onesnaženo zemljo, da bi preprečili morebitno izpiranje olja iz nje. Lastnik Dušan Koren je v ponedeljek povedal, da zemljo že odstranjujejo. Hranjenje kurilnega olja v večjih količinah so nameravali rešiti ob predvideni izgradnji bencinskega servisa, zaenkrat pa sproti dovažajo le manjše količine goriva, ki ga hranijo v sodu v kurilnici. • S. Saje Prostovoljne prispevke in donacije se zbirajo na računu zavoda VID, številka 51500-603-33738, s pripisom "za Janijevo dvigalo", "klančina za Nina" ali "scalamohit za Sondi-ja", komurkoli od njih pač želite darovati. Vsem dosedanjim darovalcem in tistim, ki boste še prispevali, iskrena hvalo. Z vašo pomočjo se bo njihovo življenje obrnilo na bolje. DOBROTA ni SIROTA Zbiramo za Janija, Nina in Sandija Dvigalo, klančina in scalamobil Trem dečkom z Gorenjskega, .laniju iz Kranja, Ninu iz Kamnika in Sandiju z Jezerskega je skupna invalidnost. Z dobrodelno akcijo zbiramo denar, ki jim bo pomagal do pripomočkov, ki bodo lajšali njihovo življenje. Kranj, 10. aprila - Janija in Nina s časopisnih strani že poznamo. S pomočjo zavoda Vid iz Kranja zbiramo denar, da bo Jani dobil hišno dvigalo, ki bo njemu in mami Tatjani pomagalo v prvo nadstropje domače hiše; Nino pa klančina, po kateri ga bodo z invalidskim vozičkom lažje vozili v kletno stanovanje. Prva nakazila zanju že prihajajo. Radi pa bi pomagali tudi 12-letnemu Sandiju Kast run u z Jezerskega, ki ga starši prav tako ne morejo več nositi po stopnicah v bloku: zanj prek Humanitarnega zavoda Vid zbiramo sredstva za stopnišeni transporter. Za Janija Štularja je doslej zbranega že kar nekaj denarja. Doslej so zanj prispevali: OŠ Lucijana Seljaka Kranj (200.000), kolektiv iste šole je prispeval tudi enodnevni zaslužek (440.218), po 100.000 t-olarjev sta prispevala Elektrotehniško podjetje Kranj in M H - Naklo d.o.o., Rešet d.o.o. 91.500, Proklima Trzin 80.000, po 90.000 tolarjev sta darovala Iskra SSD Kranj in Kasrin d.o.o Kranj, po 50.000 tolarjev pa Paralelpiped d.o.o. Kranj, Delex Ljubljana in Avto Center Vovk Trebnje, po 45.000 tolarjev Elektra Inženiring Ljubljana in AC - Intercar Ljubljana, Iskra Commerrce Električna orodja Kranj 40.000 tolarjev. Po 30.000 tolarjev so prispevali: Diagnostični center Vila Bogatin Bled, Log Žabnica d.o.o. in Avtošola ing. Humar, po 20.000 tolarjev Sanolabor Ljubljana in D.in J. Petne Podbrezje, Eurocom d.o.o. 15.000, Uroš Podlipnik, Zg. Bitnje 12.000 tolarjev. Po 10.000 tolarjev so za Janija dali: Albert Juteršek, Kamnik, Joži Potočnik, Breg ob Savi, Notarka Duša trobec- Bučan Kranj, Andrej radej iz Zg. Bitenj, tatjana Hribar, Kranj, Jernej Jerman, Zapoge. Po 5000 tolarjev so prispevati: Breda iz Kranja, Nuša iz Kranja, Zdenka Oblak iz Kranja, Joži Stenovec iz Zg. Bitenj, Vera Hafner iz Zg. Bitenj in Marija Banko iz Vodic, po 2000 tolarjev pa Neža Poljanec z Bleda in Ana Gašperšič iz Kranja. Počasneje se natekajo prispevki za Nina iz Kamnika. Zanj so doslej darovali: Marija M ožina, Prestranek (50.000). dr. A. M. Bled (10.000), Angelca Šolar, Selca (2000) in Anica Pogačar, Kranj (2000). • D.Z.Žlebir Sovaščani za Martinjakove V Orehoxljah in Britofu rammejo človeka v stiski Akcija za pomoč družini Martinjak iz Britofa, ki ji je požar uničil stanovanjsko hišo in del gospodarskega poslopja, že teče. Britof, 11. aprila - Akcijo vodi odbor krajevne organizacije Rdečega križa Britof. Doslej so vaščani Orehovelj zbrali 358.500 tolarjev, pomagajo pa tudi z gradbenim materialom in lesom. V odboru RK Britof se vsem, ki so darovali, lepo zahvaljujejo, zadovoljni, da so ljudje z dejanji dokazali svoje sočutje do soljudi v stiski. Denarna sredstva so darovali naslednji krajani Orehovelj: Razinger Milena, Gaberšek Miro, Čimžar Darinka, Jaksa Jože, Leban Karmen, Sajovic Jože, Kern Rozka, Sajovic Anton, Jakša Erančiška, Struž-nik Pavel, Tomažin Sonja, Snedic Davic, Kern Irena, Češarek Dušan, Cehner Jože. Prispevali so tudi krajani Britofa: Bajec Ivan, Bajec Mojca, Kmet Eranc st., Kmet Franc mL, Kobi Marija, Ajdič Alojz, Bevk Rudolf, Slopko Stjepan, Čimžar Eranc, Čirnžar Anton, Širnnovec Eranc, Huber Miroslav, Eržen Stanislav, Bukov-nik Marko, Šenk Eranc, Jevšek Rudolf, Rogelj Ivan, Elorjančič Alojz, Ramovš Jože, Maček Janez, Elorjančič Stane, Švab Janez, Martinjak Ivan, Vreček Janez, Maznik Katarina, Les-jak Igor, Kmet Marija in Kmet Drago, Zupančič Jože, Černič Jožef, Satler Jože, Logar Ludvik, Košir Jože in Košir Cecilija, Šare Darinka, Štiglic Dušan, Traven Vinko, Kuzma Eranc, Bisaku Gašper, Osojnik Janez, Regovc Jože, Skubic Karel, Marš Jože, Mihajlevič Vesna, Ojsteršek Peter, Dobni-kar Vinko, Čimžar Erancka, Rus Miran, Zavrl Eranc, Sku-bin Milan, Mohorič Anton st., Mohorič Anton mL, Strehovec Marta, Selmič Marti, Bernard Stanislav, Pogačar Jože, Kan-cilija Anton, Anžič Ivan, Na-dižar Boris, Bajželj Janez, Anžič Anton, Bučan Vilko, Bučan Lilijana, Pavlin Roman, Alibabič Mujega, Liko-zar Jože, Bučan Branko, Peternelj Peter, Tomažič Roza-*lija, Tomažič Anton, Grm Viktor, Hočevar Andreja, Petrič Marija, Štirn Alojzij, Volčjak Vinko, Kočar Franc, Janič Ranko, Krčmar Gojko,. Matelič Miroslav, Erelih Srečko, Erelih Eranc, Humer Angelca. Družina Razinger iz Orehovelj je Martinjakovim darovala pet novih vrat in opeko. Tisti, ki imajo gozdove, so darovali les za ostrešje, in sicer iz Orehovelj: Lukanc Ciril, Kern Rozka, Eende Jože, Rosulnik Marjan. Iz Britofa pa so material prispevali: Pičman Peter, Zir-ovnik Milan, Koležnik Milka, Kmet Nace, Pičman Tomaž, Razboršek Kristina, Eende Joža, Bajželj Eranc, Skodlar Eranc, Urbanček Eranc, Žibert Jaka, Sajevic Nace, Bajželj Marija, Burgar Marica, Selan J van. Jagodic Vid. Akcija še poteka in bomo o njej na naših straneh še obveščali. Amatersko gledališče Unikat iz Ljubljane pa je eno svojih dobrodelnih predstav namenilo Ninu iz Kamnika. Danes (petek), 11. aprila, ob 18. uri, bodo v dvorani KS Vižmarje Brod v Ljubljani priredili igrico "Zabava z ježki". Gostuje skupina otrok kulturnega društva Vače. Izkupiček predstave so Unikatov! gledališčniki torej v celoti namenili za Sinovo klančino. Ceste v Poljanski dolini zahtevajo nujna popravila Do kdaj še izgovori Trebija, Fužine, 10. aprila - Vsakomur, ki se kdaj pelje na Sovodenj v zgornji Poljanski dolini, se postavi vprašanje, kaj se dogaja z vzdrževanjem naših (državnih) cest, ko vidi hitro propadajočo cesto, ob kateri se rušijo oporni zidovi in se cesta na vedno bolj številnih mestih vdira. Vse, kar se nato zgodi, je postavitev znakov in trakovnih ograj, ki nato čakajo leto in več, da se poškodba odpravi. Ko smo povprašali na Cestno podjetje Kranj, ki je pooblaščeni vzdrževalec te ceste, so nam pojasnili, da taka dela ne sodijo več v vzdrževanje. Direkcija za državne ceste namreč takšne posege izvzela iz rednega vzdrževanja in zahteva zanje poseben razpis, letos, ko pa še ni sprejet državni proračun, pa je to izgovor za to, da se tudi tak razpis še ni pripravil. Bojijo se tudi, da utegne za te namene sploh zmanjkati denarja, kar bi pomenilo, da bi sanacija morala počakati na prihodnje leto. Župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj nam je zagotovil, da odgovorne na te probleme neprestano opozarja, vendar še ni dobil zagotovila, da se bo ukrepalo. Obljubili so mu le raziskave, ki naj bi pokazale, kako se sanacije sploh lotiti. Nič bolje tudi ni le nekaj sto metrov više nad Fužinami, kjer se že vrsto let zaradi drsenja terena ureza regionalna cesta v Žiri. Po desetih letih, odkar je bila cesta izgrajena, se je skušalo težavo odpraviti tako, da se je praktično vsako leto ugreznjeni del poravnalo z asfaltom. Tudi letošnja pomlad kaže, da se (zlasti zimsko) drsenje ceste nadaljuje, saj se razpoka na sredini ceste povečuje. Na Cestnem podjetju Kranj ocenjujejo, da je asfalta na tem delu že toliko, da ugrezanju prispeva že sama teža asfalta, saj se ga je nabralo že v debelini več kot pol metra. Odločili so se, da vsaj ta vzrok z odkopom asfalta in gramoznim nasutjem ter le plastjo grobega asfalta začasno odpravijo, podobno kot pri cesti na Sovodenj, pa ni nič znanega, kdaj bo razpisana trajna sanacija. Projekt z opornimi zidovi je menda že pripravljen. Dela se bodo začela v ponedeljek in trajala nekaj dni, v tem času pa bo polovična zapora. • Š. Z. ALUDOLETE VIDMAD najvišja evropska kvaliteta • Vgradtjive v novogradnjo ali v že obstoječe objekte. • Dolga življenjska doba in brezhibno delovanje. • Odlična protivlomna zaščita z vgrajenim samodejnim zaklepom. • Zvočna in termična izolacija. Roletni profili so izdelani iz visokokvalitetnega aluminija, polnjeni z ekološko neoporečno poliuretansko izolacijsko maso. Dvakratni nanos barve na aluminij s postopkom žganja zagotavlja obstojnost barve, ki je odporna proti odrgninam in sončni svetlobi. Aluminijasta vodila v vgrajenim tesnilnim trakom zagotavljajo brezšumni pomik rolet. Dviganje in spuščanje rolete poteka preko reduktorja, ki ga poganjamo s pomočjo kromirane zglobne pogonske ročice ali avtomatsko na električni pogon. Kupci rolet imajo s tem oglasom 5 % popust. KLM - SYSTEM, ŠKOFJA LOKA Obrtno Podjetje Kranj p.o Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj objavlja prosto delovno mesto POLAGALCA PODOV za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Delo je možno nastopiti takoj. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri - zaželene so ustrezne delovne izkušnje - vozniški izpit B kategorije Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Obrtno podjetje Kranj p.o., Mirka Vadnova 1, Kranj 4000. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. Gradnja ceste v Zabrežnik sloni na premalo ramenih Za cesto bo potrebno več denarja kot za avto Posamezna domačija bo v Zabrežniku za asfalt do hiše plačala tudi po več kot dva milijona. Kaj pomeni trdna odločenost ostati v hribih in si zagotoviti času primeren dostop, kaže primer vasice Zabrežnik, kjer bo polovica stroškov več kot 3 kilometre zahtevne ceste padla na ramena le petih domačij. Ceste so se lotili pred dvema letoma, in kljub precejšnjemu razumevanju občine računajo, da bodo potrebna še tri leta, da bo dokončana. Ker je v zadnjih petnajstih letih v vasi kar veliko otrok, je ta nekdaj po povprečni starosti stara vas izpadla iz seznama demografsko ogroženih krajev. Vasica Zabrežnik na zahodnem delu Žirovskega vrha že s svojim imenom kar dobro opiše svojo lego. Da bi si zagotovili prevozen dostop iz Sela pri Žireh so se pred dvema letoma odločili, da nekdanjo pot rekonstruirajo v cesto. Večina odraslih od skupno 21 prebivalcev te vasice je namreč zaposlenih v Žireh, pa tudi otroci si zaslužijo boljšo pot v šolo v dolino. Na ta visoki breg pa je potrebna kar skoraj tri in pol kilometra dolga cesta, kar je za pet domačij - Pr' Šubcu, Šlosarju, Gričarju, Sivkarju in Pivku (slednji je že v občini Gorenja vas - Poljane) zelo velik zalogaj. Že na prvi pogled je mogoče ugotoviti, da v tej sicer raztreseni vasi, kjer rastejo tri nove hiše, pa tudi ostale so lepo urejene in kar dobro opremljene s kmetijsko mehanizacijo, žive zelo delovni prebivalci, zato pravzaprav ni nič čudnega, da so se lotili te težke naloge. Kot nam je povedal predsednik gradbenega odbora Franc Strem-felj, so se -pred dvema letoma odločili, da bo vsak, ki je zaposlen prispeval po 10 tisoč tolarjev mesečno, upokojenci pa polovico tega. Ker Franc Štremfelj jih je le 9, ki redno plačujejo, se denar le počasi nabira, skušajo pa najti vse možne tudi druge vire med katerimi je seveda občina najpomembnejši. Prav za občino Žiri namreč velja, da je pomoči prebivalcem pri urejanju cest namenila veliko pozornost, zato ji vsi priznajo, da se v teh hribih še nikdar ni toliko napravilo, kot se dela v zadnjih dveh letih. V letu 1995 so se lotili prve etape v dolžini 500 metrov in jo jeseni tudi asfaltirali. Ker je cesta v precejšnji ter goli strmini, je velika nevarnost, da kdo (zlasti pozimi) zdrsi z nje, zato so začasno napravili leseno ograjo, ki pa naj bi jo letos nadomestila prava odbojna cestna ograja. Glavno delo pa je bilo opravljeno lani: na celotni dolžini ceste (vse do Sivkarja) so opravili velika zemeljska dela o čemer najbolje priča podatek, da so morali odvoziti preko 15.000 kubičnih metrov materiala. Namesto opornih zidov so zgradili kar nekaj hrastovih in kostanjevih kast, predvsem Niko Oblak pa uredili s kar 400 metri cevi vrsto (preko 50) vodnih pro-pustov in drenaže. Cevi in asfaltiranje, jih čaka še en velik zalogaj: skoraj 3 kilometre doslej "prebite" ceste bo potrebno nasuti, izravnati in utrditi s peskom - ocenjujejo, da bodo za to potrebovali približno deset tisoč kubikov, vse to pa bo stalo še 10 do 12 milijonov tolarjev. To je seveda zalogaj za naslednja tri leta, za letos upajo le na 500 metrov, kolikor naj bi občina tudi asfaltirala. Ko smo se oglasili na občini Žiri, nam je podžupan Anton Oblak povedal, da bo občina po merilih, ki veljajo.za vse, tudi naprej sodelovala pri urejanju te ceste. Koliko in kdaj bo asfaltiranega, bo znano šele jeseni, vsekakor pa ne bodo ponovili lanske prakse, ko so mimo prioritet asfaltirali nekatere "slepe repe". In cesta v Zabrežnik je in ostaja v prvi prioriteti. Le na trditev, o pomembnosti vzporedne povezave s sosednjo občino je imel tajnik občine Andrej Poljanšek pripombo, da se namreč na to sklicujejo tudi graditelji cest skozi Rakulk, po Plastuhovi grapi in čez Goli vrh, pa še kakšna bi se našla, zato ni nič čudnega, da država tega "ne sliši". In koliko bo ta cesta pravzaprav stala? Natančnega odgovora pravzaprav nismo mogli dobiti. Če je za celotni asfalt mogoče oceniti, da bo stal okoli 18 milijonov tolarjev - kar v celoti prispeva občina, bo za priprave pred asfaltiranjem potreben prav tako skoraj enak znesek. Kljub sodelovanju in prispevkom občine in gozdarjev pri tem, se račun, tudi ob upoštevanju, da večino del opravijo sami , kakorkoli obrnemo še ne izide. Živa vasica na obronku Žirovskega vrha bi si zaslužila, da ji še kdo priskoči na pomoč. • Š. Žargi material za beton je prispevala občina, nekaj peska tudi gozdarji. Od sklada za urejanje kmetijskih zemljišč niso dobili denarja, čeprav, kot trdijo, ob cesti urejujejo tudi kmetijska zemljišča, ki bodo poslej primerna tudi za strojno košnjo. Podobno so na gluha ušesa naleteli tudi pri hudourničarjih, čeprav so morali za gradnjo ceste urediti in premostiti kar nekaj hudourniških grap. Večino dela so opravili sami, le za večje odkope so morali najeti bager. Dela na trasi je bilo toliko, da so za strojne ure ostali dolžni dober milijon tolarjev, to pa pomeni, da bodo skoraj vsi letošnji prispevki morali biti namenjeni za ta dolg. Niko Oblak ob tem pripominja, da ga čudi, ker država noče k tej gradnji nič prispevati, saj bo ta cesta najkrajša vzporednica državni cesti od Žirov do Gorenje vasi po dolini, za katero je znano, da jo ogrožajo plazovi. Da bi bila cesta pripravljena na Anton Šubic, upokojeni mizar v Zabrežniku: "Če bi imel kaj zraven in kaj besede, bi se tega lotil drugače. Gradnjo ceste bi razdelil na 3 etape, saj mislim, da so se preveč zaleteli. Bojim se tudi, da v vasi ni dovolj sloge, vsak hoče delati po svoje, kopal bi vsak na tuji zemlji. Za taka vlaganja je treba varčevati, ne pa delati dolgov." Stane Jereb, upokojenec iz Zabrežnika: "Dobro je, da so se korajžno lotili te ceste, le denarja ne bo dovolj, ker so tako na široko zastavili. Res pa je, da nam je vsako deževje odneslo vse kar smo vsako leto navozili, zato je tudi za občino ceneje, da se z asfaltom reši dragega vzdrževanja. Tepe nas predvsem to, da nas je tako malo." Hitra iimtiha. ,Kar zstirsbLitirzi m m m mm mm um m 119 M M IN msdtm m mm m ■ mm mm jrm m mm mm m mmlmmm m ■ mmtt m 1 I \ Regijsko tekmovanje osnovnošolcev v fiziki Najboljše tri ekipe na državno prvenstvo Škofja Loka, 7. aprila - Na Osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati pri Škof ji Loki je bilo v soboto regijsko tekmovanje učencev 7. in 8. razredov v fiziki, na katerem je sodelovalo kar 75 dvočlanskih ekip iz 27 gorenjskih osnovnih šol. Srebrna Štefanova priznanja je prejelo po 13 ekip v vsaki od kategorij, po tri ekipe pa bodo nadaljevale dokazovanje svojega znanja tudi na državnem tekmovanju. Med učenci iz sedmih razredov sta bila najboljša Aleš Osenčič in Martin Pretnar iz osnovne šole Gorje, druga Matija Perne in Lucija Franko iz OŠ Peter Kavčič iz Škofje Loke, tretja pa Tina Murn in Maja Bratuž iz OŠ Ivan Grohar prav tako iz Škofje Loke. Med učenci osmih razredov sta zmagala Nina Marinšek in Miha Papler iz OŠ A. T. Linharta iz Radovljice, druga sta bila Aleš Česen in Lovro Žitnik iz OŠ Lucijan Seljak iz Kranja, tretja pa Primož Marn in Žiga Dremelj iz OS Davorin Jenko iz Cerkelj. • Š. Ž. TRGOVINA S TALNIMI in STENSKIMI OBLOGAMI ITISONI, TAPISONI, TOPLI PODI, TEKAČI, ZIDNE TAPETE LISJAK TRGOVSKO IN SERVISNO PODJETJE KRANJ, d.o.o. CESTA TALCEV 69, 4000 KRANJ TEL. & FAX: 064/330-336 SIEMENS SLUŠNI APARATI MUSIC Vam povrnejo veselje do poslušanja RADOVLJICA, vsak torek od 17. do 18. ure ORTANA, Gorenjska ć. 33/c KRANJ, vsako sredo od 16.30 do 18. ure ART OPTIKA, Bleivveisova 18 1GATTON INT. d.o.o., Celovška 69/C, Ljubljana Tel.: 061/159-54-22 (od 9. do 16. ure) Premoženje delijo brez prepirov Idrija, Cerkno, 10. aprila - Dobro leto že delujeta komisiji za delitveno bilanco med novima občinama Idrija in Cerkno. Ker ne bi radi zaostrovali vprašanj v zvezi s tistimi zadevami, v katerih se lastništvo prepleta, sta se komisiji dogovorili, da bosta razrešili najprej tiste primere, ki so najmanj sporni. Tako sta komisiji že lani idrijskemu in cerkljanskemu občinskemu svetu posredovali štiri delne predloge razdelitve premoženja bivše idrijske občine. Pri tem je bila razdeljena tista lastnina, ki jo je bilo mogoče deliti glede na kriterij lege, pretežne uporabe, večinskega vlaganja ali na temelju razmerja 70:30. Ker sta oba občinska sveta predloge brez pripomb sprejela, je bilo doslej razdeljenega skoraj dve tretjine skupnega premoženja. Peti delni predlog nadaljnje delitve bosta občinska sveta obravnavala že na aprilski seji, prinaša pa seznam razdelitve ostalih poslovnih prostorov, pri katerih gre za razdelitev glede na lego nepremičnine. Predlog se nanaša na 9 poslovnih prostorov, med drugim tudi občinskih uprav v Idriji in Cerknem, Pošte na Črnem vrhu nad Idrijo, ter prostorov, ki jih imajo v najemu politične stranke in nekatera podjetja. Isto bo veljalo tudi za tiste nepremičnine, ki so bile pridobljene na neodplačan . način. Predmet najnovejšega delnega delitvenega predloga je tudi 78 stanovanj v Idriji, Spodnji Idriji in Cerknem, ki naj bi si jih občini razdelili v razmerju 69,7 : 30,3, v korist idrijske občine. V istem razmerju naj bi se delili tudi lastninski certifikati, ki jih je nekdanja skupna občina podedovala na račun plačevanja oskrbnin v domovih upokojencev. Delitveni predlog pa naj bi poskrbel tudi za dokončno razdelitev treh občinskih avtomobilov. Dva bosta ostala Idrijčanom, enega pa dobijo Cerkljani. • šef VRHUNSKA PNEVMATIKA ZA VOZILA VISOKIH ZMOGLJIVOSTI NASTOPAJTE PROFESIONALNO OLAJŠAJTE SI DELO JI ■d izkoristite priložnost za hitro in pre frankiran I Pitney Bowes že 25 let na slovenskem trgu _____ ZA VELIKA PODJETJA ZA MALE PODJETNIKE ZELO UGODNA - električni poštninski stroj - frankiranje 5-številčno - lepljenje pokrovčkov kuvert - možnost avtomatskega podajanja - ameriška kakovost in angleška tradicija - ponujamo tudi stroje za zgibanje in kuvertiranje pošte Zastopa in prodaja: Uradni servis: Ct avtotehna <7 pošta Slovenije ELEKTRONIKA, d.o.o. DE Transport in obrtne Ljubljana, Celovška c. 175 storitve, Robbova 15 1000 Ljubljana Tel.: (061)133 51 16 faks: 061/159-41-12 tel.: 061/1818122 OK«Mg™iSENt,ft-l4°/o BSS28S« i> JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30,FAX:634-261 na ME prit (HA ICE y Sloveniji: JELOVICAr-ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.:06V61-30, fax:632-7611 -KRANJ, Partizanska c. 26, feL,fax:06V211-232 IRKA Lesce, tel.:06V718-U0 ' 5+3% Na cesti: (novi) Audi A6 Germanska strogost in sredozemska vihravost Karte so vržene: novi audi A6, ki je svojo (vo/no) premieru doživel na italijanski Sardiniji, pomeni hkratno preseganje tradicije in ohranjanje tehnološkega napredka, s kakršnim zadnjih nekaj let prihajajo avtomobili iz nemškega Ingolstadta. Rezultat: pri Audiju imajo avtomobil, ki je nared za 21. stoletje. Audi 100 so izdelovali kar četrt stoletja in več kot 3 milijone limuzin ter več kot pol milijona kombijev s hišno oznako avant, so za to avtomobilsko znako lepe številke. Toda avtomobil tudi po kozmetični prenovi in preimenovanju v A6 ni bil več dovolj privlačen, da bi se enakovredno kosal s konkurenti zgornjega srednjega razreda. Oznaka A6 tako s prihodom popolnoma svežega avtomobila šele pridobiva na veljavi. Novi A6 je dokončno opravil z zakoreninjeno podobo svojih predhodnikov in nanje spominja samo še z nekaterimi podrobnostmi sprednjega dela in seveda z masko hladilnika, kjer se bohotijo Audijevi štirje krogi. Prednji del je v celem iz aluminija, vsa karoserija pa je galvanizirana. Najbolj pada v oči kupolasta streha, za katero pri Audiju pravijo, da je kupejevska. Sicer pa, zakaj bi kW/150 KM, naslednji je novi uglajeni, a dinamični šestvalj-nik z 2,4 litra gibne prostornine in zmogljivostjo 121 kW/ 165 KM in na vrhu pred nedavnim prenovljeni 2,8-litrs-ki šestvaljnik, ki zmore 142 kVV/193 KM. Od dizelskih motorjev je trenutno na voljo samo znani 1,9-litrski štirivalj-nik s turbinskim polnilnikom in 81 kVV/110 KM. Vendar je to šele začetek, saj bodo ponudbo obogatili tudi z novim 3,2-litrskim turbodizels- samodejnega menjalnika tip-tronic, ki je namenjen tistim, ki se jim občasno zahoče tudi ročnega pretikanja. Povsem sveži limuzini se bo na začetku prihodnjega leta pridružil še novi avant, ki bo premierno na ogled na septembrskem salonu v Frankfurtu. Leta 1999 se jima bo verjetno pridružila tudi športna različica S6. Audijevi možje kljub temu ne bodo mirovali. Novi A6 bo brez sprememb predvidoma do leta 2003, do morala limuzina kazati klasično podobo, dodajajo pri Audiju in hkrati potrjujejo, da so se pri obliki novega A6 zgledovali še po nerojenem kupeju TT. To nedvomno dokazujejo povsem drugačne zadnje luči in morda še bolj tudi oba odbijača, ki sta povsem spojena s karoserijo. Dinamična oblika pripomore tudi k ugodnemu količniku zračnega upora, ki je eden ugodnejših v tem razredu, potniki na zadnji klopi bodo veseli dodatnih centimetrov za kolena, dovolj velik pa je tudi 551-litrski prtljažni prostor. Notranjost novega A6 so pri Audiju skušali prilagoditi individualnosti vsakega kupca. V osnovi so na voljo trije enakovredni paketi opreme, ki jih ponujajo po enaki ceni. Advance poudarja harmonijo narave in tehnologije, ainbi-tion je namenjen tistim, ki želijo, da je avtomobil odsev njihovega aktivnega življenjskega stila, ambiente odseva diskretno eleganco in mediteransko živahnost. Komur to ni dovolj, si lahko dokupi usnje za sedeže in dodatke stilizira-nega kostanjevega lesa. Avtomobil po opremi namenjeni udobju in varnosti NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277, 064/241-530 SERVIS IN PRODAJA VOZIL ALMERA 1,4 LX 3V že za 21.490,00 DEM motor 16V, 64 kW/87 PS, servo volan, airbag, el. ogledala, tonirana stekla, metalna barva, zaščita proti kraji, garancija 3 leta ali 100.000 km 1000 DEM popusta za vozila iz zaloge SUZUKI LVŠINA tKOFJA LOKA, GOSTEČE S TEL .064 632 286 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA LIČARSKE IN KLEPARSKE USLUGE ALT0/SWIFT BALENO TUDI 4 WD TERENSKA VOZILA SAMURAJ VTTARA \ LETNA GARANCIJA II. f00 000 PREVOŽENIH KM NA ZALOGI TIPI RABLIENA VOZILA AVTO KADIVEC, Šenčur 064/411-573 <0>HYUnDBI NAJUGODNEJŠI KREDITI T+5 % MOŽNOST KREDITA do 5 let POPUSTI ZA GOTOVINSKA PLAČILA POSEBNI POPUSTI ZAL 96 NOVO že za 38*700 DEM UGODNO RABLJENA VOZILA TEL: 064/411-860 non-stop, 411-573 STARO ZA NOVO LEASING VOZILA V ZALOGI HYPONY1.5 1.90 HYPONY1.3 1.90 HYPONY1.3 I.90 AX 1.1 TRE I. 88 SAMARA 1.3 1.91 JUGO 55 SKALA I. 89 JUGO 55 SKALA I. 88 JUGO 45 KORAL I. 90 R-9 GTL I. 89 TOYOTATERCEL 1.91 OPEL KADETT 1.8i 1.91 LADA NIVA I. 95 SEAT PICK-UP I. 94 BMW 520i I. 90 7.100 DEM 6.900 DEM 6.500 DEM 4.900 DEM 3.900 DEM 2.600 DEM 2.200 DEM 2.600 DEM 5.900 DEM 10.700 DEM 10.600 DEM 12.900 DEM 10.900 DEM 17.900 DEM HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE sodi v vrh svojega razreda. Serijsko so vsi A6 opremljeni z električno pomičnimi stekli v vseh štirih vratih, samodejno klimatsko napravo, nastavljivo za vsako stran posebej in številnimi drugimi dodatki. Tudi pri varnosti ni kompromisov: štiri varnostne zračne vreče (dve čelni, dve stranski) in zavorni sistem ABS skupaj s posebej učvrščenimi deli karoserije in pirotehničnimi zategovalniki varnostnih pasov uvrščajo novi A6 spet v sam Vrh. Pri motorjih ni dvoma, vsi z izjemo enega so že znani. Motorna paleta se bo pri A6 začela s športno uglašenim 1,8-litrskim štirivaljnikom s turbinskim polnilnikom in 110 kim šestvaljnikom, ki ga razvijajo za aluminijasti A8, vendar ga bodo presadili tudi v novi A6. Razen pri turbodi-zelskem, si je pri vseh motorjih mogoče omisliti tudi Audijev štirikolesni pogon quattro, motorna moč se lahko prenaša na kolesa preko petstopenjskega ročnega ali petstopenjskega takrat pa bodo v Ingolstadtu razvili njegovega naslednika. In kdaj se nam novi A6 obeta v deželi na sončni strani Alp? Ob koncu junija, zatrjujejo pri zastopniku Porsche Slovenija, kjer pa še ne želijo govoriti o cenah. V Nemčiji bo najcenejši A6 na voljo za približno 50.000 mark. • M.G. VOLVO DNEVI ZVEZDI PROGRAMA: VOLVO S70 s VOLVO V70! OD 10. DO IZ. APRILA 1997 V SALONIH PRODAJNE MREŽE VOLVO: Koper: MERCATOR TRGOAVTO, Ljubljanska 3 Kranj: ALPETOUR REMONT, Ljubljanska 22 Ljubljana: TRGOVINA IN SERVIS LEKŠE, Ul. Lovra Klemenčiča 1 Maribor: ŠTAJERSKI AVTO DOM, Tržaška 38 Murska Sobota: AVTOCENTER LEPOŠA, Ivanocijevo naselje 2 Nova Gorica: A.B.C., V. Vodopivca 2 Novo mesto: AVTO CENTER LUZAR, Ivana Roba 27 Petrovce: RSL, Leveč 54 Vsak dan pester program s predstavitvami Volva S70 in V70, informacijami in nasveti ter testnimi vožnjami; seveda pa si boste lahko ogledali tudi ostala vozila znamke Volvo! Vljudno vabljeni! VOLVO Na cesti: Lancia kappa coupe Vrnitev v zlate lase Časi slavnih italijanskih ku-pejev se kot kaže vračajo. Pri Lancii so po dolgem premoru in kar dveh salonskih premier-ah (jeseni v Parizu in pred kratkim v Ženevi) predstavili novo kappo coupe, avtomobil, ki naj bi tovarni povrnil nekdanji sloves izdelovanja prestižno športnih kupejev. Oči zadnjega Lanciinega ku-peja z imenom gamma se je na avtomobilskem svetu spremenilo marsikaj, toda kupeji spet postajajo priljubljeni. Nova kappa coupe je tudi spomin na slavni Lanciin avtomobil flaminia, zato je na njej opazen tradicionalistični pridih in morda so jo tudi zato okrasili s kromiranimi dodatki. Kappa coupe je sicer narejena na osnovi limuzine, toda karoserija in medosna razdalja sta za celih 12 centimetrov krajši, po drugi strani pa ima 4,56 metra dolg avtomobil opazno daljša vrata. povsem v karoserijs-ko ležišče, kar zmanjšuje vdiranje šuma zračnih vrtincev v potniško kabino. Notranjost so prilagodili kupejevski žlahtnosti. Sprednja sedeža so prispevali pri Re- Na elegantnem zadku so opazne ločnice med blatnikoma in prtljažnim pokrovom. Na njegov rob in med zadnje luči so dodali kromirano obrobo, ki je sicer že na meji dobrega okusa, povsem drugače pa pristaja bočnim steklom in maski hladilnika. Kappa coupe združuje prestiž in eleganco, njenemu značaju pa pristajajo tudi vsi trije motorji: 2,4-litrski petvaljnik z zmogljivostjo 129 kW/175 KM, 3,0-litrski šestvaljnik z zmogljivostjo 150 kW/204 KM (slednjega ponujajo samo s samodejnim menjaln^om) in 2,0-litrski štirivaljnik s turbinskim polnilnikom in 151 kW/ 205 KM. Stekla na vratih so brez okvirjev, kar pa za takšne avtomobile ni nič nenavadnega, pohvalno je, da stekla s pomočjo elektronike zlezeta caru, njun položaj nastavlja elektrika, bočni oprijem je Priznanja za BMW serije 5 Pri nemškem BMW-ju spet manejo roke, razlog pa je tokrat uspešna prodaja modelov serije 5. V 14 mesecih so namreč prodali skoraj 200.000 limuzin, pravkar pa so začeli prodajati še novi kom-bijevski touring. Tako je nova .serija 5 po prodaji že dosedaj prehitela svojega predhodnika kar za 30.000 avtomobilov, enako pa so v Muenchnu veseli priznanji, ki jih je bil deležen ta avtomobil. Bralci znane nemške revije Auto motor und sport so BMVV-jevo serijo 5 razglasili za najboljši avtomobil na svetu v zgornjem srednjem razredu, novozelandska avtomobilstična žirija je serijo 5 razglasila za avto leta, v Avstraliji pa je prejela nagrado za varnost. Kar dve pomembni priznanji je serija 5 požela tudi v Združenih državah Amerike, kjer je bila med drugim razglašena za najboljši uvoženi avto. Uspešni limuzini se je po uradni predstavitvi na avtomo- bilskem salonu v Ženevi pridružil tudi nov kombijevski touring. Novinca bo na bližnjem 20. Slovenskem avtomobilskem salonu predstavil tudi slovenski zastopnik, ljubljansko podjetje Tehnounion avto, ki v aprilu obljublja tudi začetek prodaje. Bavarski avtomobilski tovarni pa se je ob uspešni seriji 5 zalomilo pri njihovih najmanjših modelih serije 3. Tako so na izredni servisni pregled poklicali 40 modelov M3 s sekvenč-nim menjalnikom, ki so jim odkrili napako na elektronski krmilni enoti za menjalnik. Tudi druga novica v zvezi s serijo 3 ni spodbudna: povsem novi model, ki so ga sprva nameravali predstaviti že jeseni na salonu v Frankfurtu, bo verjetno nared šele konec prihodnje pomladi. Na sliki: novi BMW touring serije 5. • M.G. moj naslednji avto avtotehna ¥DS d.o.o. Pintar tel.: 064/212-191 (servis), tel.: 064/224-621 (avtosalon), fax: 064/212-191 DNEVI ODPRTIH VRAT 12. in 13. aprila od 9. do 17. ure testne vožnje aVtOtehna WDS d.o.o. Pintar Koroška c. 53 a, Kranj TEL.: 064/861-570, 861-571 NOVO! NOVO! V ZALOGI VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL REGISTRIRANIH CELO LETO! NOVI RENAULT NAJUGODNEJE! SUPER KREDITI! HYUnDfll SALON JAVORNIK Pri plačilu z gotovino 500 DEM popusta za vsa vozila HYUNDAI + 1000 DEM popusta za vozila HYUNDAI let. 96 Ugodni kreditni pogoji + leaslng V zalogi tudi rabljena vozila DIA-G, d.o.o. Janeza Finžgarja 5. 4270 JESENICE, tel./fax: 064/863-430 KREDITI že od T+5 % odličen, obloge so usnjene in kar je posebno, izbirati je mogoče med 12 različnimi barvnimi odtenki. Kljub temu da je kappa coupe krajša od svoje limu-zinske sestre, so oblikovalci uspeli ohraniti dovolj prostorno notranjost, za ta avtomobilski razred pa je razveseljiva tudi velikost prtljažnika, ki meri celih 500 litrov, kar je toliko kot pri limuzini. Posebnih različic opreme ni, toda tisto, kar je v serijski ponudbi je prestižno. Varnosti sta namenjeni obe varnostni zračni vreči in protiblokirni zavorni sistem, v prid stabilnosti so nekaj popravkov opravili tudi na podvozju. Za udobno vožnjo skrbi samodejna klimatska naprava, s spiska dodatne opreme pa si je mogoče zaželeti radio s pre-dvajalnikom zgoščenk, električno pomično strešno okno. sistem za prilagajanja trdote podvozja in satelitski navigacijski sistem, ki ga bodo ponudili tudi v limuzini in pet-vratnem kombiju. Čeprav kappo coupe tovarna že nekaj časa prikazuje po salonih, so šele pred nedavnim sporočili, da bo avtomobil šel v serijsko proizvodnjo, ni pa še pozabljeno, da so pred kratkim trdili prav nasprotno. V tej luči gre tudi razumeti, da še nimajo povsem natančnih cen, govorijo samo o tem, da bo avtomobil za okoli 8 milijonov lir dražji od limuzine. To bi lahko pomenilo, da bo pri slovenskem zastopniku podjetju AC Avto Triglav model z 2,4-litrskim motorjem na voljo za približno 63.000 mark. • M.G. [ HJ HONDA ŽIBERT PRODAJA in SERVIS VOZIL UGODNO * HONDA CIVIC BINGO 1,4i -3 vrata 21.990 DEM * UDOBNA, VARČNA in ŠPORTNA VOŽNJA * BOGATA SERIJSKA OPREMA UJAVfV HONDA PRELUDE 2,0 in 2.2I VTEC, ilVT Vi HONDA CIVIC - 5 vrat BRITOF 173,4000 Kranj, tel./fax: 064 242167 ALUMINIJASTA PLATIŠU 5,5 x 13____________________________________14.759 SIT 6 x 14 ...„.....................................15.800 SIT 7 x 15_________________________________________16.650 SIT (cone s prometnim davkom) Prodaja: BOLTEZ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO KRANJ, STANETA ŽAGARJA *8 c telefon: 064/331-639, 331-662 Pripravlja: Uroš Špehar Izbiramo najstarejšega fička Zadnja možnost! Tokrat v našem časopisu še zadnjič objavljamo kupon, s katerim kot ponosni lastnik legende slovenskega avtomobilskega sveta - fička - lahko sodelujete v naši akciji izbora naj fička. Pravila izbora so že povsem znana. Vsi prijavljeni bodo sodelovali v treh tekmovalnih kategorijah - najstarejši avto, najbolj ohranjen avto ter v kategoriji Naj, naj. Za zmago v prvi zadostuje veljavno prometno dovoljenje z najstarejšo letnico, v drugi kategoriji bodo avto pod drobnogled vzeli mehaniki, zmagovalca v tretji kategoriji pa bo določila strokovna komisija. Dosedanji odziv lastnikov fičkov je bil porodila zamisel o iskanju najstarejšega pohvalenV imamo pa dva kandidata za fička, kakršnega naj bi modelček tudi trofejo najstarejšega. Oba bosta prej kot v predstavil. Ideja se nam je zdela zanimi- dveh letih s svojimi izpuhi upihnila va, skupaj z Bojanom Pančurjem, ki skrbi ŠTIRIDESET svečk na kolesu. Tort avto- za servis Fiatovih avtomobilov in jih tudi mobili pač ne konzumirajo! prodaja, pa smo ji dodali še dve kategoriji. Pred nekaj meseci smo na naših straneh Pa da ne bomo predolgi. Kot rečeno, za predstavili maketo fička s slovenskimi najstarejšega fička bo zadostovala letnica v registrskimi oznakami. Takrat se je 'očku' veljavnem prometnem dovoljenju. Nagra- slovenskega malega fička Jožetu Hribarju da - model slovenskega fička, ki ga ODPRITE VRATA! (...in pred vami bo zazijala velika praznina...) K!w) NOVI LT - PRAVŠNJI FORMAT ZA VSE IN ZA VSAKOGAR AS DOMŽALE Kot pooblaščeni in priznani trgovec in serviser vozil VW in Audi vam iz zaloge vozil po zelo ugodih cenah priporočamo: EKSKLUZIVNE CENE TESTNIH VOZIL Z BOGATO OPREMO AUDI A6 2.6 AUDI AVANT A6 1.8 AUDI AVANT A6 2.6 AUDI A6 2.5 TDI QUAT AUDI A4 1.8 IZREDNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL AUDI A8 4.2 Q AUT / leto izdelave 1994 / 97 000 DEM AUDI S6 4.2 Q / leto izdelave 1994 / 128.000 km / 75 000 DEM AUDI A8 2.8 / leto izdelave 1995 / 47 000 km / _ 69 000 DEM AUDI A8 4.2 Q AUT / leto izdelave 1995 / 46 000 km / 89 000 DEM Vse informacije: Ljubljanska 1,1230 Domžale tel. (061) 721 804,715 431,715 059 fax (061) 711 501 KUPON KUPON KUPON Sem lastnica / lastnik fička in se prijavljam na srečanje "NAJ FIČK0". Ime in priimek: Naslov: Pošta: Moj fičko je bil izdelan leta: Izpolnjene kupone pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj podarja podjetje Hribar & Otroci. Če boste s svojim avtomobilom želeli sodelovati pri izboru za najbolj ohranjeni. avto, bodo Pančurjevi mehaniki preizkusili zavore, pregledali ostale mehanske dele ter ocenili izgled vozila. Zmaga avto, ki mu bodo mehaniki prisodili najvišjo oceno. Nagrado poklanja Gorenjski glas, zmagovalcu pa smo namenili del programa izdelkov QMI. Verjetno najbolj zaminiv pa bo izbor v kategoriji Naj, naj. Komisijo naj bi predvidoma sestavljali direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec, lastnik servisno prodajnega centra Pančur Bojan Pančur ter lastnik podjetja Hribar & Otroci Jože Hribar, v oceno pa se bo štela letnica izdelave avtomobila, rojstno leto voznika, originalnost avtomobila (originalni rezervni deli, oprema, originalne prve registrske tablice...) ter izvirnost šoferjeve opreme vključno z obleko in drugimi modnimi oziroma vozniškimi dodatki. Izbor se bo zgodil v soboto, 19. aprila, v prostorih prodajno servisnega centra Pančur, tam pa bodo prav takrat pripravili tudi dan odprtih vrat, kjer se boste lahko seznanili tudi s povsem sodobnimi jeklenimi konjiči. Del svoje ponudbe maket Fiatovih, Alfinih in Lancinih modelčkov naj bi tam predstavilo tudi podjetje Hribar in otroci, kakšna stvar pa naj ostane še presenečenje. Pa še nekaj, na naše prvo srečanje fičkov vljudno vabimo tudi vse lastnike starejših avtomobilov Fiat, Alfa Romeo in Lancia, ki so bili izdelano do vključno leta 1970. Zatorej - če imate doma fička - izpolnite kupon, do prihodnje sobote pa lep pozdrav! PANČUR 20 Blejska Dobrava 1, 4273 Blejska Dobrava SERVIS: Tel., fax: 0641874-100, PRODAJA: Tel.: 0641874400 mmm^mMGiAS MEDNARODNA TRGOVINA d.o.o., Kranj C OTDOC1 Cesta Kokrškega ) odreda 18, y 4000 Kranj -SLO tel.: 064/212-479, 221-650, fax: 064/221-877 Organsko gnojilo, ki vsebuje veliko humusa Odlično gnojilo za vrtove in rože Organsko gnojilo Biokrog je izdelano s kompostiranjem, vsebuje veliko humusa, zato je rast bujna in pridelek večji. Pred dobre pol leta smo pisali o inovatorju ZORANU SIMIČU, ki s pomočjo kompostiranja najrazličnejše odpadke predeluje v organsko gnojilo BIOKROG. Za izvirno tehnologijo je pobral kopico nagrad, tudi na sejmih inovacij in izumov v Bruslju in INuernbergu. Čez zimo je z različnimi inovacijami na strojih kar za polovico zmanjšal stroške predelave in gnojilo je zdaj precej cenejše, kot je bilo lani. Vsako pomlad se sprašujemo, s čim pognojiti vrt, da bo zelenjava dobro rasla, rože pa bodo čudovito cvetele (lepše kot sosedove!). Hlevski gnoj je marsikje težko dobiti, opravek z njim pa ni prijeten. S čim torej pognojiti grede, da bo prst rahla in hranljiva ter da bo gnojenje kar najbolj preprosto. Marsikateri vrtič-kar se te dni ubada s tem vprašanjem, posebej, če z mineralnimi gnojili nima najboljših izkušenj. Humus ima vlogo shrambe, brez njega je zemlja izčrpana Poleg mineralnih je na našem trgu že precej organskih gnojil različnih izdelovalcev. Izdelujejo jih iz različnih sestavin, v glavnem mešajo rože- vino, posušeno kri in podobne odpadke z mineralnimi gnojili in takšne zmesi seveda hitro prepoznamo po vonju (smradu). Največja pomanjkljivost teh organskih gnojil je v tem, da nimajo humusa. V zdravi prsti pa mora biti dovolj humusa. Prst je namreč živ organizem, v katerem mikroorganizmi neprenehoma skrbijo, da rastline niso žejne, bolje rečeno lačne. Humus pri tem igra vlogo shrambe, saj nanj vezanih hranljivih snovi voda ne odplakne in so tako rastlinam stalno na razpolago. Poleg tega humus zemljo rahlja, ji omogoča zračnost in enakomerno vlažnost. Če je humusa v prsti premalo, govorimo o izčrpanosti zemlje. K temu prispeva tudi pretirana uporaba mineralnih gnojil, ki zavrejo razvoj mik- (.nojiki Biokrog, vrtno zemljo in zastirko je moč dobiti na Škofljici pri Ljubljani, natančneje ob Hojini žagi, kjer ima prostore Simičevo ■podjetje Biocvcle. S prodajo pa se ukvarja ljubljansko podjetje Biosprom na Tržaški 2. Pokličete jih lahko po telefonu 061/125-74-91 ali mobitelu 0609 /643-425. Zoran Simič roerganizmov. Pri uporabi mineralnih gnojil je potemka-tem potrebna previdnost! Humusa seveda ni moč napraviti umetno. Lahko pa njegov nastanek pospešimo in lahko ga seveda vračamo v izčrpana tla. Organsko gnojilo s humusom V izčrpano zemljo lahko humus vračamo s pomočjo organskega gnojila Biokrog, ki ga Zoran Simič izdeluje s kompostiranjem različnih odpadkov. Gre za novo generacijo organskih gnojil, ki jih odlikuje ekološka neoporečnost. Simičeva tehnologija kompostiranja je bila pred dvema letoma pri nas razglašena za ekološko tehnologijo leta, nagrajena je bila tudi v tujini, se sejmih inovacij in •izumov v Bruslju in v Nuer-enbergu. Za razliko od drugih organskih gnojil namreč Biokrog vsebuje humus. S kompostiranjem lesnim odpadkov se denimo kar tri četrtine ogljika spremeni v humus. Simičeva gnojila zato odlikuje visoka vsebnost organskih snovi in humusa (65 do 75 odstotkov), uravnoteženi so tudi vsi mikroelementi. Prav pravilno razmerje med elementi zagotavlja večji izkoristek hranljivih snovi, zato je rast bujna in pridelek večji. Z gnojilom Biokrog zato lahko oživiti zemljo, ki je Skrb za zgodovinske ostaline jim ni tuja Kobarid, 9. marca - Domače turistične društvo je te dni očistilo in uredilo okolico sv. Antona, ki je arheološko najdišče in kostnico iz prve svetovne vojne. Ker se od postavitve kostnice še nikoli doslej ni nihče lotil tega dela, se je nabralo več kot 70 kubičnih metrov drv in precej borovega lesa, ki ga bodo v velenjskem rudniku uporabili za podporje. To pa ni edina akcija, ki se je loteva omenjeno turistično društvo. Še letos bodo dokončno uredili šest ur hoda dolgo zgodovinsko peš pot, ki se začenja v muzeju soške fronte, nadaljuje prek kostnice na Tono-cov grad, od tam do Soče in po brvi prek nje do trejte obrambne linije soške fronte, še naprej do slapa Kozjak in nazaj do Napoleonovega mostu in omenjenega muzeja, ki ga je Svet Evrope leta 93 razglasil za muzej leta na stari celini. Turistično društvo pripravlja tudi vodnik s celovito ponudbo kobariške občine. Ker pa jih je letošnja sezona že prehitela, bodo z njim nared šele do spomladi prihodnjega leta. Vsa omenjena dela in vse načrte v zvezi z njimi turistično društvo financira v glavnem samo iz izkupička od prodanih vstopnic za ogled muzeja, s katerim upravlja prek družbe Kobarid -Caporetto - Karpreit. • šef Radioaktivni sodi bodo šli iz Zavratca Zavratec, 8. aprila - Ko bo sprejet letošnji državni proračun bodo tudi preselili vseh 97 tristolitrskih sodov kontaminiranega materiala iz lani saniranega zasilnega odlagališča nizkoradioak-tivnih odpadkov v Zavratcu v skladišče pri reaktorju v Podgorici, so na sestanku s krajani te vasi v idrijski občini povedali predstavniki Agencije za radioaktivne odpadke. Vlada namreč financira vsa dela v zvezi s sanacijo omenjenega odlagališča, o preselitvi radioaktivnih odpadkov, ki so nastali po nesreči na Onkološkem inštitutu v Ljubjani leta 1961, v Podgorico, pa se s prizadeto lokalno skupnostjo pogaja ministrstvo za okolje in prostor. Na račun odškodnine za dolgoletno življenje z radioaktivnimi odpadki bo država financirala gradnjo vodovoda v Zavratcu, ki pa se bo moral priključiti na logaškega in ne na domač vodni vir, saj je ta onesnažen s težkimi kovinami, kar pa po ugotovitvah strokovnjakov ni posledica bližine zasilnega skladišča nizkoradioaktivnih odpadkov, temveč nenadzorovanega odlaganja odpadkov v okolje. • šef siromašna po svoji sestavi ali pa je izčrpana zaradi pre-tirane uporabe mineralnih gnojil. Gnojenje in dognojevanje je preprosto Uporaba gnojila Biokrog je preprosta, lahko ga uporabljate za gnojenje ali dognojevanje. JŠŠ I Glede na kvaliteto rjH prsti je potrebnega I od pol do enega yM litra gnojila na površinskih meter, I seveda pa ne bo nič narobe, če ga boste uporabili več, saj z Biokrogom prsti ne morete škodovati. Kar rastline ne bodo uporabile, bo v humusu pač ostalo shranjeno za naslednjega leta in tako boste le dodatno povečali sposobnost zadrževanja vode in zraka v zemlji. Zoran Simič priporoča, da pri večini rastlin približno dve tretjini potrebnega gnojila porabite pri 'štihanju'. Preprosto ga potresite po gredi, ker ne smrdi, bo to prijetno opravilo. Približno tretjino pa med letom uporabite za dognoje- vanje, kar lahko napravite pri okopavanju ali pa gnojilo potresete okrog vsake rastline. Gnojilo Biokrog seveda ni namenjeno zgolj zelenjavnim gredam v naših vrtovih, uporabite ga lahko v sadovnjakih, vinogradih, za gnojenje vrstnic in okrasnega grmičevja ter negovanih trat itd. Lahko ga dodate tudi domačemu kompostu, ki bo tako hitreje zorel in pridobil na gnojilni moči. Zelo iskana je vrtna zemlja Zoran Simič lahko gnojilo prilagodi posebnostim zemljišča ah rastlin. Pripravlja mešanice gnojila in zemlje za' lončnice, ki je tako uporabna za neposredno sajenje. Nekatere cvetlice, kakor seveda Zoran Simič se je odločil, da bo njegovo podjetje Biocycle sopokrovitelj razstave cvetja v Cerkljah. Prispeval bo gnojilo Biokrog oziroma vrtno prst, ki jo bo predvidoma prihodnji teden pripeljal v Cerklje in razdelil gojiteljem cvetja. Tako bodo lahko sami preizkusili, če je rast res bujna. Pravočasno bomo seveda objavili, kdaj in kje se bo to zgodilo. tudi zelenjava potrebuje prav posebne mešanice, kar se pri večjih količinah seveda splača. Denimo za vrtnarije ali pridelovalce zelenjave. Posebej je potrebno omeniti zastirko iz lubja, ki se uporablja za zasutje korit, jagodi-čevje, vrtnice, drevesa itd. Zadržuje vlago, preprečuje rast plevela, izboljšuje sestavo tal, saj se počasi spreminja v humus. Pri gojenju jagod ni potrebna plastična folija, saj zastirka preprečuje, da bi se sadeži pri zalivanju ali dežju zamah s prstjo. Vse bolj iskana je vrtna prst, ki je pri nas skoraj ni moč kupiti. Dobite so seveda lahko pri raznih izkopih, toda potem morate še nekaj let po vrtu pobirati kamenje, lahko pa je seveda v njem tudi preveč ilovice. Skratka, vprašanje je, kakšno boste dobili, dobro zelo težko. Zoran Simič zato pripravlja vrtno prst, ki je rahla in presejana, brez kamnov, tujkov in plevela. Različne sestavine - lesni humus, mešanice zemljin, glino, mivko in druge potrebne dodatke -meša s pomočjo za to prirejenih strojev in sestavlja idealne mešanice, ki jih je v naravi le rekdo moč najti. Zelo primerna je za osnovanje vrta pri novih hišah ali za izboljšanje nerodovitnih tal. • IVI.V. Optika Monoks-C NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL OKULISTIČNA AMBULANTA z zdravnikom specialistom pregledi vida za očala in kontaktne leče očala na zdravniški recept kontaktne leče in tekočina za vzdrževanje na Mohorjevem klancu v Kranju tel./fax: (064) 212 535 e-mail:o p tika. monokel@siol.net Sabina Berce bi pela štiriindvajset ur na dan Za vsak primer sem gledala le naravnost predse... Ne maram na pol otroških popevčic, kijih pojejo mlade slovenske pevke. - Žirije si med nastopom še pogledati ni upala. - Zaenkrat je prva šola. Kranj - Ko komaj petnajstletna Sabina Berce stopi na oder in odločno zapoje katero od številnih pesmi svoje velike vzornice Celine Dion, se iz drobne dijakinje prvega letnika srednje tekstilne šole v hipu prelevi v mlado damo, ki kot da nastopa že vse življenje. Pravi, da bi bila najbolj vesela, če bi bilo to res, da ima šole že dovolj in da je glasba tisto, s čimer bi se najraje ukvarjala štiriindvajset ur na dan. Si edina v družini, ki se ukvarja z glasbo? "Starejšega brata Boštjana imam, ampak on je star že dvajset let in zares se nikoli ni ukvarjal z glasbo. Njega je bolj zanimal karate." Pa si ga v tem kot prava mlajša sestra kdaj posnemala? "Seveda, v petem razredu sem se odločila, da se tudi jaz poskusim v karateju, pa me je potem oče prepričal, daje to bolj za fante..." ... in si se potem odločila, da ne boš slavna karateistka, ampak slavna pevka. "Ne, ne. Petje me je, kar se spomnim, veselilo že tam nekje od petega leta starosti. Že od majhnega sem poslušala pesmi, ki so se drugim zdele "pretežke" za mojo starost. Spomnim se, da mi je bila všeč Whitney lluston. Kaseto z glasbo iz filma Body Guard sem poslušala po dolgem in počez. Potem pa sem nekoč po radiu zaslišala pesem The Power of Love, ki me je čisto začarala. Ko sem zvedela, da pesem poje Celine Dion, sem začela iskati plošče z njeno glasbo. Učiteljica glasbe, Irena Kosmač, mi je posodila CD ploščo in takrat se je začelo zares... Poslušala sem in poslušala, brat mi je CD presnel na kaseto in kmalu sem vse pesmi znala na pamet." Te je učiteljica glasbe spodbujala pri petju te zvrsti glasbe? "Ja. Šest deklet iz šole je zbrala, pa smo pele jazz. Nekaj pesmi smo zapele tudi na valeti in so nas kar lepo sprejeli. Z učiteljico Ireno Kosmač sem se res lepo razumela. " Sabina na navaden dan. Takšno jo poznajo doma, v šoli, na cesti. Na odru postane drugo dekle. Kako se naučiš pesem? "Brez težav - poslušam pač. Ponavadi je tako, da si melodijo v glavnem zapomnim že ob prvem poslušanju. Besedilo pa že moram slišati trikrat, morda štirikrat, da ga zares dobro znam. Kar v glavi mi ostane. Včasih se mi zgodi, da sploh ne vem, od kod znam kakšno pesem. Mimogrede si jo zapomnim, ko poslušam radio." Note poznaš? "Ne. Vedno se vse naučim po posluhu. Pa bi bilo prav, če bi se jih naučila, saj vem. Nikoli ni bilo pravega časa, pa tudi denarja za glasbeno šolo ali učitelja petja." ti niti tuj jezik ne dela težav? "Ne. Imam srečo, da mi je angleščina še posebej pri srcu, sploh pa pojem tudi francoske pesmi Celine Dion. Letos sem pravzaprav najprej mislila nastopiti s francosko pesmijo,..." Nekateri pravijo, da sta posluh za glasbo in jezik povezana med seboj. Da se tisti, ki se lahko naučijo peti, tudi lažje učijo tujih jezikov. "Bo že držalo..." Kakšna se ti je zdela konkurenca na Prvem glasu Gorenjske? "Uh, dobre so bile. Kar slabe volje sem bila tisti dan, se mi je zdelo, da nisem preveč Petnajstletni Sabini Berce glasba pomeni največ. Celine Dion je njena velika vzornica. Na fotografiji po zmagi na Prvem glasu Gorenjske. dobro odpela. Pa še prehlajena sem bila. Za odrom sem potem premišljevala, kako dobro so vsi peli, kdo bo zmagal, razvrščala sem pevke po mestih, ki naj bi jih po mojem dosegle. Najboljša se mi je zdela Monika, ki je pela Woman in Love." Kaj pa pred nastopom? "Me je bilo kar strah in tremo sem imela. Za vsak slušaj sem gledala le naravnost predse. Žirije si sploh nisem upala pogledati. Pa se mi je potem Jan Plestenjak zdel prav prijeten, čislo nič vzvišen. Po končanem tekmovanju so bili prav vsi zelo ljubeznivi in prijazni z menoj. Kljub temu sem se med pesmijo tisti hip, ko sem le za trenutek pogledala proti žiriji, tako zgrozila, da sem se zmotila. Uh, me je jezilo! Zato sem za vsak primer po končani pesmi tudi kar hitro odšla z odra." Te je kaj skrbelo, kako boš izgledala na odru - mislim na obleko in frizuro? "Grozno je bilo. Posebej, ko sem prišla tja in so bile čisto vse vsaj v večernih oblekah, naličene in sfrizirane. Jaz pa čisto navadna. In brez ličila." Kaj pa občutki ob razglasitvi zmage? "Ves čas na odru sem premišljevala, katera bi lahko bila zmagovalka. Ko je naštel vse od pete do druge, je ostala še Monika, pa sem mislila, da bo prvo nagrado dobila ona. Da bi jo jaz, ki sem se zmotila tisti hip, ko sem enkrat samkrat med pesmijo pogledala žirijo... mi ni padlo na pamet. No zmotila sem se tudi, ko sem pela drugič, že kot zmagovalka. Takrat sem pač preveč gledala naokrog po dvorani. " Kakšni so občutki, ko poješ pred tako veliko polno dvorano? "Mene je bilo sram. Samo to premišljujem, kaj si bodo ljudje mislili o meni. Če morda ne čakajo le na to, kje se bom zmotila. Ampak občinstvo na Bledu je bilo zelo prijetno." In naprej, po zmagi? "Ravno včeraj sem telefonirala Marijanu Smodetu, da se dogovoriva, katero pesem bom posnela. Nisem se še odločila. Morda bom kakšno od pesmi Celine Dion v slovenščini. Nekaj sem jih že prevedla. Vsekakor ne maram peti raznih na pol otročjih popevčic. ki jih tako rade pojejo številne mlade slovenske pevke. Sicer pa bi se z veseljem profesionalno ukvarjala s petjem, prepevala vse dneve in noči. Ampak najbrž je prva šola..." So v šoli vedeli, da si zmagala na Prvem glasu Gorenjske? "Učitelj, ki sem se mu teden prej zaradi vaj opravičila in ga prosila, naj me ne vpraša, me je takoj tisti ponedeljek "zaslišal": no, a si zmagala, je rekel, takoj ko je stopil v razred. Sem rekla, da sem, pa mi je čestital, nekateri ostali učitelji pa tudi. Tudi sošolke so bile v glavnem vesele moje zmage. Dve sošolki sta šli z menoj na tekmovanje, ker me še nikoli nista slišali. Po nastopu sta mi rekli, da bi jima lahko prej povedala, da znam peti." Kateri so tvoji vzorniki na slovenski glasbeni sceni? "Marta Zore, ta najbolj. Pa Darja Švajger." • M. Ahačič Begunje imajo prireditveno dvorano Avsenikova pomlad pri Jožovcu Legendarni Slavko Avsenik spet s harmoniko. Grega Avsenik s svojim ansamblom in prireditvami. Slavko Avsenik mlajši in M4M. Gašperji pa nadaljujejo pred skoraj pol stoletja začeto pot Slavka in Vilka Avsenika. Begunje, 10. aprila - V petek so Begunje pod Roblckom dobile novo prireditveno dvorano na vrtu pri Jožovcu. Tako so zdaj pred Avseniki veliki glasbeni načrti. Predvsem pa je pomembno, da postaja uresničljiva leta in leta stara ideja, da bi v Sloveniji lahko nekje vsak trenutek prisluhnili nar-odnozabavni glasbi. Odprtje dvorane je bil pravi praznik narodnozabavne glasbe, ki so ga pozdravili številni domači ljubitelji in iz tujine. Dvorana, čeprav lahko za mizami sprejme okrog 250 gostov, v koncertni ureditvi pa celo 350, je bila v petek zvečer veliko premajhna. Poslej bo vsak teden, ko bo na vrtu prehladno ali slabo vreme, gostila ljubitelje in izvajalce narodnozabavne glasbe. V predstavljenih načrtih na novinarski konferenci pa je prof. Ivan Sivec med drugim v razlagi Avsenikovih načrtov pod Roblekom napovedal dvakrat na teden redno glasbo v živo, snemanja TV oddaj, modne in plesne revije, velike ohceti, različne igre... Ena od stalnih prireditev, ki že v ideji zagotavlja nedvoumen uspeh, je prav gotovo načrtovani Festival Avseni-kove glasbe v slovenskem in čez čas tudi v mednarodnem merilu. "Načrtujem ansambel penzionistov z domačo glasbo, Grega in starejši sin Slavko pa bi nadaljevala usmeritev že začrtane Avsenikove glasbe z Gašperji," je pred svečanim programom ob odprtju nove dvorane na novinarski konferenci povedal legendarni Slavko Avsenik. Da se je v njem zares in zelo prebudila spet želja po harmoniki, je potem* Slavko Avsenik, kralj harmonike, potrdil v programu in seveda navdušil ob spremljavi Gašperjev in skupaj z Branetom ličarjem ter harmonikarjem Gregovcga ansambla. Svoj ustvarjalni del k uresničevanju načrtov na nadaljnji Avsenikdvi poti je dal tudi brat Grega in Slavka Avsenika mlajšega, Martin Avsenik. Prireditvena dvorana v Begunjah je obogatena z njegovimi slikami. Grega Avsenik se je odločil za sicer v okvirih Avsenikovo, v detajlih pa morda malce samosvojo špot. Ima svoj ansambel, predvsem pa bo zdaj skrbel tudi za uresničevanje načrtov o stalnih koncertih narodnozabavne glasbe v dvorani in na vrtu v Begun- V prijetno in lepo urejeno prireditveno dvorano sodi seveda tudi dobra hrana. Za to bo skrbela ekipa Štefana Hircija s kuharjem Milovanom Poplašenim. Pred dobrimi štirimi desetletji sta Slavko in Vilko Avsenik začela z glasbo, za katero pravijo nekateri, da je "goveja". Danes je ta "goveja glasba" poznana in priznana v dobršnem delu zahodne Evrope in Amerike. Morda ne na vzhodu (Poljska), kjer so "obtičali" v glasbi 19. stoletja. Sicer pa je Slavko Avsenik za to "govejo glasbo" dobil prav vsa najvišja priznanja, ki jih Evropa podeljuje največjim priznanim glasbenikom. senikov melos lep in mladostno domač tudi v plesni izvedbi. Za to je poskrbel in še nadaljuje delo Slavko Avsenik (mlajši), ki sicer piše glasbo tudi za film in seveda za ansambel Gašperji pod vodstvom harmonikarja Braneta Tičarja. Gašperji z Branetom Tičar- jem pa bodo igrali Avsenikovo glasbo vse dotlej, dokler bo Slavko pisal zanje skladbe. Tako je izjavil v petek Brane Tičar. Ta "naveza" pa obeta trdno in dolgo sodelovanje, saj pravi Slavko, da Gašperji im- Slavko Avsenik s sinovi (od leve proti desni Slavko Avsenik mlajši, Grega, Martin in oče Slavko Avsenik), ki nadaljujejo pred skoraj pol stoletja začrtano pot pod Roblekom. jah. Poletje je prekratko, zato so se odločili za prireditveno dvorano. Tako bo sezona domače glasbe za domače in tuje ljubitelje trajala celo leto. Seveda pa bo Grega skupaj s Slavkom Avsenikom mlajšim sodeloval tudi z Gašperji. M4M je bila točka v petek v programu, ki je predstavila in hkrati napovedala, da je Av- Cilj po odprtju dvorane je v prihodnje tudi Avsenikov večer na satelitu, sicer pa je dosedanji ustvarjalni opus Slavka in Vilka Avsenika oziroma ansambla Avsenik 31 milijonov plošč, platinasta, briljantna plošča. Tisoč skladb na ploščah in okrog 15 tisoč nastopov domala povsod po svetu. Ta glasba je spremenila način zabave, življenja, porok... Postaja narodna, saj dosega merilo za narodno glasbo: 50-let priljubljenosti Avsenikovih skladb. Praznik: Slavko Avsenik s harmonikarjema Gašperjev (prvi z leve) in ansambla Grega Avsenika. Tako bo poslej v prireditveni dvorani v Begunjah večkrat. ajo neko posebno, značilno in samosvojo energijo tega dela Slovenije. To pa je tudi tista prava spodbuda za intonacijo in pravo nadaljevanje Avseni-kovega melosa. Gorenjska in Slovenija, j*-' torej v petek v Begunjah pod Roblekom pri Jožovcu ne le za ljubitelje narodnozabavne glasbe, marveč tudi za obogatitev turistične ponudbe doma, še bolj pa v tujini, dobila prostor, kjer bo poslej m°" goče stalno prisluhniti dobri narodnozabavni glasbi. • A. Zalar Dušan Bavdek, komponist nove generacije Zanimalo ga je mnogo stvari, prevzela ga je glasba "Muzika daje zadovoljstvo tako v smislu racionalnega matematičnega mišljenja, poleg tega pa ima tudi estetsko humanistično komponento." Precej majhna je Slovenija, ko razmišljamo o naših skladateljih. Pa ne, kadar štejemo njihove umetnine, s katerimi prejemajo priznanja in pohvale. Teh je veliko, tako doma kot po svetu. Komponisti sami niso prav pogosti, mogoče tudi zato ne, ker komponist v Sloveniji sploh ni poklic, kot malo za šalo malo zares ugotavlja moj tokratni sogovornik. Dušan Bavdek z Mlake pri Kranju je s svojimi petindvajsetimi leti nedvomno eden najmlajših slovenskih komponistov, ki si je z uspehom, 6. mestom na Evropski tribuni komponistov leta 1994 v Parizu, že zagotovil mesto med odličnimi. Pogovarjala sva se o njegovih začetkih, o študiju, o pedagoškem delu, o načrtih... Če začnem hmmm... klasično, kaj vas je pravzaprav zvabilo h glasbi? "Klavirja sem se začel učiti v glasbeni šoli, še prej, imel sem kakih pet let, pa sta me igranja na klavir in prvih skladbic učila oče in mama. Oba sta se klavirja učila več kot deset let. Spomnim se, ko se je pri nas oglasila profesorica Jana Zupančič, ona je namreč učila tudi moje starše, zaigral sem tisto, kar sem znal in sprejela me je k uram klavirja. V glasbenih začetkih mi je zelo veliko pomenilo to, .da ima oče absoluten posluh. Veliko je igral po notah, veliko pa tudi kar po posluhu, čisto navadne popevke. Slišal je muzi ko, se usedel za klavir in jo zaigral. To mi je bilo zelo všeč in tudi sam sem se trudil, da bi znal napraviti enako. Pravtako sem začel zapisovati prve note, tisto sem potem nesel pokazat profesor-ci in mi je rekla, no, iz tebe pa še nekaj bo. Ja, skromni začetki™ V osnovni šoli smo organizirali koncert za pomoč otrokom v Etiopiji. Tisti, ki smo hodili v glasbeno šolo, smo pripravili program in jaz sem naredil priredbe za različne inštrumente. Prav tako sva skupaj z mojim najboljšim prijateljem Janezom Vencljem pripravila predstavo za valeto. Jaz sem napisal glasbo, Janez pa tekste. Slo je za lahkotno za mladinske predstave, ki jih je pripravljal Lojze Domajn-ko, tako glasbo za podlago, kot priredbe za songe. Za študij na akademiji pa sem se odločil kar nekoliko nepričakovano." No, bržkone pa je prav vaše dotedanje delovanje na področju glasbe dalo tisto zadnjo spodbudo, da ste se odločili za študij na glasbeni akademiji? "Prav gotovo. V tistem času je pojem glasbenika postal kot moja zaščitna znamka, češ s tem se ukvarjam. V resnici pa še na koncu četrtega letnika gimnazije nisem vedel, za kaj bi se odločil. Zanimala me je matematika, pa kemija in tudi slavistika in seveda muzika. Takrat sem šel na informativni dan na tri visoke šole. Na koncu so .mogoče odločile banalne stvari. Konec četrtega letnika glasbene šole je profesor Janez Osredkar, ki je učil teoretske predmete, rekel: "No tisti, ki boste šli na akademijo študirat kompozicijo, pa mi prinesite pokazat skladbe." In sem jih prinesel. Bilo je dovolj za sprejemni izpit... in odločil sem se. Pre-vagalo pa je tudi to, da muzika daje zadovoljstvo tako v smislu racionalnega matematičnega mišljenja, poleg tega pa ima tudi estetsko humanistično komponento." Študirali ste kompozicijo? "Vpisal sem kompozicijo in glasbo, nekje med otroško dirigiranje, s tem, da sem na pesmijo in popevko. Kot zbor srednji šoli še zaključeval je nastopal cel razred, sam sem igral klavir, sošolka na kitaro, skratka prav simpatična zadeva." Vzporedno z osnovno šolo ste torej obiskovali tudi glasbeno šolo in zaključevali razrede klavirja. "Sočasno z osnovno šolo sem zaključil tudi klavir, vmes sta se zamenjali tudi profesorici, Zupančičeva je šla v pokoj, naprej pa me je potem učila njena hčerka prof. Pogačnikova. Poleg tega sem takrat počel še ogromno drugih stvari. Muzika mi je sicer vedno zelo veliko pomenila, ni pa bila prva. Mogoče le enakovredna s kemijo, v okviru katere sem hodil tudi na tekmovanja, delal raziskovalne naloge, pa fiziko in slovenščino. Rad sem imel veliko različnih področij in vedno sem čutil en velik dolgčas, utesnjenost, če sem bil prisiljen ukvarjati se samo z eno stvarjo. Sprehajal sem se od ene do druge stvari in to mi je bilo vedno zelo všeč." Tudi srednja šola ni bila le glasbena? "Hodil sem na kranjsko gimnazijo in poleg tega na glasbeno šolo na teoretski del in pravtako na klavirski oddelek, slednjega z enoletnim zamikom. Tudi v srednji' šoli sem počel tisoč različnih stvari, precej tudi na glasbenem področju. zadnji letnik klavirja. Tako kompozicija kot dirigiranje sta zelo obsežni področji in kolikor dela vložiš vanje, ni nikoli dovolj. Prvo leto sem tako imel, skupaj s klavirjem, kar tri glavne predmete, kar pa je bilo precej naporno. Zato sem dirigiranje za nekaj časa odložil, dokončal najprej kompozicijo, dirigiranje pa pravzaprav ravno končujem." Na akademiji ste glasbo pisali po nekem učnem programu, bržkone pa tudi mimo tega... "Seveda za posamezne letnike obstaja določen program, s tem, da je mogoče pisati tudi mimo tega, saj sam program ni tako obsežen, da ne bi napisal še kaj zraven. V prvem letniku se pišejo zbori, samospevi in krajše oblike, v drugem letniku so na vrsti komorne zasedbe in malce večje oblike, kot so variacije, suita, v tretjem letniku pišemo simfonično delo, simfonični stavek, v četrtem pa je potrebno napisati večje delo, recimo simfonijo ali« pa balet, oratorij, opero." Koliko je ta dela, poleg nastopov v okviru akademije, mogoče pokazati navzven, širši javnosti? "Akademija vsako leto pripravi koncert, kjer študenti igrajo skladbe svojih kolegov komponistov. Sam sem vseskozi imel zvezo tudi s srednjo šolo, tako so mi tudi srednje- Pisal sem glasbo za teater, šolci zaigrali kakšno stvar. Zgodilo pa se je, mogoče sem imel kar srečo, da je eno mojih skladb zaigral tudi orkester filharmonije. Tako orkester v filharmoniji kot radijski orkester vsako leto na ta način omogočita nastop toliko in toliko študentom akademije, bodisi, da so to instrumentalni solisti, bodisi, da so to skladatelji. Leta 1992 je tako filharmonija posnela mojo skladbo "Knjiga slik" za tenor in godala. Skladba je bila, dve leti kasneje poslana na Evropsko tribuno komponistov v Pariz, kjer se je v kategoriji mhidih skladateljev do 30 let uvrstila na 6. mesto. Prav to je dogodek, ki je iz mene kot študenta oziroma diplomanta kompozicije napravil komponista, v očeh drugih seveda. Spomnim se, ko sem prišel na društvo skladateljev, so vsi izražali priznanje. Kot sem izvedel, pa so se za mojo skladbo zanimali tudi Madžari, partituro so želeli tudi Danci, posnetke pa so vrteli v več evropskih državah." Uspeh, ki ga je potrebno izpostaviti. "Najbrž je bila ta pariška epizoda zame res največjega pomena, saj je bil, kot sem dejal, to zares odmeven dogodek, ki me je v očeh drugih napravil za skladatelja, ki ima nekaj povedati." Prava diploma? "Seveda, diploma na akademiji je namreč papir." Na tak način je mogoče prodreti tudi v tujino, ko vas kdo prosi za sodelovanje, vam kdo naroči skladbo? "Narava pariške prireditve je bila sicer takšna, da so se vrteli posnetki, torej mojega dela niso izvedli v živo. Dobra predstavitev pa se je potem zgodila doma, kjer so skladbo prav zaradi uspeha v Parizu, izvedli še na Kogojevih dnevih in v Zelenem abonmaju. Sem pa kasneje vzpostavil mednarodne kontakte, predvsem v Avstriji in na Madžarskem." Kdo sicer največ izvaja skladbe mladih skladateljev? "Na začetku kolegi, najprej študentje na srednji šoli, poz-' neje na akademiji. Kasneje pač dobivaš naročila. Ta hip imam kar precej naročil, tako da sem v tem smislu lahko kar srečen. Res pa je, da me po drugi strani priganja čas. V srednji šoli namreč učim 25 ur tedensko, poleg tega pa še dodatne ure v okviru krožkov." Kateri predmeti so to? "Učim "glasbeno teoretske predmete, solfeggio, glasbeni stavek in branje partiture. Kot dirigiranje na začetni stopnji." Vi ste diplomirali pri...? "Leta 19°4 pri profesorju Alojzu Srebotnjaku." Koliko študentov, bodočih skladateljev ali dirigentov je ponavadi v letniku? "Številke so vedno majhne, so leta, ko ni nikogar. Moja generacija je bila v bistvu kar močna, saj smo bili trije, v sosednjih letnikih je bilo tudi nekaj študentov, tako, da nas je bilo v času, ko sem študiral, relativno precej. Prav ta hip je na akademiji kar nekaj študentov, tako da je celotna generacija zelo močna." Ko ste z diplomo zaključili uradni del študija, ste službo dobili na srednji šoli. Je taka in podobna pot za slovenske skladatelje nekje ustaljena? "Žal komponist ni poklic, saj je v bistvu popoldanska zaposlitev. To je mogoče povedano bolj za šalo kot zares, ugotavljamo namreč, da pri nas poklic skladatelj ne obstaja. Če si s tem hočeš služiti kruh, ti vsaj v začetku ne preostaja drugega, kot da greš bodisi učit bodisi, da se zaposliš naprimer na radiu kot producent, urednik, novinar, karkoli že v povezavi z glasbo. Izkazalo se je že namreč, da v slovenskem pros'loru tako rekoč ni skladatelja, pa. čeprav gre za uveljavljeno ime, ki bi se preživlja! samo s komponiranjem. Zame je učiteljevanje zadeva, ki te dodatno obogati, saj kompozicija ni le pisanje not. Če se greš umetnika, moraš na neki način svet, ki te obkroža, čim širše zajemati. Prav šolsko delo ti da kontakt z ljudmi, s prostorom in časom, ki ga živiš. Mislim, da ne bi šlo, če bi se s tridesetimi leti nekam zaprl in samo pisal." Koliko je pri komponiranju klasične glasbe dela z računalnikom? Je računalnik postal nujen rekvizit tudi za skladatelje ali sploh ne? "Mislim, da se računalnik uvaja tudi v naše področje dela, s tem, da predvidevam, da so redki tisti, ki bi komponirali direktno na računalnik. Meni to absolutno ne bi šlo. Na papir si najprej kompozicijo skiciram, za končno izvedbo pa se je računalnik izkazal, kot zelo primeren. Predvsem, ko na računalnik napišeš note, je partitura praktično že natisnjena, zelo prikladno pa je tudi, da lahko, potem ko je partitura napisana za več inštrumentov, da lahko ven potegneš le posamezne parte za posamezne inštrumente. Prej je bilo poleg partiture potrebno pisati še za vsak inštrument posebej. Računalnik pa je koristen tudi kar se tiče korekcij." Omenili ste sovpadanje pedagoškega dela na eni in pisanja glasbe na drugi strani. Koliko dajete prednost enemu na račun drugega, oziroma kdaj vam pravzaprav ostaja čas za komponiranje? "Med tednom sem bolj kot ne v šoli v Ljubljani. Komponiram pa predvsem čez konec tedna. Ko sem s posamezno zadevo proti koncu, takrat si vzamem čas tudi med tednom. Ravno te dni končujem skladbo in bo zato šlo tudi nekaj noči, časa namreč že zmanjkuje." Zanima me predvsem v praktičnem smislu, koliko je pri ustvarjanju pomembna tišina? "Seveda je pomembna, mi imamo na srečo tako veliko hišo, da je vedno mogoče najti miren kotiček. Velikokrat pa grem tudi ven na sprehod. Da odklopim Ljubljano, da se sprostim in se prestavim drugam." Trenutno pripravljate dve zadevi? "Ena je skladba za godalni kvartet in za tolkala. To bodo izvedli na Evropskem mesecu kulture v Ljubljani. Drugo pa je cikel pesmi za glas in klavir. Skupaj moram spraviti še en klavirski trio. Potem je tu še kup večjih in manjših naročil, ki pa me čakajo kasneje. Recimo nekaj skladb za trobento, za klarinet, za kitaro, potem klavirski koncert, ki je tudi v programu mojega podiplomskega študija kompozicije. Zares kar precej delam." • Igor K. Servisne storitve za gospodarska vozila vseh znamk po konkurenčnih cenah v aprilu in maju ► pregled motorja z menjavo olja in čistilcev ► pregled, tudi dolitje olja v menjalniku in diferencialu ► pregled, čiščenje, po potrebi struženje zavornih oblog ► generalna popravila Rezervne dele, potrebne ob popravilih, vam bomo preskrbeli po posebej ugodnih cenah. Oglasite se v sprejemni službi na Servisu gospodarskih in specialnih vozil,v Ljubljani na Allendejevi 5, osebno ali po telefonu 168 20 61, Int. 113 ali 150. Servis gospodarskih in specialnih vozil I I flUTOCOMMCflCe .ioixvodnja spodnjega petita Na vasL 24 Tfoftjt ' Šehcut 4208 tf 064/491-486 Konfekcijsko šiviljstvo Zu-Ja iz Vogelj deluje že šesto leto. Čeravno se doba ne zdi dolga, pa so njihovo delo in izdelki kakovostni in po primernih cenah. Šiviljstvo Zu-Ja izdeluje moško, žensko in otroško spodnje perilo. In to za vsak okus, zato pri njih dobite tako klasično kot tudi modno perilo. Iz že povedanega ste verjetno že ugotovili, da se pri Zu-Ji ukvarjajo izključno z domačo proizvodnjo. To seveda zahteva tudi lastne kreacije, ki jim posvečajo posebno pozornost. Prav tako so pozorni tudi na izbiro primernega materiala, zato je njihovo spodnje perilo narejeno iz kakovostnih materialov. Šiviljstvo Zu-Ja najdete v Vogljah, Na vasi 24, 4208 Šenčur. Odprto imajo vsak dan od 8. do 15. ure in od 16.30 do 19. ure, ob sobotah pa je odprto od 9. do 12. ure. Vse potrebne informacije vam posredujejo tudi preko telefona, njihova številka je 064/491-486. Konfekcijsko šiviljstvo Zu-Ja v Vogljah se ukvarja z veleprodajo, v njihovih prostorih pa lahko spodnje perilo tudi kupite. Obiščite jih torej in se prepričajte, da je spodnje perilo Zu-Ja zares kakovostno in modno. Šiviljstvo Zu-Ja bo med izžrebance razdelilo tri nagrade: 1. bon v vrednosti 3.500 SIT 2. bon v vrednosti 2.500 SIT 3. bon v vrednosti 1.200 SIT Tri nagrade pa tako kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 23." 4. 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Radovljica, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. Certifikatom se bo veljavnost nepreklicno iztekla 30. junija Gneča pri cenah, ki jih določa država Cene lahko v štirih do petih letih postanejo evropske, težje pa bo pri obrestnih merah Ljubljana, 9. aprila - Vlada je odprla plačno fronto in kot vse **Že, se bodo plače z inflacijo usklajevale le enkrat letno. Zato je 'oliko bolj aktualno vprašanje, kolikšne podražitve pripravlja •Žava, saj je na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj ttjeten šop zahtevkov. Minister dr. Marjan Senjur sicer zagovarja [tcjo liberalizacijo cen, vendar stvari se niso tako razdelane, da ti lahko že zdaj pričakovali sprostitve. Država nadzoruje petino "n, pri katerih je gneča vse večja, kolikšne bodo podražitve, feveda previdno molči, nekatere lahko pričakujemo v kratkem. Prav podražitve so bile v *edišču pozornosti na tiskovni konferenci, na kateri je Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan °*njur z državnimi sekretarji [Pregovoril o aktualnih vpra-knjih. Zahtevki po podražitvah se namreč kopičijo, saj se [^katere niso povišale že leto, Jve. Zahtevki so tako visoki, k jih država ne bo preprosto ^trdila, temveč je moč pričakovati, da bodo nižje od premaganih. Predlagali so jih flekom, Geoplin, Nafta Len-^va, Slovenske železnice, komunalna podjetja itd. azlična cenovna pravila I Podražitve vsekakor lahko Fičakujemo, da se je minister ^njur že ob svojem nastopu ^vzel za večjo liberalizacijo ^en, ki so pod skrbništvom feve. Sprostitev pa seveda Pbičajno ne pomeni nič druge-|a kot podražitev, saj jih Nava zaradi boja proti infla-PJi zadržuje. Pod novo taktirko se bodo nekoliko drugače '°tili podražitev, saj naj bi vpeljali različna cenovna pravila in potemtakem ne bodo več za vse enaka. Drugačna bodo uporabili pri podražitvah naftnih derivatov kot pri zavarovalnih premijah, ki naj bi jih povezovali za zavarovalnimi pogoji. Pri cenah zdravil pa je v zraku zamisel, da bi angažirali izdelovalce zdravil, urad za zdravila, zavod za zdravstveno varstvo, država pa bi jih nadzorovala le skozi državni proračun oziroma za zdrastvo namenjena proračunska sredstva. Za naftne derivate imajo na ministrstvu že nekaj časa takšen predlog, niso pa ga še potrdili. Posamične odločitve je moč pričakovati ob izteku uredb, ki določajo tržni red pri zaščiti notranjega trga. Za sladkor se je že iztekla, konec junija se bo za pšenico in zanjo že pripravljajo novega za letošnje in prihodnje leto. Novi državni sekretar za trg in cene Anton Grabeljšek pa je napovedal, da bodo več Eozornosti namenili necarins-i zaščiti trga. Tržni položaj plačilno-kreditnih kartic Kartice nič več statusni simbol ^i nas prevladujejo kartice Aktiva, Eurocard in LB kartica - Vse bolj izpodrivajo čeke ^'ubijana. 8. aprila - Plačil- American Express. Med mo- '°-kreditne kartice pri nas tečimi dejavniki so anketiranci '•"•dobivajo vse večji pomen izpostavili zlasti premajhno ' nikakor niso vec statusni razširjenost kartic, stroškovni "•»bol in domena bogatih. V vidik (provizije, neugodne '''njem letu se konkurenca obračunske tečaje), težave z tem področju veča, pojavi- izpiski in (pre)slabo varnost. *J° se tudi tuji izdajatelji, Sicer pa je zanimivo, da kar 70 ■ Inem pa že prihaja do odstotkov uporabnikov nima £°cesa združevanja. To so pripomb h karticam. In kateri ^ateri izsledki raziskave o dejavniki vplivajo na odločitev Jn?m položaju plačilno-kre- za izbiro posamezne kartice? ^•nih kartic pri nas, ki jo jje Kot so ugotovili, je najbolj Odavno opravila agancija pomemben dejavnik razširje- £nem položaju plačilno-kre- za izbiro posamezne kartice? n kartic pri nas, ki jo jje Kot so ugotovili, je najbolj ivno opravila agancija pomemben dejavnik razširje-plus RM, predstavili pa nost kartice, zavarovanje v J|. jo v okviru finančnega primeru izgube ali kraje ter jnia Kapital. odlog plačila. Za uporabnike W raziskavi, ki so jo opravi- je dokaj pomembno tudi, da za j"1 konec decembra lani med kartico ni potrebno plačati y!sto anketiranci, so ugotavl- pristopnine oziroma članarine. y poznavanost kartic, tržne Po izsledkih raziskave se L eŽe, zadovoljstvo uporabni- ljudje za uporabo kartic odlo-K?y> tržni potencial, razloge za čajo zlasti zaradi možnosti Hj?ll"o, pa tudi moteče dejav- brezgotovinskega plačevanja, J*6- Kot so ugotovili, imajo predvsem v tujini, poleg prak-slovenskem trgu prevladu- tičnosti pa jih privlači tudi Položaj trije kartični siste- odlog plačila. Sicer Slovenci s \£ Aktiva, Eurocard in LB karticami največ plačujemo Jtica, ki imajo največji tržni nakup živil, oblačil, obutve ^eŽ. Visa kartica ima nekbli- ter stroške potovanj in razve-v^fhanjši tržni delež, a zato drila. Po drugi strani pa den-i$» tržni potencial. Nekako imo čeke uporabljamo finski položaj imajo kartice večinoma za kataloške naliva- Eurocard, Magna, kupe ter nakupe pohištva in (V^rican Express in Diners električnih aparatov. Kot so E? (raziskava je potekala ugotovili, se veča delež stroš-j|Jf!° v času promocijske kov, ki jih anketiranci plačujete za Diners), medtem ko jo s karticami, še zlasti pa so lV° Preosta'e kartice slabši kartice začele izpodrivati čeke. položaj. V primerjavi z Kot je pokazala raziskava, Ci prej se je znižal tržni se na področju plačilno-kredit-tae.7 Aktivi, saj se je slaba nih kartic pričenja konkurenčnima njenih uporabnikov ni boj in če bodo izdajatelji nJ^ila za Aktivo-Eurocard, hoteli povečati tržne deleže, si (J0no pa se je povečal tržni bodo morali prizadevati pri-al Dmers c,ub kartice tegniti uporabnike, in sicer L Zaslugi akcije Dela in preko stroškov, razširjenosti, »L^rja). In kako so upor- uporabnosti v tujini, pa tudi OuJJ zadovoljni s karticami? preko dodatnih ugodnosti in kuae na rezultate rezultate, servisov. Procesi združevanja, ^e'0 zadovoljni, saj so svoje ki se že začenjajo (denimo ^?voljstvo ocenili z oceno vseslovenska kartica Karan-Vna lestvici od ena do pet), ta), bodo imeli pozitivne po-^rn J d0010 so ocenili sledice za komitente, so še ^a kartico, Magno in ugotovili. • U. Peternel Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur s sodelavci na tiskovni konferenci, v središču pozornosti so bile podražitve, saj država še vedno daje soglasje na petino cen. Foto. G. Šinik Neporabljena bo ostala desetina certifikatov Agencija za privatizacijo je do 7. aprila potrdila 1.302 programe lastninjenja, kar je približno dve tretjini podjetij. Privatizacija je torej izteka, kar je moč soditi tudi po javnih prodajah delnic, lahko jih pričakujemo le še pet do šest. Certifikatom se bo vel-javljanost nepreklicno iztekla 30. junija, kasneje jih bo moč pod določenimi pogoji uporabiti le še pri interni razdelitvi in notranjem odkupu, je dejal državni sekretar za privatizacijo dr. Edo Pirkmajer. Zategadelj je zanimivo vprašanje, koliko certifikatov ljudje še niso uporabili. Trenutno jih je na certifikatnih računih še 13,4 odstotka, od tega za 60,6 milijarde tolarjev na računih, ki še niso bili uporabljeni. Glede na dosedanja gibanja dr. Pirkmajer ocenjuje, da jih bo ostalo neporabljenih približno 10 odstotkov, saj bo Erecej tudi ostankov na certifi-atnih računih, za približno 16 milijard tolarjev. Ministrstvo je vladi te dni predložilo predlog zakona o zaključku lastninjenja, ki naj bi bil vključen v sedanji paket gospodarskih ukrepov. Predvideva centralizirano lastninjenje za podjetja, ki še niso oddala programa lastninjenja, takšnih je približno 50. Na sklad za razvoj pa bo prenesen kapital podjetij, ki se v določenem roku ne bodo olastnila in centraliziranemu lastninjenju naj bi bilo tako prepuščenih 100 do 150 podjetij. Zakon bo opredelil tudi državno premoženje, potrebno za zapolnitev privatizacijske luknje, vlada naj bi ga določila v šestih mesecih, ko bo točno ugotovljen primanjkljaj. Po sedanjih ocenah naj bi potrebovali 50 do 60 milijard tolarjev državnega premoženja. Naposled naj bi dobili tudi zakon o prevzemih, saj se je te dni o njem začela razprava v parlamentarnih odborih. SID bo zavarovala pred tečajniim tveganjam Izvoznikom bomo skušali pomagati z novim instrumentom Slovenske izvozne družbe, ki naj bi jih zavarovala pred tečajnim tveganjam, je povedala državna sekretarka za mednarodne odnoseVojka Ravbar. Sprememba zakona o SID je v parlamentu, predvid-no je, da naj bi za posebne varnostne rezerve dobila 2,3 milijarde tolarjev. Ravbarjeva je povedala, da bo v kratkem podpisan sporazum o gospodarskem sodelo-vanju s Singapurjem, na sobotnem ministrskem srečanju pa bodo v Cefto sprejeli Romunijo, zelo resno pa se zanjo zanima Bolgarija. Pripravljajo se na predstavitev gospodarstev držav Cefte, ki jo bo Slovenija pripravila v ZDA, kar bo seveda posebna promocija za Slovenijo. Minister Senjur je pred časom dejal, da jim primanjkuje projektov, ki bi jih lahko predstavili Amerikancem, vendar pa zdaj kaže, da bodo le lahko napolnili kovčke. • M. Volčjak Dr. France Arhar finančnik leta Glavna cilja še naprej stabilen tolar in nizka inflacija Arhar je zanikal špekulacije, da bo centralne banka ukinila ukrepe v zvezi s skrbniškimi računi - Zavzel se je za nominalizem plač in obresti, TOM dvanajstmesečno povprečje inflacije Ljubljana, 9. aprila - Po mnenju slovenskih gospodarskih novinarjev je najuglednejši slovenski finančnik guverner Banke Slovenije dr. France Arhar. V okviru slovenskega finančnega sejma Kapital 97, ki te dni poteka v ljubljanskem Cankarjevem domu, so mu podelili priznanje • stekleni tolar iz Rogaške Slatine. V svojem predavanju se je guverner pred polno Kosovelovo dvorano vnovič zavzel za stabilnost tolarja in nizko inflacijo ter zagovarjal ukrepe Banke Slovenije. Dogajanje na denarnem trgu je Arhar primerjal z gibanjem v trgovini s porcelanom, saj vsak premik v eno ali drugo stran lahko razbije tolar. "Potruditi se moramo, da bi tolar postal trden kot kovina in da bo kot takšen dočakal čas, ko ga bomo zamenjali s skupno evropsko valuto," je dejal. V nadaljevanju je Arhar povedal, da v zadnjem času na centralno banko letijo številni očitki; nekateri so morda upravičeni, drugi pa so odraz nerazumevanja, je ocenil. "Naši ukrepi imajo svojo logiko in gredo v smeri varnosti in stabilnosti," je znova poudaril in dodal, da so tudi poslovne banke začele spoznavati, kako velikega pomena je varnost v bančnem sistemu. Centralna banka je v lanskem letu odkupila za 47 milijard tolarjev deviz, a sterilizacija je le blažilo, je dejal guverner, in iskanje časa za strukturno prilagajanje. Arhar je tudi vnovič poudaril, da zahtev po revalorizaciji tečajev centralna banka ne more uslišati, saj mora delati v prid vseh udeležencev, ne le nekaterih. "Ugajati vsem je nemogoče, toda centralna banka bo še naprej skušala čimbolj ugajati s stabilnim tolarjem," je dejal. Najuglednejše podjetje je novomeška Krka Na predvečer sejma so podelili tudi priznanje najuglednejšemu podjetju v lanskem letu. To je postala novomeška Krka, priznanje pa je prejel njen direktor Miloš Kovačič. RAD 1 p Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure V zvezi z uvedbo skrbniških računov je Arhar zavrnil nekatere špekulacije, češ da so ukrepi centralne banke kratkotrajne narave in da jih bo že v kratkem ublažila. Nasprotno, je dejal, želimo, da bi se enak mehanizem vzpostavil tudi pri domačih transakcijah, kar se bo v najkrajšem času tudi zgodilo. Arhar je tudi povedal, da se je nedavno srečal z osmimi tujimi vlagatelji, ki jim je natanko razložil cilj ukrepov (varovanje stabilnosti), nihče pa ni imel nobenih pripomb. Glede temeljne obrestne mere je guverner dejal, da bo centralna banka nadaljevala s širitvijo osnove za njen izračun na dvanajst mesecev, zavzel pa se je tudi za nominalizem pri plačah in obrestih. Dejal je tudi, da eden glavnih ciljev centralne banke še naprej ostaja zniževanje inflacije, opozoril pa je, da so v razmerah nizke inflacije tudi zaslužki finančnega posredništva nižji, zato nizka inflacija marsikomu ni pogodu. Kot je še dejal guverner, so v centralni banki pred kratkim sprejeli bilanco in poslovni načrt; lani je Banka Slovenije ustvarila za 2,3 milijarde tolarjev dobička, Arhar pa je izrazil upanje, da se bo državni zbor strinjal, da bodo ta denar namenili za nadaljnje vodenje monetarne politike in stabilizacijo. • U. Peternel GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Pri AMZS številčno stanje prevozov in pomoči, glede na hude posledice {>rometnih nesreč v minu-ih dneh, ni tako hudo, opravili so namreč 11 vlek poškodovanih vozil, 3-krat pa so nudili pomoč ob okvarah. GASILCI Kranjski gasilci so po hudi prometni nesreči na Jeprci reševali ljudi iz vozil, pogasili so požar podrasti v kanjonu Kokre, travnika na Polici, požarni I alarm pa se je ponovno po . nepotrebnem sprožil v j Stari pošti, tako da so morali gasilci delvcem prepovedati gradbena dela v stavbi dokler se ne uredi problem z javljalcem požarov. Odpirali so tudi vrata na Nazorjevi 8, kjer se je pokvarila ključavnica na vratih v stanovanje, v katerem je bil zaklenjen otrok. Preizkušali so še vodovod na Trsteniku ter obiskali otroke v vrtcih Janina in Mojca. Blejski gasilci so pogasili dimniški požar na Riklijevi 6 na Bledu. Jeseniški gasilci so v minulih dneh opravili 3 prevoze bolnikov z rešilnim avtomobilom na prošnjo ambulante v železarni, enega pa za bolnišnico. Prejeli so sporočilo, da naj bi se v bližini cerkve nekaj kadilo, vendar so po intervenciji ugotovili, da požara ni bilo. V železarni pa so opravljali tudi dela z avtomobilsko lestvijo. Škofjeloški gasilci pa so v minulih dneh pogasili goreči travnik, ki se je vžgal po tem, ko je nekdo kuril odpadke. Pogorelo je 600 m2 trave in podrastja. Poleg tega nekomu ni bila všeč klopica v Podlubniku in jo je enostavno zažgal, tako da so morali škofjeloški gasilci goreči les pogasiti in s tem preprečili nadaljnje širjenje požara, do katerega bo ob močnem vetru vsekakor lahko prišlo. NOVOROJENČKI V Kranju se je v minulih dneh rodilo kar 15 otrok, od tega 9 deklic in 6 dečkov. Najbolj vitka je bila deklica, ki je tehtala 2.150 gramov, najtežji pa je bil med 6 dečki tisti, ki mu je tehtnica pokazala 4.200 gramov. Na Jesenicah sta se rodila 1 deček in 1 deklica, deček je tehtal 4.250 gramov, deklica pa 2.860 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli po posameznih oddelkih naslednje število bolnikov, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč: interni oddelek 38, kirurgija 180, pediatrija 21 in ginekologija 20. rrr\ GOSTIŠČE TAVERNA ^ JdAKHUo Zerjavka 12, Kranj SISM fpii OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:0641491-068 del. čas od 12h do Olh GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PO SLOVENIJI UREJA: Jože Kožnjek Petek, 11. aprila 1991 SLOVENIJA IN SVET Obiski se kar vrstijo Ljubljana, 10. aprila - Za aktualna dogajanja na Slovenskem je zagotovo v teh dneh najbolj značilna prav izredna mednarodna aktivnost naših državni predstavnikov, saj se obiski pomembnih tujcev ter naših v tujini kar vrste. Če se je v torek iz Bruslja vrnila številna delegacija državnega zbora in političnih strank, ki v teh dneh razlagajo svoje zelo različne vtise o tem, kaj so jim pravzaprav predstavniki in strokovnjaki Evropske unije povedali o tem, kako ocenjujejo slovenske priprave na približevanje Evropi, pa se zunanjepolitična aktivnost nadaljuje z obiski tudi ob koncu tedna. Koroški deželni glavar za nov mejni prehod Včeraj je na enodnevni obisk k predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku prispel deželni glavar avstrijske zvezne dežele Koroške Christopher Zernatto. Dopoldanski del obiska je bil najprej namenjen srečanju s predsednikom republike Milanom Kučanom, nato pogovoru s podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom, z gostiteljem dr. Drnovškom pa sta se pogovorila v hotelu Plesnik v Logarski dolini in popoldne odšla na ogled mejnega prehoda Pavličevo sedlo, ki bo od ponedeljka dalje postal mednarodni mejni prehod. Danes v Ljubljani Jacques Santer Na prav tako enodnevni obisk pa danes prihaja v Slovenijo tudi predsednik Evropske komisje Jacques Santer, ki naj bi se v pogovoru s slovenskim premierom dr. Janezom Drnovškom seznanil z gospodarskim razvojem Slovenije ter reformami ter prilagajanjem slovenske zakonodaje evropskim standardom, ki jih izvaja Slovenija po pristopni strategiji za članstvo v Evrospki uniji. Pogovor bo tekel tudi o razvoju v Uniji, in možnostih, da Slovenija že ob začetku prihodnjega leta postane polnopravna članica EU. Ta pogovor utegne biti pomemben pripevek k dokončnemu oblikovanju mnenja Evropske komisje o Sloveniji in njeni usposobljenosti za pristop k Uniji. Včeraj in danes pa se v Ljubljani mudi tudi delegacija Odbora Skupščine Zahodnoevropske unije (ZEU) za parlamentarne stike in odnose z javnostjo, ki jo vodi predsednik tega odbora Jean Pierre Masseret. Včeraj se je srečala z delegacijo Odbora državnega zbora za mednarodne odnose, ki jo je vodil vodja slovenske parlamentarne delegacije v Skupščini ZEU Tone Partljič, danes pa se bodo sestali z delegacijo Komisije za evropske zadeve, ki jo vodi Lojze Peterle. Delegacija se bo sestala tudi z državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Ivom Vajglom ter predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom. I^MMEHGLAS P 1 S: Vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov izlet po izbiri) + posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike"dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen le več kot pol leta. naročam (mmmmsmEJiGLAS za najmanj eno leto Ime in priimek:..................................................................... Naslov:................................................................................ Podpis:......................................................... će naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite Izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: - z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za_trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih izletov, ki ga bom izbral(-a) in za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem pridobilfa): Moj naslov: Moja evidenčna naročniška številka je Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! V kratkem že druga deklaracija za obnovo in oživitev SKD Pomladno vrenje pri Slovenskih krščanskih demokratih Po enem tednu od objave deklaracije tako imenovane alternative SKD je bila v torek dana f javnost še druga z naslovom Kakšno stranko hočemo. Če je "Deklaracija za oživitev SKD" iz Izlak, objavljena 2. aprila, predvsem opozarjala na poraz na volitvah, nadaljevanje neprimernih potez tudi potem, pomanjkanje demokratičnega pretoka v organih SKD in na nespoštovanje statuta in nepripravljenost vodstva na dialog, pa so podpisniki v izjavi "Kakšno stranko hočemo", ki je bila oblikovana 6. aprila na Belo nedeljo, zapisali programske cilje, ki naj bi jih sledili v SKD. Oba dokumenta omenjata konzervativno - ljudsko usmeritev s tem, da je v zadnjem dokumentu dan poudarek na sredinski usmeritvi na slovenskem političnem prizorišču. O prvi deklaraciji smo se pogovarjali z vidnim članom in poslancem SKD iz Škofje Loke Vincencijem Demšarjem. Deklaracija tako imenovane alternative SKD iz Medijskih Toplic je povzročila v javnosti določeno presenečenje. Kako vi vidite položaj v stranki? "Sam sem vesel tega pomladnega vrveža v naši stranki, saj pomeni oživitev dela v stranki. Sem daleč od tega, da bi govoril o krizi v stranki, pač pa podpis tako različnih ljudi, kot so podpisali to deklaracijo, lahko prinese le nekaj pozitivnega. Pokazalo se je, da ima stranka svoj pomladni sok, iz katerega bo nastalo tudi kaj več, kot le cvetje." V stranki je bila pripravljena povolivna analiza neuspeha. Kako jo ocenjujete? "Nekatere ugotovitve v analizi so zagotovo dobre, z nekaterimi pa se ne strinjam. Očitka, da je bila koalicija z LDS napaka, na primer ne sprejemam, pač pa menim, da smo premalo držali besedo, in da je bilo pri tem premalo odločnosti. Osnutek analize je vsekakor dobrodošla osnova, ki pa jo bo potrebno dopolniti." Na katere nedoslednosti in neodločnosti konkretno mislite? "Ko je predsednik Peterle v septembru 1994 iz protesta proti tedanjim dogodkom odstopil kot zunanji minister, bi bilo edino logično, da mu stranka pri tem izstopu iz vlade sledi, ne pa, da je ostala na pol poti. Podoben položaj je bil tudi konec leta 1995, in reči moram, da je Združena lista ravnala bolj dosledno. Tudi obljuba iz leta 1992, da namreč v nobenem primeru ne bomo sodelovali s komunisti, je bila prelomljena, pri čemer sam menim, da je bila bolj politično vprašljiva sama taka izjava. To kar je zapisano v deklaraciji, ni nastalo v Izlakah, pač pa je že dolgo predmet razprave v SKD, sedaj smo se le odločili, da o tem povprašamo članstvo." Bistveni del deklaracije je sklic volilnega kongresa stranke in zahteva po odstopu vodstva. Odstop vodstva je svet stranke zavrnil. "Najprej kaže povedati, da po statutu SKD lahko o sklicu kongresa odločajo prav regionalni odbori. Drugo pomembno dejstvo pa je, da odstop predsednika in izvršilnega odbora stranke, ki je bil ponujen svetu stranke, ni bil naslovljen na pravi naslov. Če vodstvo voli kongres, je tudi le kongres tisti, ki lahko sprejme odstop, svet stranke lahko o tem oblikuje le svoje mnenje." Ali to pomeni, da zadnji kongres v Škofji Loki ni bil dovolj dobro pripravljen, da bi razčistil najbolj bistvena vprašanja v SKD? "V Škofji Loki smo se na kongres več mesecev temeljito pripravljali in kot uspeh ali zaslugo naših priprav ocenjujem sprejem izjave o tem, da se bo SKD vključil v skupino strank slovenske pomladi. Če ocenjujem te priprave kongresa, sem prepričan, da smo v Škofji Loki storili vse potrebno, res pa je, da se je vodstvo SKD v to premalo vključeva- lo. Omenjena izjava je bila vsekakor pomembna predvolilna usmeritev SKD, in menim, da bi bilo na volitvah, če tega kongresa ne bi bilo, še slabše." V deklaraciji je gotovo eden najpomembnejših delov poudarek po konzervativno -ljudski usmeritvi SKD, ki so jo podpisali tudi vidni člani sicer znani po bolj liberalnih pogledih. Je to že prvi korak k poenotenju v tej usmeritvi? "Predvsem menim, da je najpomembnejši ton usmeritvi stranke dajal njen predsednik, ki si je tudi izbiral najožje sodelavce. Zato sam dvomim o takih označbah posameznikov, ki so v bistvu morali SKD v opoziciji in SLS n« poziciji na medsebojne odnos« in na vaše delo, kot poslanca? "Ta združitev je pri nadaljn jem razvoju slovenskega poli; tičnega prostora več ali manj neizogibna, nisem pa za to, d* se zgodi v tem položaju. SKD smo oslabljeni in to bi pome* nilo v bistvu pripojitev. Po mojem mnenju se mora naš* stranka okrepiti in nato en' akopravno združiti. V SKD 1 dovolj potenciala, da lahko to izpeljemo. Kar pa se lit* razmerij v parlamentu, sen) že ob izvolitvi vlade dejal, dt to ne bo vplivalo na naravno zavezništvo med tema strafl' kama, ki ju druži mnog" skupnih pogledov." Predsednik SKD Lojze Peterle je ocenil deklaracij0 predvsem kot boj za oblast' hkrati pa zagotovil, da b* posredovana pristojnim org? nom stranke. Omenja se žft da naj bi bil kongres stranke * jeseni, ali prihodnjo pomlad Ali ste pripravljeni počakal' do tedaj, ali pa želite hitrejši!1 rešitev? "To deklaracijo je potrebno prebrati predvsem dobrona merno, pa takoj odpadejo vprašanja o razkolu, razbijanj ju in boju za oblast. Naf predlog, da kongres pripravi mo skupaj to le potrjuje. Od stop vodstva kongresu je J< signal za to, da naj bi 118 kongresu torej volili vodstvi; slediti predsedniku. Prav veli ka in pogojno rečeno pestra pokazalo pa se bo, ali novo, ^ udeležba v Izlakah potrjuje, dosedanje. Očitki, da želim0 da si nismo tako različni, da se ne bi mogli dogovoriti, saj vsi želimo dobro in močno stranko. Nismo bili nikakršni zarotniki ali na pol ilegalci, vesel sem, da smo si lahko mirno pogledali v oči in vsak predsednik stranke bi moral biti vesel, da je v stranki takšno gibanje za njeno utrditev." Po porazu na volitvah se tudi še pogosteje omenja možna združitev z Ljudsko stranko. Kako vpliva dejstvo, da je r. le vreči dosedanje vodstvo, & zlonamerni. Za pripravo koH' gresa pa je potreben čas, zato se strinjamo, da se s tem 4 hiti. Sam sem vesel, da se kaže, da ljudem ni vseen torej kol bi pisarna Darje Lavtižar - Bebler je torej odprta vsem, ki imajo kakršne probleme ali ideje in zamisli, kako probleme rešili. • D.Sedej (MSMIM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Biziak / j aQ PIJKOLO storitveno trgovsko podjetje, d.o.o. mnogi so vam obljubljali hitro hujšanje z ČUDEŽNIMI PREPARATI, pa ni bilo tako!!! PlJfcOLO VAM PONUJA ZDRAV IN UČINKOVIT PRIPOMOČEK V OBLIKI ZELIŠČNIH TABLETK Z DODATKOM MULTIVITAMINOV NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU: 0602/42-991 od 8. do 20. ure POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA 8 POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava slik akad. slikarja Janeza Kneza. V Galeriji Me6tne hiše razstavlja slike in dela na papirju Janez Mišo Knez. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Naših 50 let - razvoj Srednje mlekarske in kmetijske šole v Kranju.V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Danilo Jejčič. Mali galeriji Likovnega društva Kranj je na ogled jubilejna razstava likovnih del petih likovnikov sošolcev z Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja slike Evgen Guštin, član Dolika. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled deset slovenskih otroških in mladinskih knjižnih ilustracij iz stalne galerijske zbirke. V galeriji Avla razstavlja akad. slikarka Vesna Gaberščik - ligo. RUDNO POLJE - V učnem centru slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. BLED - v Festivalni dvorani je na ogled razstava Sveto pismo med kulturo in zgodovino - ob 450-Tetnici rojstva Jurija Dalmatina. V Hotelu Astoria je odprta prodajna razstava likovnih del Ljube Hahonina in Sergeja Hahonina. SKOFJA LOKA - V Galeriji Fara razstavlja likovna dela Arpad Šalamon. V Galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Boris Gaberščik. Zbirke Loškega muzeja so znova odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V Galeriji Loškega muzeja je še do 20. aprila odprta razstava metuljev. V mini galeriji Upravne enote Skofja Loka razstavlja Tomai Križnar grafike z naslovom Vedute Škofje Loke. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 60 -letnici Gorske reševalne službe Tržič. REVIJA FOLKLORNIH SKUPIN Predoslje - V Kulturnem domu v Predsoljah bo v nedeljo, 13. aprila, ob 15. uri območna revija odraslih folklornih skupin, ki jo pripravlja ZKO Kranj in FS Iskraemeco. Prireditev se bo pravzaprav začela že nekoliko prej s povorko od šole do kulturnega doma. Nastopilo bo pet folklornih skupin, prireditev pa bo uvedel glasbeni nastop tamburaškega orkestra FS Iskraemeco Kranj pod vodstvom mentorja Tomaža Kukoviča. Na prireditvi nastopajo: Folklorna skupina Sava Kranj, mentor Zvone Gantar, Folklorna skupina KUD Matija Valjavec -Cirles Preddvor, mentor Marina Lombar, Folklorna skupina Ozara Kranj, mentor Brane Šmid, Folklorna skupina KUD Mali vrh Nemilje-Podblica, mentor Franc Šolar in Folklorna skupina Iskraemeco Kranj, mentor Jože Šenk. VEČER Z IGORJEM KARLOVŠKOM Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo danes, v petek, ob 18. uri literarni večer posvečen kriminalki. Gost prireditve bo pisatelj in scenarist Igor Karlovšek iz Celja. Avtorja slovenski bralci najbolj poznajo po pred dvema letoma izdanem romanu Polnočna loža. Pred tremi leti so izšli kar trije njgevi romani in sicer Rodoljub, Navzdol in naprej in Klan. Avtor, ki je po poklicu pravnik, dobro obvlada stil pisanja kriminalk, sam pa meni, da se je temu žanru še najbolj približal v svojem romanu Rodoljub. V svojih zadnjih knjigah in tudi scenarijih se loteva kriminalnih zgodb, ki se dogajajo v Sloveniji, ozadnje zgodb pa je dobro spoznal tudi pri nsvojem delu kot sodnik in zdaj kot samostojni odvetnik. Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj Amaterski mladinski oder P.G. Nova Goricat MARSOVCKI NA OBISKU sobota, 12. aprila 1997, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA TEL-E-TV KRANJ KronI GLAS t,/OPTIKA Bfeivveisovct 18, Xranj (nasprotiporodnišnice) teb 225-600 RfltlHlSHI PREGLED VIDU J 15.30 Jo 1?. ure VELIKA IZBIRA OKVIRJEV, SONČNIH OČAL TER POVEČEVALNIH LUP! HITRA IZDELAVA! «(//«■/«:» 0) ■to T" a ro C g Sli* lili a a! i g T} Nil C? 9 o ! 3* 1 d) jI 11 co > > C o o "O T3 C o O ,»!!! > '5 2, > > o o 2* S. w p> p> d ćj> čF o C ■I > o °- 9- co *-» o o _ — g c to 42 «" .2. _ >n ^ « J* u « co co "D (D > C0 « 5T l i a C- (A .8.1 10, c C « g I --C »z M i f "g s# QOQW w 0) 3 .£ O <0 održao E E co oj i M O. KJ > a e > NJO C (C J o 0) C c C PČ N § ^ E'c« S J, A A co 2 I ep c a.'5T m o % s C T) V) O ca d) T3 C K!fE|fi :F-a) - 5f (D g) fllflll o« S>nic O.J2 to Slillill llfjfili rr -o oc o. o. f wo w o) S (0 I I C O k3 if \ N 0) •N O 1 S5 USJi-S - fc ko 2 o 4 i&ŠI 0) c ^ co fc m tr > T3 OT iS o*J o o ~ O) JO O) o> FQOQQ to co CM CM CM IO lO mmioininioiommmcocDco CM CM CM CO ^82 ONr-oOr- CM O CM OtOOOO 3rrCMi-CMC0 co^-t- t- cm co -g- n-ci5 co cd t^. h~ h- r>-h- t— t— r— f— r— r— CO ^ CNI CO co co co o ^ CM CM CO c*. o* o o> O 1 O o (/) z < 5 s (O I o. o o. ca c S. ca 1 a sz V) ^i,ć™cci:| ca ca ca o P .s ,S £ ■— — ?w o m 2. o o n d o P 2 P) p> en ro QQ.F C2.FFF w t- co i- cm co m en i- cm t— tj- T}" O) T- T- T- T- T- T- T— CM CM t- IO CM CM CM CM t-CM CM CM CM o t-cm cm cm cm m m m m m _ T3 _ i ili o -g o>:p._ P w "o (o w > p 2-g 2-S 2 ggj g &g co £3 ca 2 E JS c.E c._ f -'5 > > > ■= > 5 o g o j? o F F F F O-F mioss co CM CM CM Tt tJ CM CM CM CM CM m m m in in Na podlagi določil Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I RS 28/93) in Zakona o graditvi objektov (Ur. I. RS 59/ 96) , ter Odloka o proračunu občine Kranjska Gora (UVG 1/ 97) objavlja občina Kranjska Gora JAVNI RAZPIS za Izbiro najugodnejšega ponudnika za ureditev zunanjega igrišča pri osnovni šoli Kranjska Gora 1. Naročnik: Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora 2. Predmet razpisa: 1. Ureditev zunanjega igrišča pri Osnovni šoli Kranjska Gora 2. Razpisna dokumentacija je na voljo od objave razpisa na sedežu občine Kranjska Gora (tel. 064/881-846), Kolodvorska 1a, Kranjska Gora. Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo v času uradnih ur, v vrednosti 3.000 SIT. Znesek nakažejo na ž.r. Občine Kranjska Gora štev. 51530-630-50246. 3. Orientacijska vrednost risanih del je 10.000.000 sit. 4. Predvideni rok za izvedbo I* do 25. 5. 1997. 5. Merila za izbiro najugodn*)' šega ponudnika: - cena in plačilni pogoji - reference - rok izvedbe del - garancijska doba - ostale ponujene ugodnosti 7. Investitor si pridržuje pravic*' skleniti pogodbo za zmanjš^ obseg del, oziroma za izvedo0 v dveh ali več fazah. 8. Ponudniki naj oddajo P^' nudbe v zapečatenih kuverta"1' s pripisom "Ponudba - J1 odpiraj - Igrišče pri OŠ Kranj«' ka Gora" na naslov: Občin* Kranjska Gora, KolodvorsK« 1a, Kranjska Gora, najkasnej* do 22. 4. 1997 do 12. ure. 9. Odpiranje ponudb bo 22- T 1997 ob 12.30 uri v sejni soj Občine Kranjska Gora, Ko^ vorska 1a. , 10. Ponudniki bodo obveš^ o izidu razpisa v 8 dneh °" dneva odpiranja ponudb. V Kranjski Gori, 8. 4.1997 JofeKotnlK m K ProMontana Trgovina, zastopstvo, športni program1 ZAPOSLIMO 1. Prodajalca(ko) za trgovino v Kranju 2. Poslovodjo za enoto v Kranju Pogoji: Izobrazba ustrezne smeri, izkušnje Vloge pošljite na: ProMontana, STM 15, 4290 Tržič s pripisom: VLOGA ZA DELO GOSPODARSTVO _UREJA: Marija Volčjak__ Vlada pripravlja nov sveženj gospodarskih ukrepov in sestavlja ekonomsko politiko za prihodnja leta Zajezitev rasti plač in skrb za nova delovna mesta pržava bo pomagala slabim podjetjem, ki imajo tržne možnosti, sama pa se ne morejo izmotati iz nakopičenih finančnih težav. Uubljana, 9. aprila - Na skupščini gospodarske zbornice Slovenije je pre-^ednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki so jI* spremljali gospodarski ministri, prebavil novi sveženj gospodarskih ukre-P°% ki ga bodo zavezali te dni in poslali v parlament. Vlada pa sestavlja tudi j*onomsko politiko za prihodnja leta, ki ?° kot vse kaže v znamenju varčevanja, *aJ«>r je že drugod po Evropi. Proračun Qaj bi bil hkrati sprejet za letošnje in Pnhodnje leto, vzporedno pa bo potega razprava Na skupščini je uvodoma spregovoril Bredsednik Gospodarske zbornice Jožko ^"k, ki je ponovno opozoril na težaven Položaj gospodarstva, predvsem na protrne, o katerih je upravni odbor GZS že Ve-krat razpravljal. Stvari torej ne kaže Ponavljali, vsekakor pa je treba reči, da se ]e naposled "prijela" zbornična pobuda iz lanskega septembra o nacionalnem varče-ya'no razvojnem programu. Vse namreč . a-£, da vlada resno razmišlja v tej smeri 10 ^a je zajezitev plač šele začetek, tudi iz Vstopa predsednika dr. Janeza Drnovška jj* skupščini gospodarske zbornice je bilo razbrati prav to. Cez dve leti evropska inflacija Vlada zdaj pospešeno dela in skuša Nadoknaditi zamujeno v času koalicijskih Ppgajanj. Parlamentu bo 22. aprila pre-pgala nov zakon o začasnem proračuns-*eni financiranju, da bi stvari v prvi Polovici letošnjega leta potekale kar £aJbolj normalno. Hkrati pa pripravlja poračuna za letošnje in prinodnje leto, s jem seveda tudi okvire ekonomske poli- o, *n -av.ne finančne politike. Slovenija potrebuje večjo gospodarsko tast, če se želi pridružiti skupini gospo-i jarsko najbolj razvitih držav. Težko jo je posegati hkrati s stabilizacijo in ustavl-Hjjem inflacije, vendar bi se brez rasti JjJAko podrlo socialno ravnotežje. Vlada P0 tudi letos in prihodnje leto nadaljeva-j*s prizadevanji za postopno zniževanje Racije, odpravila pa bo še nekatera ^novna nesorazmerja, predvsem v en-?r8etiki. V letih 1999 in 2000 pa naj bi Pri nas inflacija tolikšna, kot jo v Povprečju dosega EU, je dejal dr. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek se je v spremstvu ministrov udeležil seje skupščine GZS in direktorjem predstavil novi sveženj gospodarskih ukrepov ter nakazal ekonomsko politiko v prihodnjih letih. Foto: G. Šinik školaj Bevk, direktor kranjske 'Jkraemeco je opozoril, da bo TZava pomagala slabim podjet-i?1*, vse teiji pa je položaj neto Rožnikov, saj tečaj zaostaja za ^flacijo, na svetovnem trgu pa cene Padajo, za približno 10 odstotkov l*tno. Jože Stanič direktor velenjska Gorenja pozdravlja zamisel o ^fČevanju in skrb za nova delovna 'Kesta. Plače so previsoke predvsem Zjiradi podjetij, ki Žive na krilih ^°niače inflacije, za pretežne izvoznike pa je sedanja ekonomska Politika ubijalska in samo nežni P°P,ravki ne bodo zadoščali. Drnovšek. Gospodarska rast pa bi morala biti v prihodnjih letih vsaj 4- do 5-odstotna, kar je po besedah predsednika vlade stvaren cilj. Usklajevanje plač enkrat letno Osrednje vprašanje gospodarske politike je v tem trenutku zajezitev plač, ki ne smejo prehitevati rasti družbenega proizvoda. Vlada bo socialni sporazum skušala skleniti za tri, štiri leta, vsekakor pa vsaj za letošnje in prihodnje leto skupaj. Plače naj bi se z inflacijo uskladile le enkrat letno, kar je bilo že sprejeto za državne funkcionarje in predlagano managerjem. Sindikatom sem to že povedal, vendar pa seveda ni moč pričakovati, da bi se pri nas kdorkoli nečemu kar tako odpovedal, zato bomo v pogajanjih s sindikati hkrati jasno povedali, kako bomo povečali gospodarsko rast in kako ohranili in odprli nova delovna mesta. Predvsem zaposlenost je stvar, ki jo lahko sindikatom ponudimo kot tisti motiv, ki utemeljuje počasnejšo rast plač, je dejal dr. Drnovšek. Poleg tega bo vlada pregledala vse socialne obveznosti, ki jih je v preteklosti sprejel parlament, ocenili bodo, kje so možni prihranki oziroma čemu se je moč odpovedati. V parlamentu pa bodo seveda morali o tem doseči politično soglasje. Pomoč prek razvojne in izvozne družbe Pri javni finančni porabi Slovenija ne odstopa od evropske sredine, poleg tega pa javnih financ ne smemo gledati kot stroške v podjetju, saj vsebujejo tudi posege v gospodarstvo, predvsem pa precej investicij. Prevzele so tudi precejšnje breme pokojninskega zavarovanja. Pokojninska reforma bo previdna in postopna, večjo racionalnost pa je moč pričakovati šele dolgoročno. Sicer pa je Dr. Marjan Senjur, minister za ekonomske odnose in razvoj je dejal, da stvarni tečaj res zaostaja za stvarno rastjo cen, vendar pa so velike razlike med posameznimi valutami. Izračuni kažejo, da se je konkurenčnost slovenskega gospodarstva lani na tujih trgih povečala. Pripraviti bi morali boljšo analizo plač, saj podatki kažejo, da naraščajo, nihče pa nima tega občutka. Slovenija bi moral bolj spodbujali investicije v tujino, teh instrumentov še nimamo, tudi SID se s tem Še ne ukvarja. bila po Drnovškovih besedah največja napaka odpravljena že lani s spremenjenim načinom poračunavanja pokojnin. Pogoji financiranja naj bi se izboljšali, saj so sorazmerno visoke obrestne mere primerne le kratek čas, pri nas so že predolgo, zato je premalo normalnih proizvodnih investicij. Vlada bo razvojni sklad preoblikovala v razvojno družbo in povečala njen kapital ter instrumente. Pomagali bodo podjetjem, ki imajo tržne in razvojne možnosti, sama pa ne morejo izplavati iz nakopičenih, predvsem finančnih težav. Več instrumentov naj bi dobila tudi Slovenska izvozna družba, finančni minister pa je bankam v državni lasti že dal pobudo o ugodnejših pogojih financiranja gospodarstva, pričakujejo, da bodo temu sledile tudi druge banke. O tečajni politiki predsednik vlade ni Eovedal nič novega. Pomembna spodbu-a gospodarskemu razvoju bo v prihodnjih letih lahko normalizacija sodelovanja z državami na našem jugozahodu. Slovenija ima letos pomembno vlogo v Cefti, parlament naj bi na majski seji ratificiral sporazum z EU, posredne gospodarske koristi pa bo imela tudi vključitev v zvezo Nato. • M. Volčjak ^a Viču v Ljubljani bo Merkur marca prihodnje leto odprl prodajni center Merkur na dražbi kupil ljubljansko Nastro Jjj-Jl- 10. aprila - Direktor (tajskega Merkurja Jakob *-li i- m stečaJn' upravila- ljubljanskega podjetja jjStro Bojan Pečenko sta d0 Podpisala kupoprodaj* ^Pogodbo za Nastrovo hJJJl-Sce in objekt na Viču v e&ani, ki gaje Merkur kot J «*> dražitelj kupil 28. marca ^ Prvi dražbi. Icjk^kur je 27.559 površins-nej.metrov zemljišča in objekt Posi -e tovarne Nastro v MČn°Vn° .,nc-ustrijski coni na HjjjH v Ljubljani kupil za 6,5 *elo a. marK- Lokacija je redn,Zkn-'m-va' saj je v nepos-Plek D,ižmi prodajnega kom-d0 **a Interspar. Merkur bo Post \ca P-ihodnje leto tam Kate? nov -r80VS--- center, v -el0[e m bo naprodaj njegov lni asortiman. Zase bo Merkur ima v Ljubljani že pet trgovin in dva trgovska centra, gradnja ob Dolenjski cesti, kjer je že kupil 19 tisoč površinskih metrov zemljišča, pa se zaradi zapletov z dokumentacijo odmika. Zato smo se odločili za nakup podjetja Nastra, je povedal direktor Jakob Piskernik. Zanimanja je bilo precej, je dejal stečajni upravitelj Bojan Pečenko, vendar se je na prvi dražbi pojavil le Merkur, nekateri me zdaj sprašujejo, kdaj bo naslednja. . Tokrat so se ušteli v čakanju Direktor Merkurja Jakob Piskernik in stečajni upravitelj na drug0 oziroma tretjo draž-Ijubljanskega Nastra Bojan Pečenko med podpisom pogodbe. bo ko je izklicna cena nižja. S Foto: Tina Doki prodajo je tako zadovoljen otreboval 14 tisoč površins- površin, 900 površinskih me-ih metrov zemljišča, preosta- trov skladišča gradbenega malega bodo prodali. Nov teriala in 1.500 površinskih prodajni center bo imel 4.100 metrov zunanjih skladišč ter površinskih metrov prodajnh 170 parkirnih mest. Priporočilo delodajalcev Nacionalni razvojno varčevalni program Predstavniki vseh delodajalskih organizacij so na pobudo vlade sprejeli priporočilo o uvedbi nacionalnega razvojno varčevalnega programa. Ljubljana, 9. aprila - Nadzornim svetom delniških družb, skupščinam družb z omejeno odgovornostjo in upravam gospodarskih družb so predstavniki vseh delodajalskih organizacij posredovali priporočilo o uvedbi nacionalnega razvojno varčevalnega programa. Pobuda vlade je nastala tudi na osnovi sklepov upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije z 18. septembra lani. Priporočilo so podpisali Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Ogistta. Delodajalci podpirajo prizadevanje vlade za splošno varčevanje v Sloveniji in napore za izboljšanje rezultatov poslovanja ter s tem krepitev Konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva. Pri tem poudarjajo, da se takšne aktivnosti dnevno izvajajo v naših delovnih okoljih. Pričakujejo, da bo vlada pripravila celovit nacionalni razvojno varčevalni program in izvajala socialni sporazum. Vlada in Banka Slovenije naj pripravita ukrepe, s katerimi bomo začeli opuščati mehanizem indeksacije. Najpomembnejši je prehod na enotno obrestno mero in sprejetje nominalno enakega državnega proračuna kot lani, torej brez indeksacije. To je predpogoj za odpravo indeksacije pri plačah. Gospodarske družbe naj letos ne bi povečale plač, ki so opredeljene v individualnih pogodbah. Vsem tistim družbam in njihovim upravam, ki so sklenile individualne pogodbe v nasprotju z usmeritvami dogovora o merilih za individualne pogodbe (UL 23/95) ali izplačuje plače prek zneskov, ki jih določajo merila, predlagajo uskladitev izplačil in seveda popravo sklenjenih individualnih pogodb. Združenje Manager pozivajo, da začne skupaj z delo-dajalci postopek za spremembo meril za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev. Pri tem naj upoštevajo odvisnost plač man-agerjev od plač vseh zaposlenih v družbi in od ugotovljene uspešnosti poslovanja gospodarske družbe. Strinjajo pa se, da se v monopolnih gospodarskih družbah ne morejo upoštvati enaka merila za zvišanje osnovnih plač zaradi nadpovprečnih rezultatov kot v družbah, ki so izpostavljene tržnemu prepihu. Za Terminale ni bilo kupca Kranj, 8. aprila - Na okrožnem sodišču ni uspela javna dražba premoženja kranjskega podjetja Iskra Terminali T&G, ki je že četrto leto v stečajnem postopku. Podjetje T&G so ustanovili pred leti, ko so matični Terminali zašli v hude težave. Na dražbi je bilo premoženje, vredno 385 milijonov tolarjev, vendar kupca zanj ni bilo. Podjetje je že četrto leto v stečajnem postopku, saj se je zapletalo zaradi razčiščevanja obremenitev premoženja. Sklepamo lahko, da kupcev na dražbi ni bilo prav zaradi tga, ker so stavbe obremenjene z najemnimi pogodbami. Delavce, ki so bili nekaj časa zaposleni v podjetju T&G, v stečajnem postopku uveljavljajo svoje terjatve. Ker dražba ni uspela, jim verjetno še ne bodo kmalu izplačane. E tudi stečajni upravitelj, saj bodo upniki zelo visoko poplačani, zadovoljen pa je tudi s tem, da je nepremičnina ostala v slovenskih rokah. • M.V. INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. SEMINAR KAKO POSLOVATI Z JUŽNO KOREJO, 15. 4. 97 v prostorih GZS, Slovenska 41, Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije, Oddelke za mednarodno sodelovanje, ter korejsko trgovino predstavništvo KOTRA iz Ljubljane organizira seminar na temo: KAKO POSLOVATI Z JUŽNO KOREJO. Seminar ob 15.4.97 v prostorih GZS, Slovenska c. 41 v Ljubljani od 9.00 do 13.00 ure. Informacije o programu, kotizaciji, ter prijavnico dobite na Območni zbornici za Gorenjsko tel. 222 584. 2. PRIPRAVA NA PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA PRIDOBITEV LICENC V CESTNEM PROMETU, Kranj, 26. - 30. 5. 97 Gospodarska zbornica Slovenije - CTU v sodelovanju z Območno zbornico za Gorenjsko organizira seminar za vodstvene delavce transportnih organizacij, transportnih oddelkov drugih organizacij in družb, obrtnike, samostojne podjetnike, ki opravljajo prevoz oseb in stvari v cestnem prometu in morajo opraviti preizkus strokovne usposobljenosti kot enega od pogojev za pridobitev licence. Seminar bo v Kranju od 26. 5. - 30. 5. 97, pogoj za organizacijo seminarja v Kranju je več kot 20 udeležencev. Evidenčne prijave pobiramo do 10. 5. 97. Kotizacijo boste nakazali tik pred začetkom seminarja. Za tiste, ki se bodo prijavili na seminar, bo zbornica tudi posredovala prijave na izpit. Predavatelji na seminarju so avtorji priročnika, ki je obvezno gradivo za izpit in člani izpitne komisije. Vse dodatne informacije in prijave na Območni zbornici za Gorenjsko, tel.: 222 584. Ne pozabite rok za prijavo je 10.5.97. 3. POSVET MEŠANIH SLOVENSKO ITALIJANSKIH PODJETIJ "SO IZKORIŠČENE VSE MOŽNOSTI", Nova Gorica 10.4.1997 GZS Območna zbornica za severno Primorsko Nova Gorica in Informest - Storitveno dokumentacijski center za mednarodno sodelovanje Gorica - Italija vabita na posvet mešanih slovensko-italijanskih podjeti, 10.4.1997 ob 10. uri v Kongresnem centru Perla na temo "So izkoriščene vse možnosti". Informacije in prijavnico dobite na Območni zbornici za Gorenjsko, tel. 222 584. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak _ Konkurenca v slovenski digitalni tehnologiji Konzorcij GSM Ljubljana, 9. aprila - V konzorciju GSM so se združila tri slovenska odlična podjetja ter tuj partner. Kranjski Iskratel, Interevropi in Istrabenzu se je pridružil tudi največji svetovni operater mobilne telefonije GSM Telecom Finland, njihov cilj pa je ne le vzpostavitev konkurence v digitalni mobilni telefoniji, pač pa posredno odpiranje novih možnosti zaposlitve, nuđenje možnosti dela številnim slovenskim podjetjem, dvig kvalitete ponudbe. Novi operater naj bi bil v večinski slovenski lasti. V Evropi z izjemo Švice ter nekaterih vzhodnoevropskih držav sisteme mobilne telefonije nudita vsaj dva operaterja. Po mnenju predstavnikov novoustanovljenega Konzorcija GSM je slovenski prostor dovolj velik za delovanje dveh operaterjev - poleg podjetja Mobitel, ki je delno v državni lasti, naj bi bili po svoji oceni sami najbolj primeren konkurent. Ob tem je potrebno poudariti, da se Konzorcij GSM zavzema za čimprejšnje sprejetje zakona o telekomunikacijah, ki bi dokončno uredil tudi področje mobilne telefonije in pa nenazadnje, da bi se za operaterstvo mobilne GSM telefonije podeljevale koncesije na podlagi javnega razpisa. Svoje prednosti konzorcij vidi predvsem na dveh področjih. Finski operater kot največji svetovni operater digitalne mobilne telefonije zagotovo velja za največjega poznavalca tovrstne tehnologije, druga prednost pa so tehnološke možnosti IskrateTa za postavitev sistema v Sloveniji. Kranjsko podjetje se že lahko pohvali z uspešnim projektom GSM telefonije v okolici Moskve, zato po njihovem mnenju poizkusno delovanje sistema ne bi bilo potrebno. Če ga bo predpisala država, so zahtevo seveda pripravljeni upoštevati. seveda pa se potencialnim uporabnikom upravičeno zastavlja vprašanje, kakšne naj bi bile posledice vstopa novega operaterja. Prva in najbolj očitna naj bi bil padec cene storitev, za koliko konkretno naj bi se te zmanjšale, pa na konzorciju zaenkrat še ne znajo odgovoriti. Novo GSM omrežje bo zagotovo slovenskemu gospodarstvu ponudila precej dela, saj Konzorcij v prvih treh fazah projekta namerava investirati med sedemdesetimi in osemdesetimi milijoni nemških mark, kasneje v petih letih pa še 120 milijonov nemških mark in naj bi v zaključni fazi z GSM signalom pokrili več kot 90 odstotkov slovenskega prebivalstva. • U. Špehar Posodobitev telefonskega omrežja v Cerkljah Sodobni in znesljivi telefoni v Cerkljah Včeraj in danes v Cerkljah preklapljajo telefonske priključke, zato je telefonski promet občasno prekinjen in moten. Kranj, 10. aprila - Telekomo- Telekom se je za posodobiva poslovna enota v Kranju tev in razvoj omrežja v Cerkl-te dni zaključuje projekt jah odločil, ker so tam imeli razvoja in posodobitve tele- doslej le 28,7 telefonskih prikl-komunikacij v občini Cerklje, jučkov na sto prebivalcev, kar kjer bodo poslej naročnikom je med najnižjimi na Gorenjs- na voljo najsodobnejši telefonski priključki, medkrajevne zveze pa bodo zanesljive, saj so od Kranja do Cerkelj potegnili optični kabel. Investicija je vredna 86 milijonov tolarjev. PEUGEOT UGODNO mJtrttŽJm, P 106 1.350.000 SIT 1 P 406 ST 1,8 3.242.000 SIT P 406 BREAK ST 1,8 3.482.000 SIT UGODNI KREDIT od 7 + 6 %, SERVIS IN PRODAJA VOZIL AVTOHIŠA KAVČIČ MILJE 45, VISOKO PRI KRANJU, tel. 064 431-142 Z zaključna dela obsegajo preklapljanje telefonskih priključkov, zato imajo te dni naročniki v občini Cerklje te dni težave pri telefoniranju, saj je telefonski promet moten, občasno tudi prekinjen, saj drugače ne morejo izvesti preklopa. Z zaključnimi deli so začeli v četrtek, nadaljujejo v petek (danes), ko jih bodo predvidoma zaključili. Če boste v naslednjih dneh še imeli težave in motnje pri telefoniranju, bo šlo verjetno za napako, ki jo prijavite službi za prijavo napak na telefonski številki 977. kern. Novih telefonskih naročnikov tam niso mogli več priklapljati, zaradi počasnega prenosa pa so se pritoževali večji porabniki, kot so banka, Eošta, servisi in drugi podjetni-i. Telekomunikacijsko povezavo Kranja s Cerkljami pa so zalsti v poletnih mesecih pogosto poškodovali uradi strele, ki so prav nam tem območju najbolj pogosti. Med Kranjem in Cerkljami so položili optični kabel, dela so potekal čez zimo, vendar so jih kljub težkim razmeram z razumevanjem ljudi in občine uspešno zaključili. Digitalno telefonsko centralo v Cerkljah so razširili za 344 telefonskih priključkov ter namestili opremo za 48 ISDN priključkov. Zato bodo poslej telekomunikacijske storitve v Cerkl-jah zanesljivejše in kvalitetnejše, kar je dobrodošlo predvsem za večje porabnike. Posebej za banko, pošto in servise je dobrodošla veliko večja hitrost prenosa, ki bo psolej tudi dva megabita na sekundo. Uporabnikom pa so na voljo ISDN priključki, ki omogočajo veliko kvalitetnejšo uporabo interneta. Poleg tega bodo v Cerkljah lahko začeli opuščati dvojčne priključke. V načrtu pa imajo tudi razširitev krajevnega omrežja, dokumentacijo že pripravljajo za Češnjevek, Trato, Velesovo in vasi proti Brniku. • M. V. * prodaja rabljenih NMT * odkup rabljenih NMT *GSM * leaslng , * kredit ^1 tvt.fu.v: % 064 22 2.1 &L http: /A OAIMCAI I > jrm. MrrsuetSHi AEG NOKIA * Panasonic NEC [flJHOjVDA SERVIS & PRODAJA AMBROZ PREŠERNOVA 1 2 RADOMLJE SLOVENIJA TEL.&FAX:06 1 /727-534 * PRODAJA VOZIL * AVTOMEHANIKA * AVTOKLEPARSTVO * AVTOUČARSTVO "nour s-uRflmi ciuic pruic u prodaji CIUIC HB 14 ŽE Zfl 21.990 DEffl TEREOSBO UOZIIO CR-U 4h<* mfljfl U SLOUEniJI vcDcžcvruc - tnnoT SRCE POZABI VSK AVTOHIŠA MAGISTER d.0.0. Radovljica (JUL M&M&ftm ® tel.:064/715-2*6, fax:064/71M90 Prodaja vozil in poobloičeoi servis. Originalni rezervni deli in dodatna oprema AX ZE OD IT 1.092.000 1.298.500 1.622.000 ZE OD SIT SIT VEDEZEVANJE'TAROT iNAR 3JJS? luiUifA VEDEŽEVANJE 090 44 69 1'KI/NANI VIOI/tVAlJO [AN IA IN MAMICA PREROK Možnost osebnega obiska! 090/41-29 090/42-38 MEŠETAR Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč Če kupujete ali prodajate kmetijska zemljišča, vam bodo n aprilske informativne ali izhodiščne cene, ki nam jih je H posredoval sodni izvedenec in cenilec ing. Pavel Okorn i*Jir Škofje Loke, koristen pripomoček pri sklepanju kupčij. pi C e n a (v sit/m2): Bonitetni Njiva, int. Travnik, ekst. Pašnik Gozdno razred sadovnjak sadovnjak zemljišče Območje upravne enote Kranj 1. 462,50 346,90 161,90 148,00 2. 416,30 300,60 138,80 124,90 3. 370,00 254,40 115,60 101,80 4. 323,80 208,10 92,50 69,40 5. 277,50 161,90 69,40 55,50 6. 231,30 138,80 46,30 37,00 7. 185,00 115,60 23,10 18,50 8. 138,80 92,50 - ■ 1 - j. Območje upravne enote Jesenice 1. 352,80 264,60 123,50 112,90 2. 317,50 229,30 105,80 95,30 3. 282,20 194,00 88,20 77,60 4. 247,00 158,80 70,40 52,90 5. 211,70 123,50 52,90 42,30 6. 176,40 105,80 35,30 28,20 7. 141,10 88,20 17,60 14,10 8. 105,80 70,60 - Območje upravne enote Radovljica 1. 428,00 321,00 149,80 137,00 2. 385,20 278,20 128,40 115,60 3. 342,40 235,40 107,00 94,20 4. 299,60 192,60 85,60 64,20 5. 256,80 149,80 64,20 51,40 6. 214,00 128,40 42,80 34,20 7. 171,20 107,00 21,40 17,10 8. 128,40 85,60 - M Območje upravne enote Tržič 1. 360,10 270,10 126,00 115,20 2. 324,10 234,10 108,00 97,20 3. 288,10 198,10 90,00 79,20 4. 252,10 162,00 72,00 54,00 5. 216,10 126,00 54,00 43,20 6. 180,00 108,00 36,00 28,80 7. 144,00 90,00 18,00 14,40 8. 108,00 72,00 OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE IN BODOČE MAMICE Do številke 54 priznani proizvajanj UGODEN NAKUP l_rT_ Uomsičevo 16,4000 KRANJ V/iVrilDBBB ODPRTO od 9-12 ure in 15-19 ure; SOROTA 9-12 Prodaja: BOLTEZ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJI KRANJ, STANETA ŽAGARJA # c telefon: 064/331-639, 331-662^ peiek, 11. aprila 1997 POSLI IN FINANCE _UREJA: Marija Volčjak 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Kadrovski sejem TOP JOB Srečanje podjetij in študentov april - Od 14. do 18. aprila bo potekal šesti sejem **drovskih potencialov - Top Job, ki ga prireja AIESEC, ^dnarodna neprofitna in neodvisna organizacija študentov "tonomskih in organizacijskih ved. Sejem je namenjen SfeČanju med podjetji in študenti, spremljali ga bodo Predavanje, okrogla miza in delavnica, predavanje bo v ponedeljek, 14. aprila, ob 17. uri na jkonomski fakulteti v Ljubljani, na temo poslovanja podjetij v stoletju. Z njim nameravajo študente opozoriti, kako j^emben je odnos podjetja do delavcev, okolja in do drugih Nietij. V okviru teme bodo dan kasneje pripravili tekmovanje ^dentov pri reševanju konkretnega problema. Okrogla miza bo ,sredo, 16. aprila, ob 16. uri na Ekonomski fakulteti, skušali ^odo ugotoviti, kakšne so možnosti sodelovanja med podjetji in ?^verzo in opozorili predvsem na razlike med znanjem, ki ga j^dentje dobe in fakulteti, in pričakovanji delodajalcev. Ravnica bo v četrtek, 17. aprila, ob 16. un na Ekonomski ^*ulteti, pripravili jo bodo s sodelovanjem Zavoda za zaposlo-atye, namenjena je večji pobudi mladih pri iskanju zaposlitve. .Projekt se bo v petek, 18. aprila, zaključil s sejmom, ki ga bodo Popravili v Cankarjevem domu, odprt bo od 10. do 15. ure. f^jnenjen bo osebnim pogovorom med študenti in podjetji, ki se p*do predstavila na stojnicah. Letos se bodo sejma udeležili: i °spodarski vestnik, Revoz, Deloitte & Touche, Nova Ljubimka banka, ITEO, GPG, SAM, Tobačna Ljubljana, McDo-?a'd's Slovenija, Liko Pris, M Servis, PS Iskra Commerce, 's*ratel, Hermes Softlab, SKB banka, Intereuropa, Procter& ^Tible, Banka Celje, Lek, Jenewein, Gorenjska banka, ŠOU, Ml International, Termo, Ljubljanska borza in Fructal. » v okviru projekta bo vzpostavljena tudi baza podatkov o 'Udentih, kar olajša stik podjetij s študenti. Zanimanje je vsako večje, letos pričakujejo približno 3 tisoč študentov. V bazo P°datkov so vključeni vsi, ki to želijo, podjetja pa jo lahko "Porabljajo vse leto. I Rezultate dosedanjih srečanj je moč izraziti številčno, saj se je sejma udeležilo 32 podjetij, ki so zaposlila 46 študentov, •^delila 13 štipendij in omogočila 51 delovnih praks. AIESEC vabi vse študente, da se udeležijo sejma in Premljajočih prireditev. Dodatne informacije lahko dobijo pri *»ESEC Kranj, FOV, Prešernova 11/2, tel. (064) 221-424. Seminar za managerske šole j.rar,j> april • V Centru Brdo so spet pripravili seminar za 'rektorje managerskih šol srednje in vzhodne Evrope. I. Seminarja se udeležuje 35 direktorjev in dekanov iz 15 držav LJ1 25 marketinga iz 17 držav, tudi iz zahodne Evrope in ZDA. I redavajo najbolj ugledni profesorji evropskih managerskih šol, center Brdo pa predstavlja svoje enajstletne izkušnje. KIDRIČEVA 41 Jesenice 4270 mm *VC OKNA - VRATA - SKNCHA A NOVOGRADNJO IN OBNOVO Zaradi širitve dejavnosti ikmo več MONTMRjFV Prijave v pisni obliki na gornji nas/ov. . TRGOVINA DOM r 4909 ŽABNICA 68 PRAVI NASLOV ZA NAKUP CRADdENECA MATERIALA ORAPITEUI! Strešnih bramac po stori ceni do 12. 4. Akcijska prodaja v aprilu: tendapor, prane ploSče, jupol, belton, beltop [UGODNI PLAČILNI POGOJI: PLAČILO S ČEKI NA OBROKE CEDITI DO 1 L£TA:T+5%; DO 2 LLT:T+7% Tudi Moody's dobro ocenila NLB Kranj, 11. aprila - Minuli teden je Novo Ljubljansko banko dobro ocenila tudi Moodv's, po IBCA in Standard & Poor's še tretja med največjimi svetovnimi agencijami za rating. Moodv's je NLB prisodila za dolgočne naložbe oceno Baa3, za kratkoročne Prime-3 in za finančno moč banke D+ ter pri tem poudarila, da ugodna ocena temelji na močnem položaju NLB na slovenskem bančnem trgu ter njeni boljši dobičkonosnosti in manjšem obsegu problematičnih naložb. Moodv's je doslej ocenila že približno 600 bank po vsem svetu, ocena NLB za dolgoročne naložbe je le za las nižja od ocene angleške Hambros Bank, največje češke banke KomerČni ali pa bančnega kolosa Nippon Credit Bank in Bank of China. Pri oceni finančne moči pa je NLB pustila za sabo celo Credit Lvonnais in Mitsubishi Trust ter že omenjeni Bank of China in Hambros Bank. Guverner Arhar v Hribarjevi hiši Kranj, april - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor bodo tokrat gostili dr. Franceta Arharja, guvernerja Banke Slovenije, najuglednejšega slovenskega finančnika. "Finančni" večer bo potekal v četrtek, 17. aprila, v Hribarjevi hiši v Cerkljah, saj je gostitelj razgovora Gorenjska banka. Začel se bo ob 18. uri, vsekakor pa bo izjemno zanimiv, saj bo guverner Arhar lahko suvereno odgovoril na vprašanja o finančni situaciji v Sloveniji in o položaju Slovenije v mednarodnih finančnih krogih. Zdi se namreč, da se kljub izjemno stabilnemu tolarju počasi izteka obdobje aktivne plačilne bilance Slovenije. Guvernerja Arharja so na nedavnem odprtju finančnem sejma Kapital v Ljubljani razglasili za najuglednejšega slovenskega finančnika, kar le potrjuje njegov ugled, ki si ga je v zadnjih letih pridobil z vodenjem Banke Slovenije. Splošni akti delniške družbe Kranj, april - Inštitut za delničarstvo je izdal zbirko modelov pravnih aktov, ki so v pomoč delniškim družbam, javnim in zaprtim. Zbirko sestavlja dvanajst tematskih sklopov, najobsežnejši je prvi, ki se nanaša na oblikovanje statuta delniške družbe, sledi mu zbirka modelov za delniške sporazume, nato pa so nanizani modeli aktov za organizacijo in delovanje nadzornega sveta, uprave, pravilnik o organizaciji s sistematizacijo delovnih mest, poslovanju in nagrajevanju, Bančni izpiski spet kasnijo Kranj, 10. aprila - Iz Nove Ljubljanske banke so sporočili, da zaradi tehnične napake kasnijo izpiski o stanju na tekočih računih, ki jih pripravljajo tudi za Gorenjsko banko. Imetniki tekočih računov bodo izpiske dobili v začetku prihodnjega tedna. Do zamude je prišlo zaradi tehnične napake na računalniku, zato zadnje dni tudi ni bilo moč preverjati stanja na računih s pomočjo bank-omatov v sistemu BA. Storitev naj bi bila predvidoma spet možna včeraj, v četrtek, 10. aprila, po 22. uri. Nova Ljubljanska banka izpiske s tekočih računov pripravlja tudi za deset slovenskih bank, med njimi je tudi Gorenjska banka. pravilnik organizacije trgovanja z delnicami na internem trgu, pravilnik o skladu internih delnic, pravilnik o spodbujanju in nagrajevanju dosežkov intelektualne dejavnosti, sklep v poslovni skrivnosti, pravilnik o posojilih delničarjev ali zaposlenih lastni delniški družbi z namenom nakupa delnic in drugih vrednostnih papirjev družbe. Splošne akte delniške družbe bodo dopolnjevali vsake pol leta. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 10.4.1997 NAKUPNI/tHODAlNl | NAKlUNl/FROD AIN11 NAKlf MI/ROD AJN1 MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (TriSč, Jesenic*) AVAL Bled 89.45 90,40 12,55 12,85 741-220 8,86 9,17 AVAL Kranjska gora M143f BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 89,90 90,50 12,70 12,90 8,85 9.30 EROS(Stan Mayr), Kranj 89,90 90,20 12,72 12,82 9.05 9.10 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89,10 91,00 12,41 12,93 8,66 9.58 HRANILNICA ION, d.d Kranj 89,80 90,30 12,74 12,84 9.00 9,15 HKS Vlgred Medvode 89,60 90,50 12,60 12,90 8,90 9,40 HIDA-trinica Ljubljana 90,10 90,25 12,78 12.82 9,07 9,17 HRAM ROŽICE Mengeš 89,95 9028 12,76 12,84 9,04 9,09 URIKA Jesenice 89,80 90,30 12,72 12,82 9,00 9,20 INVEST Skofja Loka 89,80 90,28 12,72 12,81 9,05 9,15 LEMA. Kranj 90,00 90,30 12,78 12.86 9,00 9,15 MIKEL Stražišče 89,90 90,30 12,75 12,85 9.00 9,18 NEPOSfSk. Loka. Trata) 89,95 90^5 12,74 12,80 9,07 9.13 NOVA LB Kamnik Medvode, Šk. Loka 89,80 90,60 12,63 13.00 9,00 9,04 PBS d.d. (na vseh poštah) 87,90 9025 11,00 12.79 7,95 9,15 PRIMUS Medvode 89,90 90,20 12,72 12,82 9,05 9,10 R06SON Mengefi 90,00 90,30 12,75 12,83 8,95 9,15 SHP-Slov. hran. in pos Kranj 89,80 90.20 12,76 12,82 9,00 9,15 SKB (Kranj. Radovljica, Šk. Loka) NI PODATKOV SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 89,10 12,41 8,66 *fi '"i«1;' •>' SLOVENIJATURIST Jesenice 89,10 91,00 12,41 12,93 8,66 9,58 SZKB Blag. mesto Žid 89,60 90,95 12,45 12,92 8,65 9,44 ŠUM Kranj 211. 229 TALONŽii^mtaji, Tnla, ŠUdia. Zg. ttnjt 89,80 9029 89,60 12,72 12,82 9,05 9.19 TENTOURS Domžale 90,60 12,65 12,80 8,80 9,25 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 90,00 90,20 12,78 12,82 9,10 9.14 UKBŠk.Loka 89,90 91,00 12,68 12,94 8,95 9,30 VOLKSBANK Ljubljana 90,20 90,59 12,76 12,93 9,02 9.22 VV1LFAN JES80CE UMOK •62 •696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 714412 VVILFAN Tržič PovntčMiniAi 89,73 90,40 53-616 12,60 12,8$ 8,90 922 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,60 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše infomucije o menjalniških tečajih. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 p.e. jesenice supremarket union tel.:862-696 p.e. radovljica Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 p.e. tržič. klet Veletekstil tel.:53-816 /št^MmMM AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. |^=5E5!=3w Radovljica, tel.:715-015 ^ MmMm^t® fax:715-190 tJ*mJ toVE NIZfE CENE CHRTSLER Jeep "VOVAGER že od k$TRATUS že od MANGLER že od JCHEROKEE že od ^CRAND CHEROKEE že od 44.990 DEM dalje 43.440 DEM dalje 40.485 DEM dalje 44.289 DEM dalje 73.789 DEM dalje vozil in pooblaščeni servis. Originalni rezervni deli in dodatna oprema Gotovina za delnice Save Kranj! i m/> i 1^ Če ste lastnik delnic Save Kranj, ki ste jih kupili v javni prodaji, potem je to novica za vas. Med navedenimi poiščite najbližjo enoto Gorenjske banke, kjer ugodno odkupujemo vaše delnice: Gorenjska banka, Kranj, Bleivveisova 1 Gorenjska banka, Jesenice, Cesta maršala Tita 8 Gorenjska banka. Radovljica, Gorenjska cesta 16 Gorenjska banka, Školja loka, Kapucinski trg 7 Gorenjska banka, Tržič, Trg svobode 1 Gorenjska banka, Ljubljana, Dalmatinova 4 Cena za odkup delnic se določa dnevno Ob obisku poslovalnice prinesite s sebo| potrdilo o lastništvu delnic in osebno izkaznico ACIONALNA BANČNA RUŽBA KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Kmetovanje na varovanih območjih Kmetijstvo in varstvo narave -sopotnika in zaveznika Kranj - V Sloveniji je zavarovano območje enega narodnega in 34 krajinskih parkov, skupno 160 tisoč hektarjev ali osem odstotkov celotne površine, poleg parkov pa so zavarovana tudi območja varstvenih pasov za zajem vode. Ker je v načrtu zavarovanje še nekaterih območij, bo v prihodnje zavarovana približno petina površine Slovenije. Na vprašanje, kako kmetovati na zavarovanih območjih, je poskušal odgovoriti posvet, ki sta ga v okviru kmetijsko gozdarskega sejma v Kranju v ponedeljek pripravila ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijski zavod Ljubljana - oddelek Kranj. Državni podsekretar v ministrstvu za okolje in prostor Mladen Berginc se je spraševal, ali sta kmetijstvo in varstvo narave lahko skupna sopotnika v prihodnost. Ne le sopotnika, varstvo narave bi lahko bilo za večino slovenskih kmetov največji zaveznik, je dejal Berginc in poudaril, da na ministrstvu pripravljajo strategijo varstva narave v Sloveniji in zakon o ohranjanju narave, v katerem bodo predvideli tudi denarne spodbude in nadomestila za biološko kmetovanje. Na zavarovanih območjih je po mnenju mag. Mirana Naglica iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva vse manj pomembna pridelovalna vloga kmetijstva, vse bolj pa njegova vloga pri ohranjanju kulturne, negovane krajine. Za kmetijstvo na zavarovanih območjih je zelo pomembno, da bi čimprej dobili zakonske podlage za ekološko kmetovanje, organizirali pridelavo, predelavo, nadzor in trženje tovrstnih pridelkov, registrirali in uveljavili blagovne znamke za pridelke s teh območij, v pripravo in izvedbo razvojnih načrtov bolj kot doslej vključili domačine in uvedli plačila za posebne naloge kmetijstva v prostoru. Dr. Marija Markeš iz javnega zavoda Triglavski narodni park je povedala, da kmetijstvo v TNP deli usodo vsega slovenskega hribovskega in gorskega prostora, za katerega slovenska kmetijska politika doslej ni našla ustrezne rešitve. Kmetijski program parka predvideva ohranjanje in zagotavljanje delovnih mest na podeželju (na kmetijah in v njihovi bližini), spodbujanje biološkega kmetovanja, uvedbo neposrednih plačil, razvoj blagovne znamke Triglavskega narodnega parka in regionalnih znamk, upoštevanje raznolikosti in usklajeno delovanje različnih ministrstev in služb. • CZ. Blagovna znamka Zlato zrno Poslovna skupnost ima že 17 članov Kranj - Poslovna skupnost Zlato zrno, ki je bila novembra lani ustanovljena pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije, je v torek na kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju predstavila slovensko blagovno znamko za teletino Zlato zrno in podelila licenčne listine novim rejcem in mesarijam, ki bodo redili oz. klali teleta po novi tehnologiji. Ob tem, ko je že ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prepovedalo klanje prelahkih telet in pitanje telet na višjo težo lani spodbujalo s premijo 10.000 tolarjev na žival, projekt Zlato zrno predvideva pitanje telet s krmilom Zlato zrno in kakovostnim senom nad težo 200 kilogramov. Pitanje, predelava in prodaja teletine z blagovno znamko Zlato, zrno bo potekalo po pravilnikih in bo nadzorovano. Srednjeročni cilj novoustanovljene skupnosti je vsako leto vzrediti in prodati 2.000 telet z oznako Zlato zrno, dolgoročni pa 10.000 telet na leto. Zamisel dobiva vse Širšo podporo, s podpisom novih licenčnih listin ima skupnost Že sedemnajst članov. • CZ. Govedorejci sumničijo Se kamioni ustavljajo tudi v naših klavnicah? Čeprav so dajatve za uvoz mesa visoke in nespodbudne, se govedorejci čudijo, da so hladilnice polne uvoženega mesa, doma pa na odkup čaka okoli dva tisoč spitanih govedi. Groblje pri Domžalah • V Združenju govedorejcev Slovenije domnevajo, da je za težave pri prodaji domače goveje živine kriv nenadzorovan uvoz velikih količin mesa, zato od države in od pristojnih služb zahtevajo, da poostrijo nadzor nad uvozom mesa in da še posebej preverijo prevoz (tranzit) govejega mesa prek našega ozemlja. Neuradno je slišati, da se tovornjaki, ki naj bi meso le peljali prek Slovenije v druge države, ustavljajo tudi v slovenskih klavnicah in mesarijah. Slovensko govedorejo pestijo hude težave. Hlevi so zaradi posledic bolezni BSE, ki je pri nas sicer niso odkrili, je pa močno prestrašila porabnike mesa, ter zavoljo domnevnega nenadzorovanega uvoza govejega mesa polni spitane živine. V združenju govorijo o številki dva tisoč govedi, nekateri drugi omenjajo podatek, da na odkup čaka celo štiri tisoč ali še več govedi. Klavna industrija močno znižuje ceno, na nekaterih območjih je padla tudi za 30 odstotkov, cene v trgovinah pa kljub temu niso nič nižje. Rejci ugotavljajo pri pitanju 62 tolarjev izgube pri vsakem kilogramu žive teže, plačilni roki za prodano živino so dolgi, večinoma od tri- do petmesečni. Problemi v govedoreji se po oceni Združenja govedorejcev Slovenije odražajo v tem, da vse več kmetov opušča rejo, še zlasti na hribovskem, gorskem in kraškem območju ter v Halozah. Govedoreja, predvsem prireja mleka, se seli na ravninske predele, strma zemljišča v hribovskem svetu pa se zaraščajo. Meso ni označeno po izvoru države Združenje govedorejcev predlaga vrsto ukrepov, s katerimi bi vsaj omilili stiske govedorejcev. Pristojne državne služne naj bi takoj poostrile nadzor nad uvozom mesa, za vsak kamion, ki prevaža meso prek našega ozemlja, preverile, ali se ni morebiti ustavil tudi kje v Sloveniji, ter za vse količine in zaloge mesa v hladilnicah ugotovile, iz katere države izvira. Govedorejci zahtevajo povečanje odkupne cene goveje živine in skrajšanje plačilnih rokov, prav tako pa tudi spoštovanje uredbe o prodaji mesa klavne živine in divjadi, ki določa, da mora biti meso v trgovinah označeno z imenom države izvora živali, ime države pa izpisano z najmanj dva centimetra velikimi črkami. Združenje še predlaga, da naj vlada takoj sprejme odločitev o interventnem odkupu spitanih živali za zakol in da naj Ciril Zaplotnik z Letenc pri Goricah, je s podatki dokazoval, da odkupne cene kmetijskih pridelkov niso spodbujevalke inflacije v Sloveniji. Škofjeloški Mesoiz-delki oz. zdajšnje Mesnine dežele Kranjske so, na primer, novembra 1994. leta odkupovale mlado pitano govedo prvega plačilnega razreda po 521 tolarjev za kilogram mesa, letos februar- „~„Z;TL~UZi ia so ga le še po 505 tolarjev pomaga pn promoči i kako- ^ g . Jf . . J . vnstneo« domačega mM« ?e večja je raziiKa pn Kravan, vostnega domačega mesa med porabniki. Ker je nevarnost okužbe z boleznijo BSE, zahteva tudi poostren nadzor nad uvozom in prevozom živali prek slovenskega ozemlja. Od strokovnih služb, ki opravljajo storitve za kmete, pričakuje, da bodo cene prilagodili evropskim. Kar zadeva mleko, govedorejci pred kjer je odkupna cena za tretji (najpogostejši) plačilni razred padla z 272 na 228 tolarjev ali za 16 odstotkov. Dejansko zmanjšanje je še precej višje, saj je bila v zadnjih dveh letih približno 20-odstotna inflacija. Ob tem, ko so se odkupne cene zmanjšale, se je soja podražila za 50 odstotkov, lagajo po sedanjem pravilniku koruza za 10 odstotkov - in povišanje odkupne cene na tako dalje. Znižanje odkupne Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja. Alpski letalski center Lesce - Bled nudi panoramske lete nad Bledom, Bohinjem in očakom Triglavom vsak dan, ves dan, ko je vreme primerno. Zagotovite si možnost, da se prepričate o lepotah Gorenjske! Izberete lahko: 15-minutni let nad Bled, 30-minutni let nad Bohinj, ali 45-minutni let nad Triglavskim pogorjem. Če si kdo zaželi ogledati svoj dom iz zraka, lahko pot panoramskega leta prilagodimo tudi takim željam. Cene, ki veljajo za 3 osebe: 15-minutni let 7.000 SIT; 30-minutni let 11.000 SIT; nad Triglavom 16.400 SIT; pri letih po izbiri nad 1 uro 300 SIT na minuto. Po vnaprejšnjem dogovoru lahko zagotovimo tudi let z letalom za 5 potnikov. Alpski letalski center Lesce Bled nudi vsem, ki bi se odločili za let v aprilu, ali v tem mesecu kupili karto za let (veljavno eno leto) ter predložili kupon Gorenjskega glasa, 10-odstotni popusti Panoramski let je tudi nadvse lepo darilo ob osebnih praznikih, gostom in poslovnim partnerjem, saj je nepozabno doživetje. Pokličite nas po tel 064/733 431, ali se oglasite na letališču v Lescah. 51,50 tolarja za liter, dosledno spoštovanje uredbe o oblikovanju odkupne cene kravjega mleka, umeritev laboratorijev za analize mleka z laboratoriji sosednjih držav, pridobitev certifikata za referenčni laboratorij, ki naj bo na mlekarskem inštitutu, ter popolno neodvisnost laboratorijev od katerekoli ustanove. Cene so občutno padle Predsednik združenja govedorejcev Slovenije, kmet cene se ne odraža v končni ceni pri porabniku, v tem pa je po besedah predsednika združenja tudi že mogoče iskati odgovor na vprašanje, zakaj so na lestvi najpremož-nejših mesarje visoko uvrščeni tudi mesarji. Kriva manjša poraba mesa in sivi uvoz Tudi na katedri za govedorejo pri Biotehniški fakulteti, kjer spremljajo ekonomski položaj govedoreje, ugotavljajo, da je govedoreja že vrsto let ali celo desetletij na najslabšem med vsemi kmetijskimi panogami. Odkupne cene mleka le redko presegajo 90 odstotkov ocenjenih stroškov prireje, pri pitanju živine je še slabše. Ob tem, ko travinje v Sloveniji omogoča preživetje 600 tisoč glav goved, se je stalež v zadnjih desetih letih znižal s 570 na 470 tisoč. Evropski kmetijski ekonomisti so izračunali, da bi moralo biti razmerje med odkupnima cenama mleka in mladega pitanega goveda 1 : 6. V Sloveniji je to razmerje porušeno, nizka cena pa je predvsem posledica manjše porabe mesa in "sivega uvoza", ki ga v klavnicah in mesarijah ne priznajo. Država bi morala najti denar za spodbuditev izvoza mesa in okrepiti vlogo zavoda za blagovne rezerve, dolgoročno urediti razmerja med cenami mleka in mesa ter ostalih kmetijskih pridelkov, spodbujati tudi izvoz plemenske živine in odkupno ceno srednje kakovostne živine povečati na 500 tolarjev za kilogram mesa. Govorice bi bilo treba preveriti "Govorice o nenadzorovanem uvozu bi bilo treba najprej preveriti, raziskati in reči bobu - bob. Naši člani zatrjujejo, da ne dobivajo mesa iz "tranzita" in da so pripravljeni sprejeti kakršnokoli inšpekcijo," je dejal Franc Campa iz Poslovnega združenja prehrane Slovenije, ki v odboru za meso združuje tudi 34 večjih klavnic in mesno-predelovalnih obratov. V združenju ugotavljajo, da se je prodaja govejega mesa v Sloveniji v enem letu zmanjšala od 15 do 20 odstotkov in da je bil tudi lanski izvoz mesa (1500 ton) za tisoč ton manjši od predlanskega. Ko so marca ugotovili, da na odkup Čaka okoli tisoč spitanih govedi, so ministrstvu predlagali enkratno povišanje izvoznih spodbud. • C. Zaplotnik Gozdove ogrožajo tudi požari Večina požarov je delo človeških rok Kranj - Slovenija je po požarni ogroženosti naravnega okolja v zgornji polovici evropskih držav, so povedali na posvetovanju, ki ga je Zveza gozdarskih društev Slovenije pripravila v torek ob dnevu gozdarjev na kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju. Gozdovi so najbolj ogroženi na Krasu in v primorju, največ požarov je februarja in marca ter julija in avgusta. Podatki kažejo, da veliko večino požarov povzroči človek s svojo dejavnostjo in malomarnostjo, dokaj visok je delež namernih požarov, še večji pa delež požarov, pri katerih povzročitelj ostaja neznan. Več kot petina gozdnih požarov nastane tako, da se pri čiščenju kmetijskih površin ogenj razširi v gozd, šest odstotkov požarov povzročijo otroci. Zavod za gozdove Slovenije je pripravil načrt požarnega varstva gozdov v Sloveniji, ki vsebuje za gašenje koristne podatke (prevoznost gozdnih cest in vlak, vodni viri in zajetja itd.), ukrepe za zmanjšanje požarne ogroženosti gozdov ter tudi imena odgovornih ljudi. • CZ. Na okuženih območjih Cepljenje pašne , živine proti steklin1 Srednja vas v Bohinju - Iz bohinj'* enote kmetijske svetovalne službe so.spo očili, da je ministrstvo za kmetijsy ' gozdarstvo in prehrano pred kratkim izd8 odredbo o izvajanju preventivnih uKTe^jji zaradi odkrivanja in preprečevanja žival8*^ kužnih bolezni. Odredba določa, da je okuženih območjih treba proti steklini cep tudi domače živali, ki gredo na P^0^, zasebne, skupne in planinske P^jU Živino cepi območni veterinar, ki l3^!™ živali tudi izda potrdilo z vpisano števi> živali. Če živali niso oštevilčene, jih je tf f prej oštevilčiti, to pa naredi kontrj? Živinorejsko veterinarskega zavoda L* j, enjske. Lastniki morajo število živali, je treba cepiti, najkasneje do 30. ap . prijaviti gospodarjem agrarnih skupn^ kmetijski svetovalni službi ali neP0S5teeVil' veterinarju. Cepljenje je brezplačno, st • čenje pa je treba plačati ob opravj storitvi. • CZ. KUPON GORENJSKEGA GLASA Za panoramski let z letalom ALC VREME) Vremenoslovci nam za danes ponoči napovedujejo poslabšanje vremena, tako da bo jutri in v nedeljo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in spet hladneje. LUNINE SPREMEMBE V ponedeljek bo prvi krajec nastopil ob 19. uri to pa glede na vremenski ključ obeta dež in sneg ob jugu ali zahodniku. —i -.....--...................................—^ Žarko PRINČIČ - DIRIGENT, PIANIST, SKLADATELJ ^kateri celo trdijo, da je Žarko Prinčič eden naših najboljših f Agentov. Deloval je v Zagrebu, na Dunaju, v Parizu, kjer je tudi yudiral. Nekaj časa je bil tudi ditrektor ljubljanske Opere, zadnje pa večinoma deluje po gledališčih, kot glasbeni vodja in skladatelj scenske glasbe. HčKAJ IZJAV ZNANIH OPERNIH PEVCEV: ^ciano Pavarotti: °nša naj bi pela in ne telo. **na Moffo: nobenega smisla ni, če pred petjem molimo, kajti če ne znamo peti, n°bena molitev ne pomaga. Mercedes Sosa: Dokler pojemo, toliko časa živimo. Placido Dotningo: Kje je visoki C? To vam bom povedal jaz. ^Jtrico Caruso: *°*akteristika pevca: velik prsni koš, velika usta, devetdesetod-$t°tni spomin, desetodstotna inteligenca, veliko dela ter malo *°brega srca. jk«s Beirer: Operni pevec živi kot najbojši šporntik. Razlika je le v tem, operni P^ec ne začne peti na komando. Poslušalci oddaje Glasba je življenje ■ ustvarjalo slogan za naravno mineralno i vodo EDINA Tudi operni pevci ne bi z glasom težav Imeli, če bi najprej EDINO pili In potem peli. Jože Košir, Slovenska Bistrica notranjski radio logatec d.o.o. Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 LESTVICA RADIA KRANJ * Lattello ureja: IGOR ŠTEFANČIC PETEK, 11. 4.1997, ob 18.30 ^Haca: 1. NAPOLEON: PROSIM OSTANI 2. PETER LOVŠIN: ANGEL IZ NEKJE VMES 3. VILI RESNIK: TVOJA PESEM 4. BABILON: CVETJE V JESENI 5. GIMME 5: SLEDI SIVIH CEST 6. POP DESIGN: SONCE JE ZAŠLO 7. TINKARA KOVAČ: VETER Z JUGA 8. D. J. MARX: TONY PROBLEM "ft«J«:1.SPICE GIRLS: MAMA 2. BEE GEES: ALONE 3. NO MERCY: WHEN I DIE 4. CLUELESS: DONT SPEAK 5. BACKSTREET BOYS: ANYWHERE FOR YOU 6. SOEEZER: SATURDAV NIGHT 7. R-KELLY: I BELIEVE I CAN FLY 8. SEAL: FLY LIKE AN EAGLE Lottclla 913 F!7 ITlRip Kupon številka 22 domačo št.: TUjo ŠT: M0novitev češke nadaljevanke 12.50 oč enega, ameriški film 14.55 Roka ročka 15.55 Echo point, avstralska nadaljevanka 16.15 Teniški magazin 16.40 Košarka NBA - zgodovina 17.45 SP za starejše mladince v športnih plesih, posnetek 18.25 Vaterpolo: 2. tekma finala Play off, prenos 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Ljubezen v Riu, ameriški barvni film; Michael Caine, Demi Moore 21.35 Življenje na zemlji, japonska dokumentarna serija 22.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Plesalec in koleo-graf Janez Mejač 23.25 V vrtincu 23.55 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 Dva neumna psa, risana serija 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.30 Nora hiša, ponovitev 10.55 Očka major, ponovitev 11.20 Cooperjeva druščina, ponovitev 11.45 Ned in Stacev, ponovitev 12.10 Sobotna matineja: Potovanje v središče časa 13.30 Kako je bil osvojen divji zahod, 14. del nadaljevanke 15.10 Princ z Bel Aira, ponovitev 15.35 Ta čudna znanost, ponovitev 16.00 Alf, 41. del 16.30 Mupet show: Mark Hamill 17.00 Disnev predstavlja: Ala-din; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis, glasbena oddaja 19.25 Fawlty Tovvers, 2. del nanizanke 20.00 Sobotni večerni film: 83 ur do zore 21.35 Maks in Helen, ameriško-britanski barvni film; Treat VVilliams, Martin Landau 23.15 Vroči pogovori, erotična nanizanka 23.50 Zgodbe s kraljičinega dvora, erotični film 1.10 Video strani POPTV 8.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Re-boot, mladinska serija 9.00 Klop, risana serija 9.30 Parker Lewis, mladinska serija 10.00 Peter Pan 10.30 Flipper, mladinska serija 11.15 Proti vetru, 2. del nemške nadaljevanke 12.00 Lois in Clark: Nove Superma-nove dogodivščine, ameriška nanizanka 13.00 Obraz tedna, ponovitev 13.30 Družina za umret, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 14.00 Beverlv Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 15.45 Gola resnica, ameriška nanizanka 16.15 Daljinski upravljalec, kanadski barvni film 18.00 Formula 1, trening 19.00 Prijatelji, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Drakula, ameriški barvni film; Garv Oldman, VVinona Ryder, Anthonv Hopkins 22.15 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 23.00 Kletka norcev, italijansko-francoska komedija 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 Tv prodaja 10.00 TV prodaja 10.20 Videokolaž 13.00 TV prodaja 15.00 TV prodaja 16.00 Tečai francoščine 17.00 Videoboom 18.00 Šolska košarkarska liga 19.00 TV dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Fenix, avstralska nadaljevanka 21.00 Papež v Sarajevu, Prihod svetega očeta v Sarajevo in srečanje z duhovniki, redovniki in redovnicami 23.30 TV prodaja 23.50 Dnevnik 0.00 Video kolaž HTV 1 8.25 Potovanja dr. Dolittlea, zadnji del risane serije 8.45 Klub d.d. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 11.10 Ubijati za hrano, dokumentarna oddaja 12.00 Poročila 12.25 Mladi pustolovci, kanadski mladinski film 14.00 Dokumentarna oddaja 14.30 Briljantina 15.15 Filipovi otroci 15.45 Skupaj v vojni - skupaj v miru, dokumentarna oddaja 16.15 Sinovi neviht 17.10 Poročila 17.15 Prva služba, dokumentarni film 17.30 Prihod papeža Janeza Pavla II v Sarajevo 18.30 Televizija o televiziji 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Coca - cola, nagradna igra 20.25 Velik, ameriški barvni film 22.20 Opazovalnica 22.50 Obisk papeža Janeza Pavla II. v Sarajevu 23.20 Svet zabave 23.50 Polnočna premiera; Mafija Mar-riage HTV 2 10.30 TV koledar 10.40 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 13.40 S knjigo v glavo 14.25 Acapulco - telo in duša, ponovitev nadaljevanke 16.15 Zakon v L.A., ponovitev 17.05 Skrita kamera, razvedrilna oddaja 17.30 Alpe -Donava - Jadran 18.00 Zadnja predstava na svetu, zadnji del dokumentarne oddaje 18.00 Zadnja predstava na svetu, dokumentarna oddaja 18.50 Risanka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.1519. glasbeni bienale 21.15 Vesoljsko obdobje, dokumentarna oddaja 22.20 Nove priložnosti, nanizanka 23.05 Zlati gong AVSTRIJA 1 12.05 Harry in Hendersonovi 12.25 Klic v sili Kalifornija 13.10 Življenje in jaz 13.35 Čudovita leta 14.00 Princ z Bel-Aira 14.25 Krik. Kakšen dan! 14.45 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 15.40 Beverly Hills. 90210 16.30 Melrose Place 17.15 Savannah 18.00 šport : Nogomet, 1. avstrijska zvezna liga 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 šport 20.15 Gola pištola 2 1/2, ameriška komedija 21.35 Rdeča vročica, ameriška akcijska kriminalka; Arnold Schearze-negger 23.10 Čas v sliki 23.15 Cover Up, ameriško-izraelski akcijski film 0.35 Šport: Hokej - svetovno prvenstvo skupine B, Avstrija - Kazahstan 1.05 Brez milosti, gospod Dee, ameriški akcijski film AVSTRIJA 2 1250 Salve smeha 13.00 čas v sliki 13.10 Vedno, ko sem srečen, avstrijska revijska komedija 14.40 Ženske so pač boljši diplomati, nempka komedija 16.05 Gremo!, oddaja narodnozabavne glasbe 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Štiri žene so enostavno preveč, avstrijski film 21.45 čas v sliki 21.50 Vse je komedija: Stisni zobe 23.20 Hiša drugih, kanadsko-ameriška TV drama; Anne Archer, James VVoods 0.50 Pogledi od strani 0.55 Ozri se po deželi 1.25 Schiejok 2.25 Šport: Nogomet - Formula 1, kvalifikacijski trening dirke za VN Argentine iz Buenos Airesa 4.25 Hiša drugih, ponovitev TV drame TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.45 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Poročila Gorenjske 455 (ponovitev) 20.25 Duhovna misel - 46. oddaja 20.35 Iz lokalnih televizij Slovenije: Soča in njena soška postrv - 50 let ribiške družine Tolmin (Produkcija: TV Primorka) 21.05 Bombastičnih 7 -8. oddaja (ponovitev) 22.05 EPP blok -3 21.30 Glasbene novosti: Pozdrav z Gorenjske Sava kvinteta z Jelko 22.10 Odprti ekran (ponovitev) 22.25 Kamera presenečenja - 72. oddaja: Kinolog Jože Slabe 22.45 ODPRTI EKRAN - 2. del (v živo) - NAJ NAJ - THE BEST 96 (ponovitev) 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 137. oddaja 00.10 Z vami smo bili... nasvidenje 00.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.12 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film: (Distribucija: ALTEKA d.o.o.) 1.42 Videostrani LOKATV 9.00 Napovednik 9.01 Spot tedna 9.05 EPP blok 9.10 Too much - oddaja za mladostnike, ponovitev... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Srečanje pevskih zborov v gledališču Tone Cufar 19.08 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Lepo je biti muzikant (Sabina Berce), ponovitev 20.41 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, KINO zdravljenje z alternativno medicino -ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 18.25 Mladinski program, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Borut prerokuje, v živo 21.30 Video boom 40 22.30 Film 24.00 Top spot 00.05 Erotični film 1.30 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 1200 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Pred koncertom skupine Smak 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Urše Mravlje 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13:30. Za začetek bomo govorili o vplivih na dobro počutje. Nadaljevali bomo z glasbo in nagradami. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič. Uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, nato glasbene čestitke in oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico Izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa nismo pozabili. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Pogled v prihodnost 11.15 Duhovni razgledi 11.35 RM video strudio 12.00 BBC, osmrtnice 12.15 Gostja: Vesna Gabrščik ligo 1245 F 1 HELP 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 14.45 Mi imamo pa psička 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Jutranji servisni program, vreme, ceste, vikend informacije 7.00 2. jutranja kronika ra - Slovenija, prenos 8.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek, Slovenija, oddaja o kuhi in kulinariki 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 RGL - na slovenskih vinskih cestah 15.05 Pasji radio 15.15 Novice 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.00 Notranjsko Kraški Mozaik 17.00 S totega konca...", štajerski mozaik 17.00 Sobota v Ljubljani 19.00 Radijski dnenvik - prenos Ra-Slovenija 19.30 Vreme, amzs 20.00 Rick dees - ameriška glasbena lestvica R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. druž. kom. 101 DALMATINEC ob 18. in 19. uri, amer. znan. fant. spekt. IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 21. uri STORŽIĆ amer. pust. thrill. PRIKAZEN IN SENCA ob 16., 18. in 22. uri, amer. parodija MARS NAPADA ob 20. uri ŽELEZAR amer. znan. fant. spekt. VOJNA ZVEZD ob 16. in 18. uri, amer. thrill. SEME ZLA ob 20. uri TRŽIČ amer. erot. thrill. USODNI NAGON ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. kom. JERRY MAGUIRE ob 20. uri BLED Ni predstave zaradi selitve na novo lokacijo! SKOFJA LOKA amer. film SEME ZLA ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. drama MICHAEL COLLINS ob 20.30 uri MENGEŠ amer. film 101 DALMATINEC ob 18. uri, amer. rom. kom. TISTEGA ČAROBNEGA DNE ob 20. uri NEDELJA, 13. APRILA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.00 Včeraj, danes, jutri 8.05 Ozare, ponovitev 8.10 Željko, avstralska nanizanka 8.40 Živ žav 9.30 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 9.35 4 x 4, ponovitev oddaje o ljudeh in živalih 10.00 L. Bernstein: Koncerti za mlade, ponovitev serija 11.00 Svet divjih živali 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 12.30 Nedeljska reportaža, oddaja Tv Koper - Capodistria 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.35 Planet In, ponovitev 14.55 Notredamski zvonar, francoski film 18.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Boš videl, kaj dela Dolen'c -Med lovci 18.45 Spoznavanje narave in družbe, 4. oddaja 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Rondo kviz 21.40 Intervju 22.30 Poročila, vreme 22.40 Žrtev vojne, angleški barvni film TVS 2 8.00 Euronevvs 9.50 A. Marodič: Mali oglasi - Generalni direktor 10.40 Zgodbe iz Škotske: O kiltu, 1. oddaja 10.45 Echo Point, ponovitev avstralske nanizanke 11.10 Echo Point 11.30 Ave v Atenah 12.35 Zlata šestdeseta slovenske popevke; Nostalgija z avtorji - Plesalec in koreograf Janez Mejač 13.35 Nfbelunški prstan: Walkyre, 1. del 15.10 SP za starejše mladince v športnih plesih, posnetek iz Ljubljane 15.55 Motocikli-zem za VN Malezije, posnetek iz Snah Alama 18.55 Športno-ritmična gimnastika: Grand Prix, posnetek iz Ljubljane 18.25 Festival pionirske košarke, prenos iz Ljubljane 19.30 Echo Point, avstralska nadaljevanka 20.00 Starinarnica, angleška nadaljevanka 20.55 Alpe Jadran 21.25 Zlati petelin '97 21.50 Bitka za reko, slovenska dokumentarna serija 22.25 Šport v nedeljo 23.10 Koncert z Jamesom Lovinom, 1. del 0.30 Alpe Jadran TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 Dva neumna psa, risana serija 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet 10.30 Atlantis, ponovitev glasbene oddaje 11.20 Dediščina sončnih bogov 11.50 Nedeljska matineja: Zvonovi šan Angela 13.10 Bravo, maestro, ponovitev kuharske oddaje 13.20 Daktari, 32. del nanizanke 14.10 Miza za pet, ponovitev 15.00 Ta čudna znanost,, ponovitev 15.25 Najstniki proti vesoljcem, 21. del serije 15.50 Super samuraj, ameriška nanizanka 16.15 Alf, 42. del 16.45 Muppet shovv, gost oddaje je Christopner Reeve 17.15 Disney predstavlja: Junak v družini, 1. del mladinskega filma 18.05 Korak za korakom, nanizanka 18.30 O'Harova žena, film 20.00 Mantis, ameriška nanizanka 20.50 Kung Fu, nanizanka 21.40 Avto vizija, ponovitev 22.10 Vitez za volanom, nanizanka 23.00 Vročica noči, nanizanka 23.50 Odklop, ponovitev 0.20 Nenavadna doživetja, ponovitev 1.05 Video strani POPTV 8.00 Pink panter, risanka 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Maček Felix, risana serija 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Mož pajek, risana serija 11.00 Odpadnik 12.00 Argument 12.30 Kapitan Nemo, film 14.30 Glavni kuhar, angleška humoristična nanizanka 15.00 Gorski zdravnik, nadaljevanka 16.00 Na jug, kanadska nanizanka 17.00 Formula 1, prenos dirke za VN Argentine 20.00 24 ur 20.30 Beverly Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 21.30 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.30 VN Argentine: Vrhunci 22.45 Faust, nemška nanizanka 23.30 Ljudje iz jezera, ameriški barvni film; Valerie Harper, Barry Corbin 1.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 TV prodaja 10.20 Videokolaž 12.00 Angelus, prenos iz Vatikana 1215 Robin Hood, risani film 13.10 Šolska košarkarska liga, ponovitev 14.00 TV prodaja 14.15 Šport, dokumentarni film 14.45 TV prodaja in turistični napovednik 15.00 Izziv, ponovitev ak-tualnopolitične oddaje 16.00 Zadnja želja, ponovitev filma 17.30 Nasveti iz salona zdravja Mogy, problemi s hrbtenico 18.30 Risanke 19.00 TV dnevnik 19.30 Risanke 20.00 Fenix, avstralska nadaljevanka 21.00 Z glasbo v srcu 21.45 Angelus, ponovitev 22.00 TV prodaja 22.20 Dnevnik 23.30 Video kolaž HTV 1 10.00 Maša Janeza Pavla II, prenos iz Sarajeva 13.00 Dnevnik 13.30 Kmetijska oddaja 14.20 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Risanka 15.10 Oprah Shovv 16.55 Vesoljsko obdobje, ponovitev zadnjega dela dokumentarne serije 16.50 Poročila 17.00 Odhod Janeza Pavla II iz Sarajeva 17.50 Dokumentarni film 18.15 Slike iz globine, dokumentarna serija 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Skrita kamera 20.50 Lov na zeleni diamant, ameriški barvni film; Michael Douglas, Kathleen Turner 22.35 Opazovalnica 23.05 Obisk Janeza Pavla II v Sarajevu 23.55 Volitve '97, prvi rezultati volitev 200 Poročila HTV 2 10.05 TV koledar 10.15 Dosjeji X, ameriška nanizanka 11.00 Polnočna premiera; Mafija Marriage, ponovitev 15.00 Skrivnost petja 15.50 Zlati gong 1650 Beverly Hills 17.45 Melrose Place 18.35 Popaj, risanka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Aplavz, prosim 21.15 Top šport 22.30 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 22.55 Vidikon 23.40 Sedmo nadstropje, avstralski film; Brooke Shields AVSTRIJA 1 12.00 Teen-dream-machine, ameriška komedija 13.25 Šport: Formula 1, ogrevanje, dirka za VN Argentine, prenos Iz Buenos Airesa; Športni pregled 14.25 Gola pištola 2 1?2, ponovitev ameriške komedije 17.15 Gospod Bean, humoristična serija 17.45 šport: Formula 1, prenos dirke za VN Argentine 20.15 Belo-modre zgodbe, nemška serija 21.00 Columbo: Vino je gostejše od krvi, ameriška TV kriminalka 22.35 Kraj zločina: Pivovarska vojna, nemška TV kriminalka 0.05 Čas v sliki 0.10 Šport: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B: Nizozemska - Avstrija, iz Katovvic AVSTRIJA 2 1200 Visoka hiša. iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.30 VVildlife: V senci vulkana, dokumentarni film 15.00 Cesaričin kurir 15.25 Dekle z župnijskega Žvorišča, avstrijski domovinski film 17.00 as v sliki 17.05 Klub za sen ione 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri S9.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 las v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Kaisermuhlen-blues, avstrijska serija 21.00 Sosedi, nemška serija Ograja, zadnji del 21.10 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin, zdravniška serija 22.00 čas v sliki 22.10 K stvari v sliki 23.20 Vizije 23.30 Preprosto klasično: Domingo v Pragi, vrhunci gala koncerta češkega simfoničnega orkestra aprila 1994 0.10 Teden kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok -1 9.07 Top spot 19.10 Miha Pavliha 9.40 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Krila na nebu: (Produkcija: Marko Malec) 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 450 (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 46. oddaja 11.25 Top spot 11.30 ŠKL -šolska košarkarska liga 12.25 EPP blok - 3 12.30 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) -137. oddaja 13.03 Z vami smo bili... nasvidenje 13.04 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.05 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, Informativna oddaja 20.35 EPP blok 20.40 Videonovice za gluhe in naglušne 21.05 Nedeljski film ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 19.20 športni utrinek 20.00 Potopisna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Srečanje pevskih zborov v gledališču Tone Cufar, ponovitev 20.48 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabav- no nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Ura pravljic 18.25 Video boom 40 19.40 Top spot 19.46 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šolska košarkarska liga 21.10 Nedeljska reportaža 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Pregled dogodkov - danes, jutri 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 820 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.00 Nedeljski klepet ob kavi 9.50 EPP 10.00 Prelepa Gorenjska ' Cerklje 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu v izbor narodnozabavne glasbe 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 1240 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki In odmevi RS 16.20 Prelepa Gorenjska 16.50 EPr 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 1850 EPP 19.30 Večerni program - Glasba P° izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sledila Klepetalnica. Ob 11:20 bomo lahko prisluhnili oddajam potuj z menoj f Planinski šopek. Točno opoldne, torej ob 12:00, se bomo sprehodili po Tedenskem mozaiku in pregledali vse pomembnejše dogodke, ki so se v nasi okolici zgodili v preteklem tednu. C* 12:10 vas vabimo, da prisluhnete Nedeljski duhovni misli. Sledil bo pogovor s prof. Janezom šterom o delovanja Tržiškega muzeja. Obvestilom boste lahko prisluhnili ob 12:50. 13:10 je čas za Osmrtnice in zahvale. Sledile bodo glasbene čestitke, nato pa še kakšna zanimivost. Za prijeten konec delovnega tedna bomo ob 14:30, poskrbeli tako, da bomo zavrteli Kolovrat domačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.50 OKC 8.00 Mirin vrtiljak 10.00 Mladinska književnost: g°s\ prof. Ivan Sivec 11.00 Mali ogla* 12.00 Osmrtnice. BBC, voščila 13.0» Nedeljski glasbeni gost: Andreja M? koter 14.00 Voščila 15.30 Dogodki i" odmevi 16.00 Voščila 17.00 Kontaktn« oddaja: "Kako poznamo priredb* skladb" 18.00 Minute za ljubitelj' resne glasbe 19.00 Resna glasba R SORA 800 Napoved programa 840 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tem* 11.00 škofjeloški tednik 11.40 Kin° 1200 Nedeljska duhovna misel 12-3" lestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 15.30 RA Slovenija 16.00 Igra bese" 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MH*' LJUBLJANA: 106,1 MHz 6.30 Jutranji servisni program, ceste, vreme, avtobusni promet... 7.00 2. jutranja kron'' ka, prenos Ra-Slovenija 7.30 Otoršg program, Kaličopkova druščina uM Nedeljsko jutro 9.15 Novice 9.30 Kanj danes v Ljubljani 10.06 Duhovna mis* 11.00 Nedeljski pogovor 12.00 Df' glavi levji car - rglov kvlz 13.00 Ml*0' RGL 15.00 Nedeljske informacij 15.30 Svetovna zbirka hitov 1*2 Nedeljska reportaža 17.15 Novic* 17.25 Nedeljska dežurstva 17.45 Df* - Jay tirne 19.15 Novice 19.35 Vrenj« 20.00 Od San Rema do San R*£ 21.00 Večerno nočno glasbeni pi* gram R OGNJIŠČE 6.30 - 8.30 Jutranji program <*-Zj Duhovna misel, svetnik dneva ■JEJ Dop. Inf. oddaja 9.00 Prenos »*r..e maše 10.00 Reportaža 12.15 C^ltf In pozdravi naših poslušalcev '''g. Slovencem po svetu in domovin' , misijonska oddaja 18.30 Več. . fl oddaja 19.40 Za najmlajše pos^^L 19.50 Verska oddaja lokalnih PfJ t. 20.15 Radio Vatikan 20.40 Naši sy* niški kandidati 21.20 Sakralna BJJT 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni progr«1 KINO CENTER amer. druž. kom. 101 DALMATINEC ob 15., 17. in 19. uri, amer. znan fant. spekt. IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 21. uri STORŽIĆ amer. pust. in' PRIKAZEN IN SENCA ob 16., 18., 20. in 22. uri ŽELEZAR amer. thrill. SEMfcf-^ ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. znan. fant. spekt. VOJNA ZVEZD ob i°y spekt. 20.15 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. kom. MAGUIRE. ob 18. in 20.30 uri BLED Ni predstav zaradi selitve /» j?°ur| lokacijo! SKOFJA LOKA amer. film JERRY MAGUIRE ob 18. in 20.1=» g ŽELEZNIKI amer. thrill. SEME ZLA ob 19. uri DOVJE ris. Igrana kom. sr* JAM ob 18. uri, rom. kom. NA VSE AU NIČ ob 19.30 url ŽIRI e^Vierob MICHAEL COLLINS ob 18. in 20.30 uri MENGEŠ amer. film 101 DALMATINCI 18. uri, amer. rom. kom. TISTEGA ČAROBNEGA DNE ob 20. uri JERBJ novo VSEBINA 93 Marko jenšterle.- Rogovi, ki so vse bolj hitro izklesani eva senčar: Promoviranje umetnosti Zal še ni vsakdanjost eva senčar: Ohranjene freske Jerneja iz Loke Beseda urednice Na straneh tokratnih Snovanj je več prispevkov, ki zadevajo Probleme naše kulturne dediščine. Na to temo je ubran tudi uvodnik Marka Jenšterleta, Eva Senčar pa je v pogovoru s prof. dr. Načetom Šumijem, umetnostnim zgodovinarjem, poleg te teme načela še nekaj drugih. V prispevku Ohranjene freske Jerneja z Loke pa je predstavljeno restavriranje fresk v cerkvi Sv. Jošt nad Kranjem. • Lea Mencinger PLAVAJOČE OČI MALTE, avtor Matej Rupel, član Fotografskega društva Radovljica. Matej Rupel se Izrazni fotografiji intenzivno posveča zadnjih deset let. Sodeloval je na več kot sto razstavah po Sloveniji in tujini, prejel je več kot štirideset nagrad in diplom. Ukvarja se s črno belo in barvno fotografijo ter diapozitivi; ima naziv Fotograf 1. razreda FZS. Marko Jenšterle Bogovi, ki so vse bolj hitro izklesani dvanajst let je minilo od tedaj, ko sem se v starem delu Ljubljane pogovarjal z Josipom Lapuhom, človekom izredno zanimivega poklica, ki mi le bridko dejal, da v prihodnosti ne vidi več ljudi, ki bi nadaljevali njegovo poslanstvo. Lapuh je bil namreč podobar, rezbar in pozlater, in v nJegovi delavnici sem najprej opazil, da v njej ni nobenega stroja. lCo sem se pred dnevi ob zbiranju gradiva *a pričujoči tekst znova sprehodil po stari Hubljani in si še enkrat hotel ogledati *-apuhovo delavnico, sem na Jurčičevem trgu Pfesenečen obstal. Delavnice ni več. Namesto 2je je nekakšna trgovina s spominki in imenom deseti brat, ki seveda z nekoč žlahtnim P°klicem nima več nobene zveze. Moram Poznati, da po tem delu Ljubljane hodim *elo pogosto; pa sem to spremembo opazil Sek sedaj, ko so me misli znova vrnile k rezbarstvu. Poklici očitno pred našimi očmi ^ginjajo brez kakšnega večjega hrupa. *Jfosip Lapuh mi je leta 1985 razkril vrsto zanimivih stvari. Razjasnil mi je, da so bili P°dobarstvo, rezbarstvo in pozlatarstvo nekoč rije povsem različni poklici, ki so bili med ?eboj seveda povezani, strojev pa v delavnici ni P*l iz preprostega razloga, ker je bilo njegovo £elo ročno. V vsak izdelek je vložil ogromno asa in ustvarjalnosti, najbolj neprijetno pa mu rfk kadar so ga zbiratelji starin pri ."navijanju svojih zbirk najprej vprašali, *j°liko bo to stalo. Oceniti, koliko bo vse Kupaj stalo, še preden se je dela lotil, je bilo anj praktično nemogoče. Danes v času Predračunov in najrazličnejših kalkulacij se to i^dem morda zdi smešno, ampak tako je res Pp. "Po končanem delu je enostavneje," mi je J^31' "tedaj pregledam porabljeni material in as- Delo je namreč še kako zamudno, zato ni jjr*v nič čudno, če morajo stranke na izdelke >a*ati tudi po leto dni. Ce hočeš biti soliden, a?ne sme biti vprašanje." j -**ri Lapuhu tedaj ni bilo drugih delavcev, t^Jal je, da se čas njegovemu poklicu izteka. In Se je tudi res zgodilo. Omenjena sprememba . njegovi delavnici je za to najbolj zgovoren °kaz. Ljudje, ki so začeli prihajati iz akade-^Je, s podobarstvom niso imeli prave prakse. : 0 se je recimo Lapuh učil pri mojstru v Celju Jv v njegovi delavnici preživel od jutra do $t era> zdaj pa je bil srečen, če se je pri njem s udenti umetnostne zgodovine oglasil profe-^ r Milan Železnik in jim na njegovem ^kretnem primeru pokazal, kaj je to ^etnost tehnike in restavratorstva. 0l \ zadnjih letih, ko se je v Sloveniji znova deH^^a zavest 0 nujnosti varovanja naše dlSčine, je na dan prišel eden od grozljivih podatkov, da pred našimi očmi propada okoli 3000 baročnih oltarjev, ki so nujno potrebni obnove. Še hujši problem od denarja pa je, da nimamo več ljudi, ki bi to sploh znali narediti. Če bi hoteli vsaj omejiti tovrstno propadanje naše dediščine, bi potrebovali okoli 150 rezbarjev, imamo pa vsega skupaj tri, pa še od tega je pravi strokovnjak le eden, druga dva pa sta priučena. Zato je razumljivo veselje, kadar naši strokovnjaki restavrirajo kakšno stvar iz naše zgodovine. Ko so avgusta 1995 restavrirali zlati baročni oltar v cerkvi sv. Ožbolta v Čirčah iz druge polovice 17. stoletja, je restavrator akademski kipar Boris Sajovic dejal, da so bili deli oltarja ponekod že tako prepereli, da jih je moral izrezbariti na novo. Oltar, ki je sestavljen iz 65 kosov, so razstavili na kose, nato pa znova sestavili s pomočjo medeninastih vijakov. Za to zahtevno delo so potrebovali devet mesecev. iEEezbarska obrt ima večstoletno tradicijo, z njo pa je bilo od nekdaj povezano pozlatarstvo, toda oba poklica sta nam skupaj izginjala pred očmi. Predvsem v bivšem sistemu dediščini ni bilo posvečeno dovolj pozornosti, saj je bila le-ta pogosto povezana z vero, ta pa je bila seveda "Opij za ljudstvo". Sosedje Avstrijci so imeli do teh stvari povsem drugačen odnos. Tako kot v mnogih drugih deželah so v vrsti manjših in večjih rezbarskih in pozlatarskih delavnic zaposlovali ogromno mladih rezbarjev, ki so na osnovi spoznanj iz dediščine ustvarjali nove rezbarske mojstrovine. Kdaj nekaj podobnega končno nastaja tudi pri nas. Pred leti so v kiparski galeriji Latobija začeli s posebnim projektom z naslovom Oživljanje rezbarstva, ki je rodil prvo rezbars-ko delavnico, namenjeno dijakom Srednje lesarske šole iz Škofje Loke. Na tej delavnici dijake seznanjajo s čari in skrivnostmi rezbars-kega poklica, glavni namen pa je, da bi naziv rezbar znova prišel na seznam veljavnih poklicev. Ob vsem tem je seveda ključno vprašanje, ali bo v prihodnosti sploh še mogoče nadoknaditi vse tisto, kar je bilo zamujenega v vseh teh letih, ko smo kulturno dediščino namerno ali nenamerno zanemarjali. V imenu razvoja se je dogajalo marsikaj in lahko rečemo, da še danes obstaja vrsta ljudi, ki je prepričana, da prihodnost nikakor ni odvisna od preteklosti. jLeta 1991 so v ljubljanskem Narodnem muzeju pripravili zanimivo razstavo z zgovornim naslovom "Gradovi minevajo, fabrike nastajajo." Na njej je bilo mogoče prebrati tudi uvodnik iz leta 1859 iz lista Slovenski obrtniki "Zakaj peša rokodelski stan." V njem med drugim piše: "Poglejmo najprvo stroje, ki sicer skupnemu človeštvu koristijo, kako so ti škodovali posameznim rokodelcem. Stroji delajo veliko, veliko hitreje, kakor najbolje izurjeni rokodelec... Mašine ne delajo samo hitro in mnogo, ampak navadno tudi bolje, kakor roka. Strojevo delo je vse bolj enako, kakor delo človeške roke. Na mašino spredena preja npr. ima bolj enako nit, je bolj okrogla, kakor preja, ki je bila na navadnem kolovratu spredena. Kar pa se tenkosti tiče, ni nobena predica v stanu zlasti bombaža tako tenko spresti, kakor ga mašina sprede. ItiTajveč pa so vredni stroji zavoljo tega, ker blago mnogo ceneje izdelujejo, kakor roke izdelovati morejo. Kjer imajo stroje, tam je delo v fabrikah med posamezne delavce umno razdeljeno... Fabrike pa čem dalje bolj rokodelstva stiskujejo. Danes se že skoro vse v fabrikah izdeluje, kar so še pred malimi leti le rokodelci izdelovali. V boji med fabrikami in rokodelstvom je doslej rokodelstvo še vedno podleglo." JOanes ni prav nič drugače, le s to razliko, da zdaj namesto rokodelstva podlegajo že "fabrike". Človeštvo je pred kratkim vstopilo na neko povsem novo področje, za katerega nikakor ne moremo predvideti njegovih posledic. Ko so iz škotskega Edinburgha sporočili, da so uspeli klonirati ovco, so počasi na dan začela kapljati novice o tem, kako podobne poskuse opravljajo po vsem svetu. Zganil se je papež Janez Pavel II. v Vatikanu, pa ameriški predsednik Clinton in še množica drugih pomembnih ljudi, ki so opozarjali na to, da tovrstnih raziskav etično ni dopustljivo izvajati na ljudeh. Toda komentatorji so ob tem že ugotovili to, kar je neizpodbitno dejstvo: Kadar znanost nekaj odkrije, ni več mogoče preprečiti uporabe njenih odkritij tudi na človeku. Tako je pač z razvojem. Kadar stroj nadomesti človeka, je samo še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do velikih družbenih sprememb in z njimi do novega izumiranja poklicev. Rezbarstvo je vsekakor doletela ta usoda. Toda razvoj pomeni še nekaj drugega -vse boljše gospodarske pogoje in dvig življenjskega standarda. Ampak v tem blagostanju bodo ljudje vse bolj postajali namišljeni genialci, saj jim današnjih velikih življenjskih modrosti ne bo več treba odkrivati z mukotrpnim učenjem in večnim odpovedovanjem. Vse več se jih bo zadovoljevalo z na hitro izklesanimi bogovi. Recimo takšnimi, ki jim jih čez noč rojevajo najrazličnejše sekte na Internetu in jih potem lahko tudi prav tako hitro in spet čez noč, kot kakšna turistična agencija, popeljejo v onostranstvo. JLmpak kaj bo tedaj, ko bo zadnji človek pozabil poštevanko na pamet? So res računalniki tisti, ki lahko v popolnosti nadomestijo človeka in njegove možgane, saj ga je zdaj navsezadnje mogoče narediti že v laboratoriju? Ob vseh teh vprašanjih, ki nas vzburjajo ob koncu tisočletja, se je treba spomniti, da nas je od nekdaj ob negotovi prihodnosti vznemirjala tudi nejasna preteklost. Pomislimo samo na to, s kakšno natančnostjo so narejene egiptovske ali mehiške piramide, kako vzburljive so podobe v perujskem mestu Nazca, za katere pravijo, da so pristajalne steze za vesoljska vozila, podobe zarisane v tamkajšnih hribih pa podobe bitij iz vesolja. Ali ima torej tudi naša civilizacija svoj konec? I*ot v preteklost je prav tako pomembna, kot tista v prihodnost. Vsega tistega duha, ki so ga recimo rezbarji potrpežljivo vnašali v svoje delo, v premnogih novih tehnologijah ne najdemo več, prav tako, kot ga tudi ni več v sodobnem načinu življenja, prepletenem s stalnim stresom in večnimi travmami. Če bodo ljudje v prihodnje hoteli začutiti nekaj miru in patine preteklosti, bodo morali poiskati tiste redke mojstre, ki še znajo opravljati nekoč splošno razvite poklice, toda cene njihovih storitev bodo tokrat popolnoma drugačne. Pa saj pri tem ne gre za denar, s katerim naj bi bilo mogoče kupiti vse. Bolj problematično je to, če nam res nihče več tudi za največje bogastvo na svetu ne bo znal povedati, kako iz 3-krat 6 nastane 18. GORENJSKI GLAS • 32. STRAN SNOVANJA Petek, 11. aprila 199? Eva Senčar Dr. NACE ŠUMI, umetnostni zgodovinar Promoviranje umetnosti žal ni vsakdanjost Dr. Nace Šumi je rojen Kranjčan, kjer zadnja leta tudi živi, ime njegove družine se je pojavilo v Kranju le v šestnajstem stoletju. Umetnostni zgodovinar, ki je raziskoval posebnosti in samobitnost slovenske umetnosti. Ob raziskovanju slovenskega stavbarstva, raziskal ga je vsaj za zadnjih tristo let, je skušal zajeti umetnost na Slovenskem v celoti, ob tem pa upošteval zaokroženost kulturnogeografskih regij. Danes je Nace Šumi sedemdesetletnik, aktiven v Umetnostno-zgodovinskem društvu in na Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete. V sejni sobi FF, kjer je potekal najin razgovor, je bil Nace Šumi desetletja aktiven sogovornik ljudi, ki so kakorkoli krojili slovensko kulturo v širšem smislu, v tem trenutku pa moj sogovornik, vseskozi kritičen do umetnosti danes, kajti, danes ne bi bilo brez včeraj. Lani je Umetnostno-zgodovinsko društvo Slovenije, katerega dolgoletni predsednik ste bili tudi vi, praznovalo 75-letntco. V otvoritvenem govoru ste takrat dejali, da je to društvo z najdaljšo kontinuiteto v Sloveniji. "Srečanje aktivnih ljudi umetnost-no-zgodovinske stroke ob visokem jubileju je bilo posebno pomembno. Vodilna tema je bila umetnostna zgodovina in konservatorstvo. Kon-servatorstvo, zlasti moderno, je zraslo iz prizadevanj še posebno umetnostnih zgodovinarjev, katerih moderni pionirji so bili Izidor Cankar, France Štele, Vojislav Mole. Konservatorstvo in umetnostna-zgo-dovina sta intimno povezana, kajti, ko proučujemo spomenike, se trudimo, da bi jih ohranili. Konservatorstvo predvideva čimmanjše posege, le take, ki dopuščajo nadaljevanje življenja spomenika. Tej tezi se ne smemo odpovedati, če hočemo spomenik kot vir starih in hkrati novih spoznanj ohraniti. Ob ustanovitvi društva leta 1921, smo imeli v Sloveniji le ozko skupino umetnostnih zgodovinarjev. Idejni oče društva, in hkrati Zbornika za umetnostno zgodovino, je bil Izidor Cankar. Peščica takratnih strokovnjakov se je zanašala na pomoč ljudi, ki so ljubili umetnost in so tudi nekaj storili za njo, ki so nadaljevali tradicijo 19. stoletja. Ti so imeli tudi vodilne funkcije v društvu. Šele v času mojega predsedovanja v povojnih in šestdesetih letih, je ta stroka prišla do položaja resnično strokovnega društva in ne več društva laikov. Ne, nikogar nismo izgnali, vsem smo priznali zasluge, da so obdržali društvo pri življenju v času, ko stroka sploh ne bi mogla obstajati le s strokovnimi ljudmi. Nekaj sto članov ima pomembne naloge: podpiranje in pospeševanje raziskav, prirejanje izletov, izdajanje glasila. Društvo naj bi posredovalo vselej, ko je stroka kakorkoli ogrožena. To se zadnje čase dogaja pri krčenju šolskih programov. Zadnje posvetovanje umetnostno-zgodovinskega društva pa je bilo namenjeno novejšim dosežkom." Kakšno vlogo le odigrala umtt-nostno-zgodovinska stroka za našo nacionalnost? "Prve omembe stroke na naših tleh smo zasledili že v petnajstem stoletju. Naj omenim Paola Santonina, kanclerja oglejskega patriarha za Kranjsko - Koroško, ki je prvi opisal pomembne stavbe in spomenike. Kranjska cerkev je tu omenjena kot zgledna. Sledi Valvasor in njegova Slava Vojvodine Kranjske ter akademiki operozi, ki so sistematično spremljali italijansko umetnost z namenom prenesti jo v Ljubljano. Aleš Dolničar je bil eden prvih, ki nas je seznanjal z italijanskim stavbarstvom. V začetku 18. stoletja smo po takih zvezah dobili italijanske arhitekte, ki so v Ljubljani gradili javne stavbe, pomembne slikarje, npr. Julija Quaglia, ki, je poslikal ljubljansko stolnico, štukaterje, kiparje, ki so vzpostavili evropsko kvaliteto. Ob italijanskih izkušnjah pa so se vzgajali domači umetniki. V 19. stoletju so začeli tudi pisci spremljati umetnost. To zadnje radi pripisujemo šele našemu času. Seve- da pa je ta čas še slabo proučen. Začetek stroke pri nas bi morali postavili v 19. stoletje. Sistematično pa se začne pri nas stroka gojiti takrat, ko se začne o njej predavati. Prvi je o tem predaval Janez Flis, avtor znamenite knjige Stavbinski slogi, prve slovenske knjige o zgodovini arhitekture, kjer so zajeti tudi domači spomeniki. Sredi 19. stoletja nastopijo konservatorji avstrijske državne komisije za proučevanje spomenikov, ki so pisali širše sestavke o slovanski in slovenski umetnosti ter njenem ohranjevanju. Avguštin Stegenšek je v samozaložbi izdal dve knjigi, Izidor Cankar je kupil njegovo knjižnico in ie danes sestavni del jedra oddelčne knjižnice na FF. Sledi pa že obdobje, ko se umetnostna zgodovina predava na univerzi. Umetnostna zgodovina spremlja umetnost in to kot vizualni pojav posreduje znanstvenikom in širši publiki, s tem smisel za lepoto vceplja med ljudi in hkrati poskuša tudi usmerjati. Usmerjanje je hoteno, vsak dosežek pa nekaj pomeni tudi kot usmerjevalec. Naša stroka je danes temeljnega pomena, saj naj bi bilo naše stoletje vizualno, stoletje vizualnih sporočanj, komunikacij. Proti pričakovanjem je po zadnji vojni naša stroka pridobila na pomenu. Nenadoma je potrebno poznati širšo tematiko in o njej govoriti ter pisati. Predavajo pa jo, razen na FF, tudi na pedagoški fakulteti, likovni akademiji in mariborski univerzi. Danes si težko predstavljamo obstoj posameznega naroda brez te vede, dela Slovencev brez slovenske umetnostne zgodovine. Štele je bil avtor prvih pregledov, mi pa smo poskušali celotna poglavja analizirati na poglobljeni podlagi, najboljši, ki smo jo lahko takrat imeli. Do zdaj je izšlo nekaj knjig iz zbirke Ars Sloveniae kot plod trenutnega pregleda, izhajanje je zaradi finančnih težav prenehalo. Tedaj smo imeli v programu celo trideset knjig, za posamezna obdobja. Posamezne knjige smo nameravali prevesti v več jezikov. Naši bivši študentje, ki danes vodijo oddelek, poskušajo izdati novo serijo, lahko pa, da bo to ena sama knjiga." Je bila nekdaj driava bolj radodarna? "Ne vem. Po mojih izkušnjah se tam, kjer je največ problemov, lahko največ naredi. O sponzorjih, kakršne imamo danes, nihče niti sanjal ni. Koliko imamo samo danes umetniških galerij, vsako boljše podjetje, ki kaj da nase, ima svojo. Umetnost je prodrla tako daleč, zdaj pa bi jo radi ukinili že v osnovnih šolah. Prihodnost vidijo nekateri v tehniki, a ta brez kulture, umetnosti, znanosti ne more. S sodobnimi strokovnimi metodami je dosegla stik s svetom že naša generacija umetnostnih zgodovinarjev, s sodobnejšimi metodami se ta še poglablja, vsak nov umetnostni zgodovinar prispeva k posodabljanju stroke. Nismo v zaostanku s svetom, problem pa je denar. Na zahodu je promoviranje umetnosti vsakdanjost. Naša država je majhna, prav zato bi vlada kulturi morala nameniti več sredstev, podpirati kulturno podobo in prizadevanja Slovencev. Žal, ne prejšnja ne sedanja vlada nima dovolj posluha za to. Samo sponzorji niso dovolj. V tujini razstavljalec - umet- Dr. Nace Šumi nik sam prinese sredstva za postavitev del, pri nas pa zgolj umetnine." Pripravlja se nov zakon o sanaciji najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine. To je področje, kt zahteva široko podporo ljudi in njihovo ozaveščenost. Se bo razpadanje na objektov, na katerih so bila ustavljena obnovitvena dela, vendarle ustavilo? "Stvari spremljam, kot le morem, a zdi se mi, da so bile speljane po poteh, skritih slovenski javnosti. V obravnavi je osnutek zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine in pristojnih javnih zavodih, kar je že zelo pozno. Medtem smo izgubili republiško ustanovo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine RS, ker so mislili, da je uradništvo pristojnejše. Zavod je nadomestil neki uradniški sklop na ministrstvu za kulturo, nimamo pa več institucije, ki bi odločala o izključno strokovnih zadevah. Torej nastaja problem usmerjanja znanosti. Manjka republiški strokovni vrh, ki bi sredstva usmerjal in pa stalna skrb. Zavodi za varstvo kulturne dediščine sicer vabijo strokovnjake pri konkretnih nalogah. Tudi o tej pereči temi smo govorili na posvetovanju umetnostnih zgodovinarjev." Kot konservator ste se leta 1951 zaposlili pri ljubljanskem Mestnem muzeju in to delo opravljali 10 let, do nastopa službe na FF. Alt lahko po tolikem asu potegnete sintezo uspehov konservatorske stroke? "Med obema vojnama, ko je bil konservator France Štele in še drugi, mlajši, je bilo zelo malo resnih prenov spomenikov, še manj pa večjih kompleksov. Čeprav so se takrat obnavljali nekateri ključni spomeniki, so bili narejeni prvi načrti o tem, kaj je treba varovati kot mesto, trg, vas. O vasi je kasneje pisal Marjan Mušič, vodilni pisec te teme pa je bil France Štele. Pomembno je bilo razširiti klasično spomeniško vrsto cerkev - grad in dodati mesto. Veliko urbanih naselij je dobilo takrat, skupaj z evidenco, tudi prve usmeritve. Včasih smo delali le na zunanji podobi. Meni je uspelo brez izrecne zakonske podlage, le z dopisom konzervatorja, zaščititi toliko in toliko stavb, in omogočiti posojilo za obnovo fasad. Danes je to seveda urejeno bolj kompleksno, razlogi za prenovo morajo biti širši, prenova pa naj bi obsegala od vrha do tal. Mesta in trgi so rešeni pred propadanjem, ne pa tudi vas, za katero še nimamo pravega koncepta. Tudi vasi bi bilo mogoče ohraniti kot kulturno dediščino s kakovostno prenovo, hkrati pa usposobiti za življenje. Za to skrbijo regionalni zavodi, manjka pa resna usmeritev in podiplomski študij. Do takrat, ko sem napisal svojo prvo knjigo Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, ki je izšla leta 1954, se o secesiji sploh ni govorilo kot o obdobju, ki ga je treba varovati. Trdim, da Slovenci nekaj dajo na knjigo, objava v časniku ali periodiki ni dovolj. Konzervatorji, danes jih je veliko, premalo pišejo, premalo javno nastopajo. Problem je širši; vprašanje vzgoje, zavesti, vrednosti, zakona." Zdi se, da primanjkuje likovnih kritikov mlajše generacije. Uveljavljena je predvsem starejša generacija, ki se je šolala v času vašega predstojništ-va na katedri za umetnostno zgodovino. Alt kritik ne more preprosto postati ie s študijem umetnostne zgodovine? "Ne more. Res je nastala precejšnja praznina. Prišlo je celo tako daleč, da časopisi nimajo svoje likovne strani, ali pa je ne morejo napolniti, v primerjavi recimo z gledališčem ali literaturo. Nimamo zadosti ljudi, ki bi o tem pisali, ali pa o tem pišejo novinarji, kar je Eraviloma nestrokovno. Likovni ritik se ne more šolati, pač pa se mora roditi. Imeti mora nos za tisto, kar nastaja zdaj, ta hip, ne da dela primerjave za nazaj. Tu se odraža naša majhnost. Nekateri kritiki pišejo zelo učeno ali šablonsko, pa je očitno, da še sami ne razumejo, o čem pišejo. Morda bi bil potrebno obiskovanje kakega tečaja. Filozofska fakulteta te pristojnosti nima. Predava sodobno umetnost, ne more pa govoriti o sodobni kritiki, kar je tudi izhodišče za oblikovanje kritike. Vsako resno zgodovinsko besedilo nastaja tudi na tej podlagi. Zato rad ponavljam misel, da noben dober zgodovinar ne more biti neuk v sodobnih dogajanjih. Kakor nastaja umetnik, nastaja tudi kritik. Tudi sam rad zadnje čase pišem likovne kritike. Piscev je veliko, kritikov premalo. Imamo pa mnogo dobrih umetnikov." Zbornik umetostne zgodovine ima novega urednika. Alt lahko pričakujemo, da bo posodobljen, da bo spremljal aktualnosti? "Treba je pojasniti, da smo imeli dve publikaciji za umetnost, Zbornik in Sintezo, ki je sledila novejši umetnosti. Sinteza, ki je izšla tudi večkrat letno, je predlani prenehala izhajati. Njena vsebina bo prešla tudi na Zbornik. To bo neka vmesna rešitev, mislim pa, da brez časopisa za sodobno umetnost ne bomo ostali. Ta hip je na tem področju kriza, ni denarja in ni ljudi. Nenehno izhajajo nove revije, ki jih država podpira, že utečene pa so v stiski. Mogoče smo Slovenci premalo agresiven narod, zlasti to velja za zgodovinarje. Nam primerljivi evropski narodi niso tako skromni. Vsekakor brez zadostnih periodičnih publikacij ni mogoče objektivno zajeti odprtih vprašanj, zagotoviti spremljanja znanstvenih metod in žive umetnosti. Bistvo metodologije bi lahko označil tudi takole: umetnost apelira na človekovo notranjost, učinkuje na nas in naša naloga je pojasniti, zakaj je tako." O kulturni dediščini Kranja ste pisali v Naselbinski kulturi na Slovenskem. Ko se sprehajate po Kranju, verjetno premišljujete o njegovi urbanizaciji in perspektivi, glede na dolgoletni stihijski razvoj, ki je pravzaprav prizadel vsa mesta? "Zadnja načrtna urbanizacija je bila v Kranju v prejšnjem stoletju in v začetku našega stoletja. Zdray° ostaja staro jedro potem, ko je nastalo marsikaj brez kontrole. T° so bile zasilne rešitve, ne urbanizf cija. Najhitreje je pozidati toliko i" toliko parcel. Nenačrtna zazidav* brez idej se dogaja tudi drugod p° svetu. Slovenci se ne zavedajo pO" mena mesta, zato kot po čudež" ostaja živo srce staro mesto. Star« jedro je v Kranju zaživelo kulturni upravno in trgovsko. Kaže, da J novih predelih takega jedra najbf* nikoli ne bo. Uveljavlja se amerišk* teza, da urbanizem ni oblikovanj^ pač pa usklajevanje interesov lju> koliko lahko nastalo škodo še p0' pravimo. V eni generaciji smo zf packali zrak, vodo, zemljo. Kranj je zaznamovala hitra nekontroliran* povojna industrializacija. Ko sefl> bil otrok, smo se kopali v obeh jezerih na Brdu. V Kranju je bil" takrat malo ljudi, predvsem so bili10 domačini. Prišleki niso imeli praveg* odnosa do okolja, še bolj boleče j>8 je bilo v Primorju po izselitvi druži11 italijanskega porekla. Prišli so 5 Štajerske, Prekmurja, trajalo je tri' deset let, da so se rodili tisti, ki & dojeli ambientalni pomen. A KraflJ je vendar ohranil staro mestno jedro< saj tu vladajo "spomeničarji", v ostalem mestu pa inženirji in urb*: nisti. Pravega sporazuma med tetn' dvojimi nikoli ni bilo." Ste avtor uvoda kataloga Llkow umetniki za Prešernovo mesto-Akcijo bi verjetno morala posn? mati vsa mesta, ki želijo prispeva k ohranitvi starega naselbinske^ jedra? "Ta ideja bo, upam, zelo koristn8. Akcija je zasnovana bolj splošno & prireditveni odbor načrtuje razJJOTJ dejavnosti, škoda, da niso pritegni še arhitektov. Izjemno in pohvalno j*> da sodelujejo Prešernovi nagrajeni Umetniki živijo s svojim krajem & pokrajino. To je zlasti pomembno v času, ko skuša politika na hitr° ustvariti regionalizacijo. Zdaj reg»jc podpira vsa živa likovna umetnost Sodim, da bi bilo modro na podobej način aktivirati središča vseh regij večji meri, kot se je to dogajalo n? zdaj. Vsekakor pa ima Kranj arnb1' cije, da še bolj izdela svojo pobudo ty se nikakor ne odpove vsej širini W vabilu umetnikom." g Kaj Imate trenutno v računalnik"' "Ne pišem na računalnik, tefflV« na navaden pisalni stroj. Iz* Cankar bi rekel "to mi upihne lu#, fantazije". Ob računalniku bi m°f j misliti na tehniko, ne na mis6_ Trenutno pa pišem zgodovino ®° venske umetnosti z opredeljevanje slovenstva v posameznih časovfl obdobjih in z upoštevanjem vsak0 ratnega slovenskega poseljeneg prostora. Naša umetnost je vse, * je nastalo skozi zgodovino, vse, kan bilo za nas narejeno, tudi v srednj6 • veku, ne glede na to, ali smo to gradili ali ne. Bilo je zgrajeno našem ozemlju." Katera vaših knjig vam je ljubša? fi "To je majhna brošura, kjer s združil vse tri stroke, kipars tejl slikarstvo in arhitekturo, Po P° jfl baročnih spomenikov Slovenije>. je izšla pod patronatom Evr°Pv6č skupnosti. Knjiga je izšla v . jezikih, v tujini je doživela pre J šen odmev in tako pripomogi^ širjenju vednosti o nas. Je Pr*sE^ pa k spoznavanju naše identitete, t je pomembno prav zdaj, k° odpiramo okna in vrata v svet. Eva Senčar Obnove v cerkvi Svetega Jošta nad Kranjem OHRANJENE FRESKE JERNEJA IZ LOKE Sveti Jošt - zaščitnik pred požarom, kugo, burjo, nevihto in točo. Legenda pravi, da je kot kraljevi sin zavrnil krono in se posvetil nabožnemu življenju, upodabljajo pa ga kot romarja. Sveti Jošt nad Kranjem je prijetna izletniška točka na višini 847 metrov. Le malokdo danes ve, da je bila cerkev Sv. Jošta nekdaj pomemben romarski kraj. Župnišče Šmartin, katerega podružnica je ta cerkev, se je lani odločilo za prenovitev starega gotskega prezbiterija in za restavriranje oltarja. Restavratorska dela potekajo pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. V Hoflerjevi knjigi Srednjeveške freske v Sloveniji lahko preberemo, da je cerkev prvič omenjena v celjski fevdni knjigi leta 1436. Ni Pa jasno, kdaj naj bi na Sv. Joštu Postavili prvo cerkev, saj je bilo arhivsko gradivo uničeno, ko je Župnišče pogorelo. Prvotni gotski prezbiteru se je po barokizaciji v začetku 18. stoletja ohranil, prav tako pa tudi poslikava prezbiterija, ki naj bi nastala okoli 1530. Do gradnje nove cerkve je verjetno Prišlo zaradi povečanega števila romarjev v začetku 18. stoletja. Po dograditvi svetih stopnic dvajset let Pozneje, po katerih so se romarji vzpenjali po kolenih in ki predstavljajo relikvijo Kristusovega pasjona, ?a so se romanja še povečala. V tem asu naj bi bilo celo do trideset maš dnevno, letno pa okoli dva tisoč. Pred odstranitvijo baročnega oltarja, avgusta lani, ki je zasedal celoten prostor gotskega prezbiterija, je bilo obiskovalčevim očem Večino poslikave prikrito, nakar se Je le-ta pokazala v vsej slikovitosti m polnosti, še skoraj v celoti lepo ohranjena. Gre za klasino poslikavo "kranjskega prezbiterija", ki v svoji shemi vsebuje preroke in kralje, nad njimi apostole, ob oknih svetnike, Zgoraj legende iz življenja Sv. Jošta m na oboku zbor angelov (slika 2). Avtor fresk je Jernej iz Loke, samouk, ki je vrh svoje ustvarjalnosti dosegel prav tu. Bil je tudi nekakšen "restavrator", saj je popravljal" freske za suškim mojstrom. Značilne zanj so široke poteze čopiča, shematično ponavljanje figur, ornamentov, bil je bolj obrtnik kot slikar, eden zadnjih, ki Je obvladal fresco tehniko. Iskal je novejše vplive in se nagibal v renesanso, na kar še posebei kažejo Preroki, ki so nekateri gotski (slika *), drugi pa z modernimi renesanč-nimi pokrivali. Konservator in restavrator z roko v roki Obnovitveni projekt nastane v sodelovanju obeh. Restavrator po natančnem pregledu predlaga obnovitvena dela, ki bodo potekala pod strogim nadzorom konservatorja, trrnetnostnega zgodovinarja. Nika *-eben, višja konservatorka na Zahodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, v katere pristojnos-u je Sv. Jošt, je k akciji pritegnila Jarnostojnega restavratorja Darka katarja, s katerim Zavod veliko sodeluje. Tratar, po poklicu akademski slikar, je v desetih letih restavratorskega delovanja zaključi dvajset akcij. Potrebne izkušnje 1 je pridobil že na prejšnjem delovnem mestu v ljubljanskem "estavratorskem centru, zdaj pa 'ma svojo skupino strokovnjakov z ^zličnih področij, pomagajo pa mu tudi študentje likovne akademije. Po podrtju oltarja se je pojavila duerna, ki jo bo verjetno pomagala Rešiti maketa oltarja, ki jo restavra- °r pripravlja. Pokazati freske v ^eloti, zato pa premakniti oltar delno iz prezbiterija, če bo to ornogočala osvetlitev. Ob tem pa *e pojavi tudi potreba po rekonstrukciji oken nazaj v gotska. O vsem tem bo verjetno odločala £°rnisija zunanjih sodelavcev, strokovnjakov za gotiko, ki jih skliče ponservatorka po potrebi. Restav-[atorki kiparki Evi Tršar Andlovic n konservatorki bosta pri odločanju Pomagala še dr. Emilijan Cevc, .trokovnjak za kipe gotskih oltar- 2 in dr. Sergej Vrišer, strokovnjak a barone in renesanne oltarje. Skrbna priprava dokumentacije .Pred vsakimi obnovitvenimi deli potrebna priprava dokumenta- cije. Na podlagi fotografij bo konservator pripravil program, ki naj vsebuje, pravne in zemljiške podatke, podatke iz literature, opis stanja oz. ogroženosti, kako se je za objekt skrbelo, predlog obnove, ki temelji na laboratorijskih izvidih. Urejena mora biti po arhivskih pravilih. Delo restavratorja v ateljeju pa spremlja tudi komisija. Sicer pa ni neobičajno, da se javijo na razpis Ministrstva za kulturo za spomeniško varstvene akcije poleg regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine tudi posamezniki, zadnje čase pa vse več tudi župnijski uradi. Seveda pa morajo biti konservatorski programi predhodno izdelani, lani jih je bilo na kranjskem zavodu petdeset. Prioriteta je določena na podlagi kvalitete in ogroženosti. Sicer pa naj bi se, v primerjavi z lanskoletnimi, letošnja proračunska sredstva v ta namen povečala za devet odstotkov. Letošnja usmeritev je tudi pričeti čimmanj novih akcij in dokončati že začete. V okviru stalnih akcij pa se večinoma restavrirajo oltarji 17. stoletja, ki so naša najbolj ogrožena dediščina, gotske freske, obnove mestnih fasad (npr. sončna ura v atriju radovljiške graščine), kmečke freske (npr. poštna postaja na Otoku). Po mnenju konservatorke bi morali biti restavratorski programi pripravljeni na podlagi natančne raziskave, temu pa bi morala biti namenjena prva sredstva. Tako je bilo v primeru cerkve Sv. Janeza v Bohinju, kjer je bilo za to namenjenih 600.000 tolarjev. Največkrat po odobritvi sredstev iz republiškega proračuna svoje v enakem deležu primakne še občina, redkokdaj je obratno, v demografsko ogroženih območjih je delež občinskih sredstev tudi do 80 odstotkov. Pomembni pa so prispevki sponzorjev in krajanov, tudi v obliki prostovoljnega dela Šmartinskemu župnišču, ki je v tem primeru nosilec akcije, je bilo za obnovo Sv. Jošta odobrenih milijon tolarjev iz republiškega proračuna za leto 1996, prav takšno vsoto pa je za začetna obnovitvena dela namenila tudi Občina Kranj. Po prvih ocenah bodo za dela porabili vsaj osem milijonov tolarjev. Ko pa dela stečejo, se velikokrat pokažejo še dodatne okvare in potrebe po obnovi in seveda tudi po dodatnih sredstvih. Kako potekajo obnovitvena dela Barok ni trpel gotike, zato so velikokrat freske prekrili z ometom, prebelili ali celo uničili. Na srečo so freske Jerneja iz Loke ostale in so zelo dobro ohranjene. Restavratorju ne bo potrebno uporabljati zahtevnejših postopkov za odkrivanje in restavriranje le-teh, kot je na primer snemanje fresk na kovinske plošče. Predhodno so jih očistili že pred podrtjem oltarja na mestih, ki jih ta ni zakrival. Opravljeno je bilo tudi že mikro injektir-anje na podmehurjenih mestih, to je tam, kjer je odstopal omet. Popolna ali delna rekonstrukcija bo potekala na manj prizadetih mestih, retušir-anje pa na mestih, kjer je poškodovana večja površina. Večje plombe bodo tonirali, da ne bodo moteče (slika 3). Verjetno se bodo odločili tudi za rekonstrukcijo reber (slika 2), ki so jih obtolkli pri vstavitvi oltarja. Komisija se bo odločala tudi glede sklepnika, za katerega ne vedo, kakšen je bil, in ki so ga pri postavitvi oltarja enostavno porabili za gradbeni material (slika 4). Tu se upoštevajo analogije iz drugih cerkva, sklepnik pa je bil lahko reliefno oblikovan, v obliki rozete, Jezusa, Marije ali patrona, lahko je bil znak kamnoseške delavnice. Oltar je lesen in pozlačen, bogato je okrašen s kipi, osrednji je kip Sv. Jošta z ribo na knjigi in škofovsko palico. Znan je tudi avtor osnutka oltarja, Marko Layer, grafiko osnutka hranijo v Narodnem muzeju. Ob podrtju oltarjev se ponavadi pokaže njihovo dejansko slabo stanje, največkrat črvivost, velikokrat oltar drži skupaj le poslikava. To se je pokazalo tudi v primeru Sv. Jošta, saj je bil oltar zaradi vlage precej strohnjen, odstopala pa je tudi podlaga za barvo. Pred približno sto leti je bil zadnjikrat prebarvan. Zdaj se bo barva odstranila, oltar pa bo restavriran v prvotnih barvah. Posebnost oltarja je posrebren lesen baldahin, podobnega niso zasledili v nobeni drugi cerkvi. Restavratorska dela oltarja bodo trajala vsaj tri leta, potekala bodo v ateljeju restavratorja Darka Tratarja, ki za začetna dela čaka na odobritev dodatnih sredstev na Ministrstvu za kulturo. Pomanjkanje restavratorjev, pa tudi nedoslednosti pri obnovitvenih delih Restavratorji nemalokrat delajo v mrazu, vlagi, pomanjkanju svetlobe, predvsem pa na težko dostopnih krajih. A kljub temu restavrator Darko Tratar meni, da znanje in kvaliteta dela nekaterih naših restavratorjev v ničemer ne zaostaja za delom restavratorjev v tujini. Novost pri nas je v šolanju restavratorskih kadrov, saj so ti do lanskega leta izhajali iz podiplomskega študija na ljubljanski Akade-miii za likovno umetnost, zdaj pa se šolajo v na novo ustanovljenem oddelku za restavratorstvo že na dodiplomskem študiju. Po besedah konservatorke Nike Leben je dobrih restavratorjev malo, zlasti pa jih primanjkuje za opravljanje posebnih del kot so mizarji, rezbarji, štukaterji, zidarji, ki bi se došolali že na poklicni srednji šoli. Sicer pa Prerok z gotskim pokrivalom, na katerega se Je romar Mihael kar sedem let zapovrstjo podpisoval. Tudi to lahko služi za določitev natančnejše starosti fresk. dopolnjeno izobraževanje naših restavratorjev poteka redno. V tujini sta znani predvsem dve restavratorski šoli, v Fuldi v Nemčiji in šola na otoku San Servolo pri Benetkah. Na kranjskem Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine so zaskrbljeni tudi zaradi samovoljnega obnašanja nekaterih posameznikov, predvsem lastnikov objektov, ki so pod spomeniškim varstvom. Ti velikokrat presežejo pri obnovitvenih delih pooblastila Zavoda, ali pa na njihovo dovoljenje niti ne počakajo. Obnove se lotijo nestrokovno, največkrat s strokovno neusposobljenimi obrtniki. Problem pa je tudi davna zakonodaja, za katero Leb- nova meni, da nudi lastnikom tovrstnih objektov premalo olajšav in deluje nestimulativno na prenove. Prejšnji sistem je nudil vsaj oprostitev davka pri nakupu gradbenega materiala. Prav tako pa so po njenem premajhne tudi kazni v primeru uničenja kulturnega spomenika. V predlogu novega zakona o sanaciji kulturne dediščine je izhodiščna zagrožena kazen za uničenje kulturnega objekta 18.000 tolarjev. Viri: Magda Miklavčič, Sv. Jošt nad Kranjem, celostna predstavitev io-marske cerkve, 1995, seminarska naloga. Slike: Fototeka ZVNKD Kranj Restavratorstvo v poklicnih srednjih šolah "OHRANITE TUDI SVOJE STARE ZVEZKE" Pomanjkanje restavratorskega kadra je zaznati predvsem v obrtniških poklicih, kot so mizar, zidar, rezbar, kamnosek in drugi. Pri nas so se restavratorji do lani usposabljali predvsem na podiplomskem študiju Akademije za likovno umetnost, zato so restavratorska dela opravljali visoko usposobljeni slikarji in kiparji ali pa priučeni obrtniki. Na Akademiji za likovno umetnost so se lani študentje prvič lahko vpisali na poseben oddelek za restavratorstvo na dodiplomskem študiju. Tudi na naših srednjih šolah vse do lani ni bilo restavratorskega programa. Iniciativa je prišla iz Restavratorskega centra RS, prvi jo je Zavodu za šolstvo predstavil restavrator Ivan Bogovčič, začeli pa so na področju, ki je, kot pravi Bogovčič, pri nas najbolj pereče, to je stavbna dediščina. Gre za program enoletnega usposabljanja po končanem srednjem šolanju na tri in štiriletnih programih predvsem poklicnih šol, take pa so v Sloveniji tri. Srednja gradbena in ekonomska šola v Ljubljani ima trenutno edina že verificiran program za poklice zidar-, tesar-, kamnosek- in gradbeni tehnik - restavrator, osnovno informacijo o restavratorskem poklicu pa lahko dobijo dijaki v Ivan Bogovčič tretjem letniku v okviru izbirnega predmeta. Čeprav so program javnosti predstavili že lani, do zdaj še ni bilo kandidatov. Po besedah profesorice Elene Simeo-nove, ki skrbi za uvajanje programa na tej šoli, je kriva neurejena zakonodaja na področju licenc za samostojne restavratorje, saj se tako dela lotijo tudi strokovno neusposobljeni. Šola pa bo že drugič organizirala tudi seminar za učitelje za restavratorske poklice tesar, zidar in kamnosek. Center za poklicno izobraževanje RS pa še ni verificiral programa na Srednji gradbeni šoli v Mariboru, program uvaja mag. Mojca Knez, za poklic slikopleskar-, črkoslikar -restavrator in Srednji lesarski šoli v Škofji Loki, pod vodstvom prof. Andreja Grošlja, za poklice mizar-, lesarski tehnik-, rezbar/pozlatar-restavrator. Zatika se pri rezbarstvu, za katerega šola še nima osnovnega programa, saj pri nas rezbarstva še ni v nomenklaturi poklicev. Za vse programe je predvidenih 400 ur teoretičnega pouka ter 800 ur praktičnega dela na gradbiščih, v restavratorskih ateljejih in v šolskih delavnicah, ki naj bi bile temu prirejene. Ivan Bogovčič je idejo o boljši skrbi za našo kulturno dediščino najprej začel uresničevati v svojem domačem kraju, ko je na dveh osnovnih šolah, šoli Zadobrova v Novem Polju in šoli Velika Dolina pri Brežicah, s pomočjo uencev postavil razstavo na temo Restavratorstvo in kulturna dediščina. "Otrokom je treba začeti vcepljati pozitiven odnos do naše kulturne dediščine že v osnovni šoli", meni restavrator Bogovčič, "s pravilnim sistemom šolanja pa zagotoviti strokovno kadrovsko piramido v restavratorstvu." Obžalovanje, da lani še ni bilo pravega zanimanja za te poklice. E.S. EJGA i i p ka 10.: vojr film 11.1 12.1 12.: 12.; 13j 13.i H: 15: 15. 16. 17. 17. 18. 18. dre 18. 19. 19. 19. 20, 21. 21, 22 22 mc 23 0.< 1.1 Z Gorenjskim glasom po zraku in Prosti čas - "Freizeit" v Celovcu Prihodnji petek, 18. aprila, Vas' Gorenjski glas, Integral Triič, Trgovina Šparovec in Celovški sejem vabimo na poldnevni Glasov izlet na avstrijsko Koroško. Na Celovškem sejmu si bomo ogledali ponudbo na prireditvi "Freizeit" - PROSTI CAS in pri Šparovcu spotoma opravili priložnostne nakupe. Integralov avtobus bo v petek dopoldan rajio začel v Tržiču, odhod iz Kranja bo ob 11. uri, s postanki v Radovljici, Lescah in postajah do vključno Jesenic - ter zvečer okrog 20. ure v obratni smeri na povratku. Prispevek k stroškom: 1.900 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane (in samo 1.700 SIT za vse, ki ste naročnino že plačali za celo leto 1997); za ostale: 2.300 tolarjev. Pred prvomajskimi prazniki bo ducat Gorenjk in Gorenjcev s pilotom Silvom Orožimom iz letalskega podjetja Falcon Nest - Sokolje gnezdo in Tomažem Grudnom iz Gorenjskega glasa zadnje aprilsko petkovo popoldne na turističnem potepu v "mestu rož" Portorožu. Morda ob tem kdo poreče: "Nič nenavadnega - koliko ljudi se vsak vikend odpravi na slovensko obalo!". Glasov skok do Portoroža ne bo po avtocesti, na kateri bodo celo sezono popravljali dva viadukta, temveč z letalom Anuška visoko nad dolgimi avtomobilskimi kolonami. Prvič že v petek, 25. aprila. Naslednjič v petek, 9. maja, ko bomo ob dveh popoldan vzleteli v Lescah, poleteli do portoroškega letališča, malo pohajkovali po predprazničnem Portorožu in se že do večera vrnili na letališče Lesce. Glasov letalski izlet bo vsakič zgolj za ducat udeležencev (ker je sedežev v Anuški, ruskem motornem letalu Antonov, samo 12). Če bo interesentov za tak izlet več, bomo razpisali še kakšen majski termin. In če bo izletnikom tak način rajžanja po Sloveniji všeč, bomo ponudili še kakšno drugo možnost, saj je v Sloveniji kar nekaj letališč, na katerih lahko pilota Silvo Orožim in Viktor Bečan s priljubljeno Anuško varno pristajata in vzletata. Če bo 25. aprila oz. 9. maja slabo vreme, bomo izlet preložili na vremensko primernejši dan. Prispevek k stroškom Glasovega letalskega izleta s podjetjem Falcon Nest - Sokolje gnezdo: 5.000 tolarjev za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (in ožje družinske člane, vključno z otroki). Za ostale je prispevek k stroškom izleta tisoč tolarjev višji. Informacije in prijave tako kot vsakič za Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) alt 064/ 223 - 111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na avtobusnih izletih je vozni red sestavljen tako, da so motni vmesni postanki na avtobusnih postajališčih in lahko ob prijavi za izlet navedete tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta -verjamemo, da so prijave zanesljive.Za prijetno počutje bralk in bralcev Gorenjskega glasa na Glasovih izletih v letu 1997 odlično poskrbita: ARVAJ o Planinsko dmštvo RAT^OVLJICA vas vabi na Planinski POHOD zbor bo na avtobusni postaji v Radovljici; čas hoje : 5 ur izlet vodi Umbroiic M. Var L J. cena izleta: 4500fDo sit Prijavci V torek ln sredo od 16. - 18- ure v pisarni P.D. RADOVTJTICA V aprilu izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA MARCA 1997 Sabini Berce doslej 108, Robertu Mescu 61 glasov Vaše glasovnice iz radijskih in televizijskega glasovanja ter glasove na dopisnicah vsak teden skrbno preštejeta Leja Čolnar tn Klavdij a Stroj. Do včeraj, 10. aprila, smo prejeli 169 glasov -108 ste jih dali SABINI BERCE, 61 glasov pa ROBERTU MESECU. V aprilu so, skupaj Z današnjim, še trije glasovalni petki in vse do vključno 30* aprila Čas, da za Sabino ali Roberta pošljete VaŠ glas na dopisnici. SABINA BERCE Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ akcija "GORE-NJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV. Cel mesec april izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca MARCA 1997 in vse do srede, 30. aprila, bo možno glasovati in oddati dopisnice. Planinec iz Radovljice nam je naslovil ogorčeno pismo: "Radovljiški planinci odkrivajo nove slovenske gore! Plakat je bil snet 6. 4. 1997 na avtobusni postaji Radovljica, Slo naj bi za domaČo goro 882. Kot član P.D. ne bi bil rad imenovan." Domnevamo, da je pošiljatelja zbodlo ime Donačka gora in namesto baldrijana mu EJGA podarja nekaj za splošno izobrazbo: v Halozah se za haloš-kimi griči dviga venec apnenčastih gora, med katerimi so vrhovi Macelj (718 m), Donačka gora (z vrhoma 881 in 882 m) ter kot najvišji Boč (980). Od teh je prav Donačka gora tudi prava gora: s skalnatimi stenami, ostrim grebenom, zahtevnim dostopom. Donačka gora je razpoznavna na daleč: z Dravskega polja je mizasta gora, iz Rogaške Slatine kot koničast rog. Radovljičanu, ki je snel plakat na avtobusni postaji, prav gotovo ne bo všeč podatek, da je poleg Donačke gore tudi Donačka Gora, naselje, v tem delu Slovenije pa planinci zelo pohvalijo planinski dom Polajiar na 590 metrih * kar je za Gorenjce in Gorenjke sicer vsakodnevna nadmorska višina njihovih naselijh, v Halozah pa se za 590 m le reče "planinski vzpon", članu PD Radovljica, ki mu gre v nos Donačka gora, pa še prišepnemo: tej gori se reče tudi Rogaška gora, vendar v Halozah tega imena nihče ne uporablja. Pomladno-poleta akcija: hujšajmo skupaj Čudež v nebotičniku Noter pridete težki, ven greste pa lažji! To je bil poziv naši prvi akciji "Hujšajmo skupaj" pred štirimi leti. Danes ne govorimo več o ČUDEŽU, REZULTATI zadovoljnih strank so tisti, ki presežejo besedo čudež in to je tisto pravo, za kar se je treba potruditi. Ob 10-letnici svojega dela vam gospa MOJCA ZAPLOTNIK tokrat priporoča strokovno domišljen, učinkovit in cenovno sprejemljiv program za vsakogar. STRAH PRED HUJŠANJEM NAJ BO MANJŠI OD STRAHU PRED DEBELOSTJO. Tudi letos bomo že tradicionalno enega ali eno od vas, dragi bralci in bralke, nagradili z brezplačnim programom in o rezultatih naše akcije tudi poročali. Pišite nam in bomo izbrali: Studio Ma, Bleivvcisova 6,4000 Kranj. Vse, ki svojega počutja in videza ne prepuščate srečnemu naključju, pa vabimo, da se po predhodni telefonski najavi odločite za naše programe. Delovni čas: od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure. mi Studiu za mio. aWd\llX LIM TLELLES/1 NEBOTIČNIK IV. liflDST. JLEIUJEISOVA 6. KRANJ. Tel.: 226-790 NEGA OBRAZA - D ROBERT MESEC Kje in kdaj je možno glasovati v akciji GORENJKA/ GORENJEC MESECA? Ob petkih na štirih gorenjskih radijskih postajah s telefonskim klicem direktno v oddaje: zjutraj ob osmih na RADIU KRANJ z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na RADIU TRIGLAV JESENICE, oddajo vodi Lijana TRON-TELJ; zgodaj popoldan na RADIU TRŽIČ z modera-torkama Andrejo MEGLIC in Mojco GROS; popoldan na RADIU SORA v oddaji, ki jo vodi Simona KEM-PERLE. Vsak petek zvečer na gorenjski televiziji ob 20.10 uri v oddaji "Odprti ekran" TELE-TV Kranj, ko Vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK. Kam poslati dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlaganih kandidatov za GORENJKO/GORENJCA MESECA? Na naš naslov GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4 001 Kranj ali pa /za "šparovne", saj znamke niso več poceni!/ Vašo glasovnico brez znamke lahko oddate našim prijaznim in vsestranskim sodelavcem v pisarnah naslednjih gorenjskih turističnih društev in agencij: TD Bled, TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje-Mojstra-na, TD Jesenice, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Skofja Loka in TD Tržič; v turističnih agencijah MERI-DIAN Jesenice in VERONIKA Kamnik. Za GORENJKO/GORENJCA MESECA MARCA 1997 sta predlagana: 1/ SABINA BERCE, doma v Kropi, dijakinja prvega letnika STOGŠ Kranj, letošnja absolutna zmagovalka na prireditvi "Prvi glas Gorenjske 1997", ki jo je sredi marca na Bledu pripravil Radio Triglav Jesenice; Sabino sta prvo mesto uvrstila tako občinstvo v dvorani kot tudi strokovna žirija pod vodstvom Jana Plestenjaka 21 ROBERT MESEC, doma v Železnikih, po poklicu elektrotehnik energetik, zaposlen v podjetju DOMEL, d.d., Železniki kot pomočnik vodje montaž, letošnji prejemnik nagrade "Zlata ura za kakovost za leto 1996", ki t'o v največjem železnikars-:em podjetju, imetniku mednarodnega standarda ISO 9001, podeljujejo že tretje leto; Robert je bil za najvišje priznanje za dosežke na področju kakovosti izbran med 42 domelovci, nagrajenih z* kakovostne rezultate v lans* kem poslovnem letu. Letošnja svečana podelitev priznanj vsem, ki smo jih vključevali v vsakomesečn« akcije gorenjske popularnosti GORENJKA/GORENJEC MESECA, bo 25. maja pfl Ivanu Ruparju na Sv. Andreju nad Zmincem, ko bo na prireditvi "T'k bo flitn'" nastopil tudi Ansambel Lojzeta Slaka. Vsak teden podelimo z žre; bom deset nagrad Vam, k1 sodelujete s gorenjskimi radijskimi postajami, TELE-TV in Gorenjskim glasom v NAJ akciji GORENJKA/GORENJEC MESECA. Tokratne prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev naslednji glasovalci: 1. Eva Magda Demšar, N' Kresu 24, Železniki; 2. Marija Perč, Podbrezje 254, Naklo! 3. Branka Vrhunec, Topolj« 6, Selca; 4. Polona Jan, Cesta talcev 8c, Jesenice in 5< Slavka Smolej, Kovorska 3, Tržič, Glasove majice (J prejmejo: 1. Jure Kavčič Racovnik 23, Železniki; * Anica Oražem, Ljubljanski 80, Domžale; 3. Slavko Zjj laznik, Kovorska 55, Tržič; 4> Drago Girendon, Titova 1*| Jesenice in 5. Cilka Štucift; Žirovski Vrh Sv. Urban i Gorenja vas. Čestitamo! GORENJSKA MLEKARNA, D.D., KRANJ, SMLEDNIŠKA CESTA I IC 2600 TELEFAKS: 331150 TELEFAKS: 323502 -DIREKTOR 260 216 -GOSPODARJENJE 260218 -MARKETING 260 254 delikatesa trgovsko podjetje, cesta maršala tita 22 — direktorica "Prodajalne in bifeji: NC 81 646 81 747 KEMIČNA TOVARNA, PODNA RT 24 N C. 751 111 TELEFAKS; 7JI526 -TAJNIŠTVO. DIREKTOR 731 136 -KOMERCIALA" TELEFAKS 731062 NIKO ŽELEZNIKI P.O. KOVINARSKO PODJETJE. OTOKI 16 NC. 66 22' TELEFAKS: 67260 -DIREKTOR 66 619 66 61« -FINANČNA SLUŽBA TELEFAKS: 67760 Danes zvečer - petek, 11. aprila - bomo na Glasovi preji v Taverni Kotnik v Kranjski Goripredjl o tem, koliko (ni)so ženske zastopane v slovenski politiki. Zelo podobno je z zastopanostjo w enakopravnostjo nežnega spola v slovenskih poslovnih krogih. Dovolj je poznati podatke i tem, katero gospodarsko družbo vodi direktorica in to dejstvo primerjati s podatkom I telefonskem imeniku. Svetla izjema je podjetje Delikatesa Jesenice, ki jo uspešno voffl direktorica Nada Rožič. Prav tako uspešne direktorice imajo, na primer, tudi Gorenjsk? mlekarna, dd.; Kemična tovarna Podnart, dd in Niko Železniki, dd. - vendar spomom telefonskega imenika ne boste ugotovili, da so Ivana Valjavec, mag. Marjana Rebernik 1 Tina Nastran direktorice, pač pa - direktorji. Do cerkvice Sv. Valentina na Limbarski gori (nadmorska višina 773 metrov) je že več k$JL stoletja romarska pot. Na gori vsako leto marca, na eno od nedelj v času med mednarodj}1 dnevom žena in materinskim dnevom, Moravčani pripravijo odlično prireditev "Po nagelj nagelj na Limbarsko goro tudi stotnija bralk in bralcev Gorenjskega glasa. Na prireditvi 0 ^ častna gostja Marila Novak, najstarejša občanka Moravč, ki bo 28. julija praznovala si rojstni dan. Tedaj bo najstarejši Moravčanki čestital tudi njen vnuk Milan Marinič, &.*n\o> Prešernovega gledališča Kranj. Na EJGA fotografiji (levi): Marija Novak, skorajS L stoletnica, s spremstvom na Limbarski gori - tja jo je pripeljal helikopter 15. letalske bjl%a.gl Slovenske vojske. Na desni EJGA fotografiji: v lepem vremenu je zadnjo zimsko /k°\e"arSr$li nedeljo Limbarsko goro "osvojilo" več tisoč ljubiteljic in ljubiteljev planinarjenja, ki so Pr (tudi) po nagelj. PONEDELJEK, 14. APRILA 1997 TVS 1 ••30 Vremenska panorama r-20 Včeraj, danes, jutri '•25 Videoring •j56 Popolna tujca, ameriška nanizan- Ciklus filmov F. Forsvtha: Žrtev jj^ne, ponovitev angleškega barvnega IJ-SS Za TV kamero 2.05 Utrip J220 Zrcalo tedna ]c35 Rondo kviz 3.00 Poročila J3.05 Hugo, ponovitev TV igrice JlOO Zoom, ponovitev ]5.05 Ljudje in zemlja, ponovitev J5.35 Intervju J5-20 Dober dan, Koroška ;-00 Obzornik ;7.10 Radovedni taček: Bob '•-00 Po Sloveniji £•30 O naravi in okolju tokrat nekoliko *ugače ]5'35 Lingo 5-05 Risanka '••15 Žrebanje 3x3 . i J*-30 Dnevnik, vreme, šport *°-05 Pro et contra 1 »i 00 Homo turisticus «1.20 Osmi dan g.00 Odmevi *2-40 Hudson Street, ameriška hu- Spristična nadaljevanka 53«05 Življenje po Agfi, izraelski film «•45 Osmi dan, ponovitev '•15 Videoring TVS 2 jjj-30 Na potep po spominu... oddaje iz •["Iva otroškega in mladinskega programa 11.35 Dediščina Beduinov, nemška °°kmentarna oddaja 12.05 Šport v ^eljo, ponovitev 12.50 Vokalna skupili' vbx Medicom, ponovitev glasbene rjdaje 13.20 Clive james, ponovitev ^•10 Obzorja duha, ponovitev 14.40 *°ncert z Jamesom Lovinom, 1. del JJ-10 Starinarna, ponovitev angleške nadaljevanke 17.00 Echo Point, ponovi- tev avstralske nadaljevanke 17.25 Jake Jdebeluh, ameriška nanizanka 18.15 S^rna steza 19.00 Recept za zdravo pijenje 19.30 Simpsonovi, ameriška "anizanka 20.00 Komisar Rex, nemška n«nizanka 20.50 Divja Sibirija, dokumentna oddaja 21.40 Roka ročka, glasbe-2j oddaja 22.40 Brane Rončel izza odra **50 Recept za zdravo življenje, pono-tev TV Slovenija si pridržuje pravico do "Premembe programa. KANALA *>00 TV prodaja 10.15 Dva neumna <*a, risana serija 10.35 Rajska obala ^•05 Oprah Shovv, ponovitev 11.50 X*6z za volanom, ponovitev 12.40 Ji^g fu, ponovitev 14.10 Mantis ^•Oo Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 16.00 Oprah Shovv 16.50 r*ni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in *PI. nanizanka 17.45 Rajska obala, •^daljevanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša. 106. del ^nizanke 19.05 Družinske zadeve, janizanka 19.35 Cooperjeva drušči- nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, 'anizanka 20.30 Sam svoj mojster, I^izanka 21.00 Ponedeljkova films- Uspešnlca: The Commitments, periski barvni film 22.40 Alo, alo, ^nzanka 23.30 Tihotapci, 2. del anizanke 0.25 Dannyjeve zvezde, wnovitev 1-25 TV prodaja POPTV te •°0 Dobro jutro, Slovenija, jutranji R(SSram na MMTV, Tele 59 in TV (-00|n 10.00 Santa Barbara, ponovi-10.50 TOP shop, televizijska *ja 11.00 Gosrki zdravnik 12.00 u-p kviz, ponovitev 12.30 Formula 1, ^•jovitev 14.15 Flipper, ponovitev j*?*00 POP 30 15.30 Matlock, amer-viS? "ahizanka 16.20 Top shop, tele-,3ska prodaja 16.30 Santa Barbara, *aaljevanka 17.30 Družina za umret, ig®['Ska humoristična nanizanka dl,-°0 POP kviz 18.30 Vrnitev v Para-Uf^avstralska nadaljevanka 19.30 24 drsali?0 Pos|astica tedna: Ljubezen na Syy an- ameriški barvni film; D.B. «.0o wenwy, Moira Kelly 22.00 Športna OjSPa 23.00 Reševalci, nanizanka laS lnSP«ktor Derrick, nemška nani-3onKa 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP ^- Ponovitev TV 3 ViX^ Pn ^ohi°kolaž 13-00 TV prodaja 15.00 frarilnzHood> ri8ani f,lm 16-00 TečaJ ia in ♦ in6, P°novrtev 17.00 TV proda-40 n turistični napovednik/Videoboom ^•Ponovitev 18.16 Barka sanj 18.25 TV « Ponovitev otroške nanizanke 18.50 J0>(£r°daja 19.00 Dnevnik 19.30 Salty Van?" p°t v Avonleo, ameriška nadalje-arnla*L?1,00 Krivična obsodba, 1. del Ba^^a filma; Donna Mills, Steven J** 22.30 TV prodaja 22.50 Dnevnik r;00 Video kolaž HTV1 Igo- n«,!?., °nevnik 12.25 Marisol, mehiška »rC^anka 13.10 Santa Barbara, 1410 i nadaljevanka 13.55 Risanka 0tro»!. lzobraževalni program 15.15 (J^ilJ! Program 15.45 Hrvaška kulturna i*? f6-15 Glas domovine 16.45 Ji'18 Hrvaška danes 18.05 Kolo 1ft,10 J.8-40 Hrvaška in federacija BiH Dneu„;, ^aška spominska knjiga 19.30 Hrva«T 20-15 Dramski album 21.20 22.3* p1 n 8vet 22-05 Opazovalnica n« f^lj^ganjano otroštvo, dokumentar-Drevi»J!Ja Filmska noč s Hum- arneVi«£,„B°9artom: Visoka Sierra, n&ki film 0.45 Poročila HTV 2 13.55 TV koledar 14.05 Aplavz, prosim, ponovitev 17.00 Kje je zlato?, ameriški barvni film 16.25 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 17.15 Acapulco - Telo in duša, nadaljevanka 17.40 Obalčan straža, ameriška nanizanka 18.30 Pol ure kulture 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Petica 22.00 Martin Chuzzlevvit, angleška nadaljevanka 22.55 Sibirija, dokumentarna oddaja AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.40 V daljni deželi, ponovitev ameriškega pustolovskega filma 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 SeaOuest 16.25 A-team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Caroline v velemestu, humoristična serija 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Policist iz Tolza: Roka umije roko, nemška TV kriminalka 21.50 Teleclubing 21.55 Dokler naju umor ne loči, ameriška TV kriminalka 23.30 čas v sliki 23.35 Dvoboj gringov, ameriški vestem 1.05 Krinka, ponovitev ameriškega akcijskega filma 2.20 Dokler naju umor ne loči, ponovitev ameriške kriminalke 3.50 Trilogija groze, ameriška grozljivka AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Ženske so pač boljši diplomati, ponovitev nempke komedije 10.30 Bogati in lepi, ponovitev 11.15 Spori, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija, ponovitev 12.35 Slika Svstrije, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gozdarski inšpektor Buchholz 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Gorski zdravnik, nemška serija 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje -kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Čas v sliki 2.05 Schiejok, ponovitev 3.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.50 Lipova ulica, ponovitev 6.20 Čas kulture, magazin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 456. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Sestriere 97 - Poln presenečenj 20.30 Krajevna skupnost na obisku: Kranj center - vodi: Tatjana Capuder, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56 21.10 Poročila Gorenjske 456. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Naj, naj nogometaš leta 23.45 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.50 Poročila Gorenjske 451 23.05 Z vami smo bili... nasvidenje 23.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.07 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.25 Šolska košarkarska liga 21.10 EPP blok 21.15 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.45 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na vldeokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Skrilarst-vo v Selški dolini ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Otvoritev skupinske razstave likovnih del članov likovnega kluba Dolik 18.45 Risanke 19.15 videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 18.25 šolska košarkarska liga, ponovitev 19.05 Nedeljska reportaža, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Top spot 21.55 TV prodaja 22.00 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zavarovalnica Triglav, kontaktna oddaja 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 1230 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana občine Šenčur Franca Kerna 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gost v studiu: Župan občine Šenčur Franc Kern 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni progrma z Robertom Baumanom 19.50 EPP 2200 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Ponedeljek začenjamo z oddajo, posvečeno zanimivostim Iz fonoteke. Nato bo sledila oddaja, ki jo pripravlja Zdenka Kahne, znana kozmetičarka. Računamo, da bo tudi oddaja Spremljamo in komentiramo, zanimiva. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 17:00 se bo začela oddaja Tržiški hit. Dobre glasbe ne bo manjkalo, pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 12.45 Šport - novice o nasotpih gorenjskih športnikov 13.30 Na gorenjskih cestah 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R SORA 8.00 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 1200 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.300dpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji pozdrav 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.50 Vreme 7.00 2. jutranja kronika radia Slovenija 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Vase mnenje o ... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 KLontaknti program 11.15 Novice 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 Ponedeljkov šport 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča -. komentira, Informativna oddaja 15.30 Svetovna hit lestvica 16.20 Spoznajmo se -t- uganke za poslušalce 16.40 Modni bla, bla 19.00 Radijski dnevnik (prenos radia Slovenija) 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.00 Sršenovo gnezdo R OGNJIŠČE 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. druž. kom. 101 DALMATINEC ob 16. url, amer. znan. fant. spekt. IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 18. in 20.15 uri, amer. pust. thrill. PRIKAZEN IN SENCA ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. thrill. SEME ZLA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. parodija MARS NAPADA ob 20. uri SKOFJA LOKA predprem. amer. film katastrofe DANTIJEV VRH ob 20. uri TOREK, 15. APRILA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 9.35 Včeraj, danes, jutri 9.40 Videoring 10.10 Jake in debeluh, ameriška nanizanka 11.00 Sama v temi, ameriški film 1240 Spoznavanje naraven in družbe, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.05 Boš videl, kaj dela Dolen'c -Med lovci 15.15 TV konferenca 16.05 Homo turisticus, oddaja o turizmu 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti, 13. oddaja 17.25 Željko, avstralska nanizanka 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gore in ljudje 21.00 Studio Citv 22.00 Odmevi 22.40 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka 23.40 Svet poroča 0.10 Studio Citv, ponovitev 0.55 Videoring TVS 2 11.05 Sobotna noč 13.15 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 13.45 Recept za zdravo življenje 14.15 Nedeljska reportaža, oddaja TV Maribor 14.45 Murphv Brown, ameriška nanizanka 15.10 Osmi dan, ponovitev 15.40 Divja Sibirija, ponovitev švedske dokumentarne nanizanke 16.30 Alpe -Jadran 17.00 Komisar Rex, nemška nanizanka 17.45 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.15 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 19.00 Volja najde pot 19.30 Echo point, avstralska nanizanka 20.00 Ciklus filmov Luisa Bunuela: Lepotica dneva, feancosko-italijanski film 21.40 Irvvini, dokumentarna oddaja 22.20 Šepet Iz naslonjača 22.50 Zlati petelin '97, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 9.00 TV prodaja 10.15 Dva neumna psa, risana serija 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah Shovv, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Coopejeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes: Srčna znanost, dokumentarna oddaja 15.30 Logika ljubezni, dokumentarna oddaja 16.00 Oprah Shovv 16.45 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ellen, nanizanka 21.00 Torkov večerni film: Nema priča, ameriški film 22.35 Alo, alo, 3. del 23.05 Bergerac, 21. del nanizanke 0.05 Živeti danes, dokumentarna oddaja 0.30 Dim srca, dokumentarna oddaja POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 1230 Kritik, risana serija 13.00 Športna scena, ponovitev 14.00 Zaznamovani, nanizanka 15.00 POP 30 15.30 Matlock, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 16.20 TOP shop, televizijska prodaja 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Družina za umret, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Otroci brez mamice, ameriška drama 1983; Ann-Margaret 21.40 Bolnišnica upanja (Chi-cago Hope), 8. del ameriške nanizanke 2230 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Reševalci, avstralska nanizanka 0.00 Inšpektor Derrick, nemška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja in turistični napovednik 10.00 TV prodaja 10.20 Videokolaž 13.00 TV prodaja 16.00 TV prodaja 16.15 Z glasbo v srcu, ponovitev 17.00 TV prodaja in turistični napovednik 17.15 SKL 18.15 Barka sanj 18.25 Saltv, otroška serija 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Saltv, ponovitev 20.00 Pot v Avonleo, ameriška nadaljevanka 21.00 Vera in čas, tedenski pregled verskega dogajanja doma in po svetu 22.00 Sport 22.30 TV prodaja 22.50 Dnevnik 23.00 Video kolaž HTV 1 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški in mladinski program 12.00 Poročila 12.25 Marisol, mehiška serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.55 Poročila 14.00 Izobraževalni program 15.00 Otroški program 16.55 Prizma, multinacionalna oddaja 16.45 Hugo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Smerokaz 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 V iskanju, dokumentarna oddaja 20.50 V prvem planu 22.15 Opazovalnice 22.45 Moč denarja 23.05 Filmska noč Humprevjem Bogartom, Malteški sokol, ameriški film; Humphrev Bogart, Mary Astor 0.45 Poročila HTV 2 15.10 TV koledar 15.20 Izd ramskega albuma, ponovitev 16.20 Z namenom in razlogom 17.15 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 18.30 Ameriški predsedniki, dokumentarna serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Bolnišnica upanja, 7/45 del ameriške nanizanke 21.05Črno-belo v barvah: Mladi levi, ameriški film, 1958; Marlon Brando, Montgomerv Clift, Dean Martin AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.50 Fletch, pov-ročitelj težav, ponovitev ameriške komedije 10.20 Columbo: Vino je gostejše od krvi, ponovitev ameriške TV kriminalke 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 SeaOuest DSV 16.25 A Team 17.15 Vsi pod isto streho, Sanjska poroka na Floridi, 1. del 17.40 Harrvjevo gnezdo, Vremenar 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Varuška, Trije so eden preveč 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Begunec - na begu, ameriški akcijski triler 22.20 Selfman 2225 Vse najboljše, Elizabeth, posnetek gala prireditve v čast Elizabeth Tavlor 23.40 Čas v sliki 23.45 šport: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B, Avstrija - Danska 0.15 Šah morilcu, ameriška kriminalka 1.25 Moja sestrična Rachel, ameriška filmska drama 3.05 Gorila in dunajski valček, francoska TV kriminalka 4.25 Seaquest DSV, ponovitev 5.20 Sam svoj mojster, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Policist iz Tolza: Roka roko umije, ponovitev nempke TV kriminalke 10.35 Bogati in lepi, ponovitev 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gozdarski inšpektor Buchholz 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vremo 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Puma - kralj Andov 21.10 Poročilo, magazin 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču 23.06 Eddie D, umetniški video film brez besed 23.15 Solo talent, nemški kratki film 23.20 Phettbergova nočna oddaja, TV pogovor 0.25 Metal in melanhonija, nizozemski dokumentarni film 1.50 Pogledi od strani 1.55 čas v sliki 2.25 Schiejok 3.25 Dobrodošli v Avstriji 5.20 čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 452. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: 35. tekstiliada - Kranjska Gora 97, Pokrovitelj: IBI Kranj 21.10 Poročila Gor-enske 452 21.25 EPP blok - 3 21.30 GAMSI - vse življenje je en velik hec 21.51 Miss ltaly 22.03 Narodnozabavne viže: Alfi Niplč 22.06 Kolovrat domačih viž: 10 let štajerskih 7 2245 Poročila Gorenjske 452 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 2301 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena lestvica videospotov 21.05 EPP blok 21.10 Nedeljski film, ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Na obisku pri alpskem smučarju 20.00 Danes MIha svetuje 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Torkov športni pregled 18.28 Bombastičnih 7 19.20 Risanka 19.25 videostrani 20.00 Otvoritev skupinske razstave del članov likovnega kluba Dolik, ponovitev 20.28 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3. 2. 1 GREMO -oddaja domače zabavne glase z gosti v živo Iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani KINO IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, Mini 5 1825 Zdravniški nasveti, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Devetletna osnovna šola 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki In odmevi 16.00 EPP 16.20 Leksikon slovenskih imen, gost prof. Janez Keber 16.50 EPP 17.20 Nastop ameriške skupine Ugly Kid Joe v Kranju 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme. Tudi tokrat bo, ob 14:30 stekla oddaja Na štirih kolesih. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivositm, ki jih pripravljamo v oddaji S" m Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 24. lekciji Victor"s Venture. Torkov spored bomo skelnili s Športnim obzornikom, ki se bo začel ob 18:00. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Oddaja za upokojence 1200 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 14.45 Glasbeni gostje: Ptujskih pet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Popoldan z Bracom Korenom 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila do 21.30 vas zabava Braco Koren R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 16.30 RA Slovenija 16.30 Radijev sindikat 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.05 Naj naj pesem 6.15 Novice 6.25 AMZS 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenos Radia Slovenija 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.30 Kontakni program 11.15 Novice 12.00 BB- novice v slovenščini 12.15 Skriti mikrofon RGL-a 1245 Dnevnikov odmev 13.15 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.15 Novice 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča - komentira 15.30 Svetovna lestvica hrtov 16.20 Spoznajmo se z uganko za poslušalce 17.15 Novice 17.30 Rezervirano za ... 18.15 Novice 19.00 Radijski dnenvik -prenos Ra-Slovenija 19.25 Vreme 20.00 Avtomobilizem + šport 21.00 Zaprta vrata R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 1205 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. druž. kom. 101 DALMATINEC ob 16. uri, amer. znan. fant. spekt. IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 18. in 20.15 uri STORŽIČ amer. pust. thrill. PRIKAZEN iN SENCA ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ Danes zaprto! SKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 20. uri NAGRADNA KRIŽANKA KOVINOteHNA Blagovnica FUŽINAR Jesenice, tel. 81 -952 Na naših treh oddelkih Vam nudimo 5.518 različnih izdelkov. Izbirate lahko med belo tehniko, akustiko, steklom in porcelanom, malimi gospodinjskimi aparati, posodo in gospodinjsko plastiko, kovinsko galanterijo, elektro-sanitarnim materialom, orodjem itd. Za vse našteto blago nudimo različne gotovinske popuste od 5 - 7 %. Prodajamo pa tudi na več čekov in to brez obresti. Prijazne prodajalke Vam ne bodo rekle nemogoče. Pa saj poznate naše geslo NEMOGOČE JE MOGOČE. Blagovnica je odprta od 8. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Za reševalce križanke razpisujemo sledeče nagrade: 1. nagrada - stenska ura Philips 2. nagrada - palični mešalnik Siemens 3. nagrada - namizni reflektor Esto 4., 5. in 6. nagrado prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 23. aprila 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje -Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. VOTLA PRIPRAVA ZA ULIVANJE NADSTROPJE SIMBOLNA LOGIKA VRSTA RAZSTRELIVA MOŠKO IME JANKO KERSNIK IT. PESNIK (PIETRO) SANITETNI MATERIAL NEKD. AM DRŽAVNIK (RICHARD) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 - 26 27 28 29 36 KOŽNI MOZOLJI KOROBAĆ IZ BIKOVE ŽILE FILMSKA ZVRST IZGON REKA NA PELO-PONEZU IGRALEC PACINO PRIŽNICA PERGAMSKI KRALJ 26 RIMSKA ŠEST 28 ALFRED NOBEL ORIENT. PRAŠEK ZA LASE BEOTIJEC kovinOtehna ^THLOM VEZNIK •JEKD SMUĆ SKAKALEC (JOŽE) 30 ČARODEJ SIJ K0N0MIS1 ŠIK NJORKA 19 TENISAČ" fflllRIFR 13 ANG. PO M0RŠĆAK (JAMES) MOLIBDEN ODDFLEK SREDNJE JURE "NIBISNT £QJAY. VDOLBINA V STENI PRITOK RENA PRI JODENSKEN JEZERU PIANIST BERTON-CELJ T5EaW ERŽEN TUJA PEVKA [CELINE) GOZDNO BOGASTVO RAZKOŠNA HIŠA NEŽA PO ŠPANSKO COZDNI SVET 17 GREGOR STRNIŠA KONICA RADUSKA VODIT. KOROŠEC 29 SL. GRADB PODJETJE 16 REKA V EVR. DELU RUSIJE _ 25 OČE 24 UR ■ POŽELENJE 12 RAFKO IRGOLIČ LAKOTA NAGRADNA KRIŽANKA DOHODEK OD KAPITALA DRUGO 1^ ZA NOVO GVINEJO 'Mek, 11. aprila 1997 Vaterpolisti so v sredo odigrali prvi krog končnice za letošnjega državnega prvaka PRVAKI OSTALI BREZ KONKURENCE Vaterpolisti kranjskega Triglava so v prvi tekmi za naslov letošnjega državnega prvaka visoko Premagali ekipo Mogote iz Ljubljane - Bo prvak znan že po jutrišnji tekmi v Tivoliju? J^nj, 11. aprila - Konec tedna, morda že jutri, se bo končalo J?',°šnje državno člansko prvenstvo za vaterpoliste. Ekipa '"glava, ki letos brani naslov prvakov, je bila vso sezono brez Ritega konkurenta in tudi v končnici prvenstva je v prvi tekmi s *•* 15:6 premagala ekipo Mogote iz Ljubljane. Ker ekipi igrata j18 dve zmagi bo druga tekma jutri zvečer v Tivoliju, morebitna fetja pa v nedeljo v olimpijskem bazenu v Kranju. .Zvesti navijači kranjskih javnih prvakov (med njimi 'udi župan Vitomir Gros) so si ■ sredo zvečer na olimpijskem ^enu v Kranju (drugi pa tudi P° .TV) ogledali ne preveč pfljmivo srečanje, ki pa je bilo Zanimivo le zato, ker je oddlo- dela srečanja je kazalo, da bo izid morda tesnejši, kot so nekateri pričakovali. Vendar pa so domačini v zadnjem delu srečanja vzeli igro v svoje roke in na koncu zmagali 15:6 (3:0, 3:2, 4:3, 5:1). Gole za Triglav so dosegli: Erik Bukovec štiri, Teo krik Bukovac je bil s štirimi goli najboljši strelec prve finalne tekme o letošnjem vaterpolskem ?rŽavnem prvaku. Ekipa ^njskega Triglava je namreč I ?a domačem tereu v prvi tekmi *°nčnice državnega prvenstva 8°stila Mogoto iz Ljubljane. Kranjčani so povedli, vodili j Vso tekmo in le sredi tretjega Galič, Tadej Peranovič in Krištof Štromajer po tri, Primož Tropan in Žiga Balderman pa enega. Za Mogoto je Damir Čarap zadel dvakrat, Krešimir Rukavina, Elvir Bečič in Rok Dornik pa po enkrat. Druga, najbrž že odločilna Po prvi finalni tekmi v Kranju sta povedala: Grega Košir, Mogota Ljubljana: "Na začetku tekme je sicer kazalo, da lahko s Triglavom igramo precej enakovredno, po moji izključitvi brez pravice zamenjave, pa se je razlika močno povečala. Vendar pa je tudi razlika devetih golov proti ekipi, kot je Triglav za nas dober rezultat. Mislim, da tudi v soboto na drugi tekmi v Tivoliju ni motno presenečenje, saj bodo morali igralci brez mene dati vse od sebe in se boriti za čimmanjšo razliko. Vendar pa smo z uvrstitvijo v prvenstvu zadovoljni, saj v začetku sezone seveda nismo računali, da bomo sploh nastopili v finalu za prvo mesto, ampak so nam vsi napovedovali igranje za tretje mesto. Na koncu se je izkazalo, da smo bili boljši od Kopra in Maribora in smo zmagali vse tekme, ki so bile pomembne." Krištof Štromajer, Triglav Kranj: "Pred današnjo tekmo o zmagovalcu seveda nismo dvomili, vendar pa mislim, da tekme nismo odigrali tako, kot smo se prej zmenili. Ljubljančani pa so igrali zelo korektno. Seveda tudi pred sobotno tekmo v Ljubljani ne premišljujemo o drugem kot o zmagi, čeprav mi je tal, da letos končnica ni bolj zanimiva, saj v Sloveniji pač nimamo konkurenčne ekipe. Naše moštvo "raste", ostale ekipe pa upam, da se bodo le v naslednji sezoni potrudile, da nam bodo bolj enakopravne in da bo prvenstvo zanimivejše. " tekma bo jutri ob 18.30 uri v Tivoliju, morebitna tretja pa v nedeljo ob 17. uri v olimpijskem bazenu v Kranju. V sredo zvečer so vaterpolisti igrali tudi prvo tekmo za tretje mesto. Pomerili sta se ekipi Kopra in Probanke Leasing, boljši pa so bili Koprčani, ki so zmagali 11:6 (1:3, 3:0, 2:2, 5:1). • V. Stanovnik, foto: T. Doki Mladi gorenjski hokejisti ob koncu sezone odlično nastopajo tudi v tujini Kranjčani zmagali na slovaškem, blejci v Avstriji palčki kranjskega Triglava so poskrbeli za presenečenje na turnirju v slovaškem Miku lasu, kadeti "Portine, okrepljeni s tremi jeseniškimi igralci, pa so bili najboljši na turnirju v Zeli am Seeju 9. aprila ?°«eja na ledu £°!>kurirajo Kot kaže se nam Gorenjcem za prihodnost ni bati, saj naši mladi hokejisti uspešno -"vunraju evropskim in celo mladim kanadskim ekipam. **° so mladi Kranjčani (do 12 let) minuli konec tedna zmagali S|8 Mednarodnem turnirju na Slovaškem, blejski kadeti pa so .*vHj na največjem evropskem hokejskem turnirju hokejistov 0 16 let v avstrijskem Zeli am Seeju. Malčki kranjskega Triglava so u.Se minulo soboto in nedeljo ke mednarodnega hokejs-j^.8a turnirja v slovaškem L. ^kulašu. Poleg Triglavanov so ■a turnirju naslopile še tri češke u dye slovaški ekipi. Mladi J"a.nJčani so premagali vse po 1 m presenetljivo, a zasluženo *asedli 1. mesto. "Naši fantje v 'Srali res dobro, strokovna c astva vseh sodelujočih ekip Sl bila p.nntna da sn bili ^kl€M. V1IV7111C1, UU JW L/111 je^eČje presenečenje turnirja," »r P° vrnitvi domov povedal ener pHn» iun»u jjr ekipe Silvo Japelj d palčki Triglava pa so oo t0 ■ ^ri igrali tudi zelo učin-/•Vlti 2 odlično igro še posebno JJazal Nejc Japelj, Anže Gotu. . Je bil najboljši strelec nirJa, Rok Hafner pa je dobil posebno trofejo za Fair play. Malce starejši naraščajniki, hokejisti do 16 let, pa so v času od 28. marca do 6. aprila nastopili na največjem evropskem hokejskem turnirju v avstrijskem Zeli am Seeju. Na njem so sodelovale ekipe iz 14 evropskih držav, v skupini kadetov (letnik 1981 in 1982) pa so zmagali hokejiti blejske Sportine po vodstvom trenerjev Gorazda Hitija in Marjana Zbontarja. Za ekipo Bleda so nastopali: Grega Šolar, Matjaž Tanaskovič, Jure Goličič, Miha Žbontar, Ožbej Križnar, Egon Murič, Peter Pogačar, Dejan Žemva, Jure Zamida, Anže Legat, Marjan Manfreda, Gašper Beravs in Denis Kadič. Poleg njih so igrali še trije jeseniški hokejisti: Marcel Rod-man, Milan Zrnič in Senad Kovačevič. Kranjski malčki, ki so odlično nastopali vso sezono, so se izkazali tudi na turnirju na Slovaškem. Stojijo (zadnja vrsta od leve proti desni): trener Silvo Japelj, Domen Jemec, Mitja Subic, Jure Stopar, Anže Ahačič, Miha Erzar, Domen Dolhar, Rok Hafner, Anže Škrlec, Matevž Dolinar, Nejc Slavec, trener Anton Tomko - v srednji vrsti • tehnični vodja Silvo Kosnik, Anže Rozman, Blaž Zlate, Rok Bavdek, Matija Majdič, Nejc Lebar, Dane Herceg, Rok Stipanovič, Jaka Podboršek, Gašper Oblak, Gaber Kalan, trenr Ferko Lahkotckv - v prvi vrsti - Jernej Istenič, Rok Bizjak, Nejc Jemec, Žiga Pavlin, Jure Košnik, Nejc Japelj, Anže Gogala, Anže Markovič in Tit Jenšterle (manjka Sašo Mežek). *hi v Podmeiakli - Kot vse kale bodo dosedanje tujce ^aZen Rahmatulina) v jeseniškem moštvu v novi sezoni *Qmenjali češki igralci. O konkretnih imenih v Podmeiakli j ne govorijo, povedali pa so, da je bil na pogovorih na zenicah trener Zdenko Uher, češki strokovnjak, ki naj bi f te dni podpisal pogodbo, ki so mu jo poslali z Jesenic, ^delovanje med Cehi in Jeseničani je steklo predvsem po t^r^k dosedanjega trenerja za mlajše kategorije v Podme-ukli Ceha FrantiŠka Vibornya, ki naj bi v novi sezoni vodil prv° Člansko moštvo ekipe HIT Casino. Blejska ekipa je v predtek-movanju premagala dve švedski ekipi in ekipo švicarskih prvakov iz Berna ter brez poraza osvojila prvo mesto v skupini A. Za prvo mesto na turnirju so nato premagali še zmagovalce ostalih treh skupin: švedskega Malma 5:0, finskega Rauman Lukke 5:3 in češkega Havličkov Broda 4:1. Ekipa Sportine je v šestih tekmah dala 36 in prejela le 6 golov, blejski vratar Grega Šolar je prejel najmanj golov na turnirju, igralec Jure Goličič pa je bil proglašen za najboljšega napadalca na turnirju. Blejci so kot priznanje dobili tudi uradno povabilo na mednarodni turnir igralcev do 16 let v kanadski VVindsor. • V.Stanovnik AKROBATSKI ROČK AND ROLL NAMilZNI TENIS ^ERKURJEVKE VENDARLE PETE b0juranJ> H. aprila - Po treh srečanjih, porazu in dveh zmagah v *akr x3 Pet0 nresto so igralke kranjskega Merkurja uspešno Wel e letošnJ° sezono. Na sobotni tekmi v Kranju so ekipo ?tr»ap k Premaga'e 4:2, v sredo pa so slavile 4:3. Po skupnem izidu v 8an 2:1 so se tako na koncu uvrstile na 5. mesto v državi. • V.S. NA PRVENSTVO TUDI MLADA TRŽIČANA Tržič, 10. aprila - Včeraj je odpotovala v Lyon slovenska pionirska državna reprezentanca v akrobatskem ročk and rollu, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu. Prvič v zgodovini svetovnih prvenstev se bosta v naši reprezentanci Sredstavila kot najmlajša reprezentanta doslej tudi Tržičana ure Markič in Melanija Kogoj, člana Plesnega kluba M iz Tržiča. • J. Kikel 37. STRAN • GORENJSKI GLAS BOKS Mladi kranjski boksar Mario Živkovič četrti v Bitoli NAVDUŠIL Z ODLIČNO TEHNIKO Kranj, 8. aprila - Konec prejšnjega tedna so v Bitoli organizirali tradicionalno boksarsko revijo za mladince "Bitolski pobednik", ki se jo je (s pomnočjo sponzorjev in občine Kranj) udeležil tudi kranjski boksar Mario Živkovič. Na največjem boksarskem turnirju za mladince v Evropi je v težki konkurenci zasedel odlično četrto mesto, dobil pa je tudi priznanje za najbolj tehnično popolnega mladega boksarja na turnirju. Mario Živkovič se je turnirja udeležil skupaj s svojim trenerjem Dušanom Čavičem, ki je po vrnitvi domov povedal: "Nastop na turnirju je bil za Maria težak, saj mu žreb ni bil naklonjen in že v osmini je dobil za nasprotnika Rusa Vasilija Terasova. Premagal ga je 11:9 in se uvrstil v četrtfi-nale. V četrtfinalu je boksal s precej starejšim in težjim Turkom Vevo in izgubil 6:7 ter na koncu osvojil četrto mesto v lahki kategoriji, saj je bil za svojo kategorijo, peresno lahko, pretežak 850 gramov. Iz rok predsednika EABA Emila Zečeva je dobil tudi plaketo, kot najbolj tehnično popoln boksar. To pa je v konkurenci 120 mladincev iz 10 držav lepo priznanje." Mario se bo sedaj pripravljal za nove dvoboje, čeprav še ne ve, ali bo čez približno mesec in pol nastopil na evropskem mladinskem prvenstvu v Angliji ali pa bo nastopil na kadetskem prvenstvu v Makedoniji. • V.Stanovnik, foto: T.Dokl Mario Živkovič se je izkazal v mednarodni konkurenci. KOŠARKA LOČANI ZMAGALI PO PODALJŠKU Kranj, 11. aprila - V sredo so košarkarji odigrali 3. krog lige za prvaka. Ekipa Pivovarne Laško je v Idriji premagala Idrijo 56:89 (31: 42), Smelt Olimpija pa v Domžalah Helios 57:85 (24:41). Jutri Helios gostuje v Idriji, Smelt Olimpija pa gosti Pivovarno Laško. V ligi za uvrstitev od 9. do 16. mesta oz. za uvrstitev v Al ligo, so igralci Loka kave v Škofji Loki gostili ekipo Kraškega zidarja in po podaljšku zmagali 80:71 (62:62, 37:36). Tako so Ločani po treh krogih še neporaženi in skupaj z ekipo Litostroja na prvem mestu na lestvici. Kdo bo vodil po 4. krogu, pa bo znano v nedeljo, ko Ločani gostujejo pri Litostroju. • V.S. VABILA, PRIREDITVE Go turnima Bledu -Go zveza in Go klub Kranj sta od 11. do 13. aprila organizatorja Grad prix turnirja v goju. Turnir, ki se ga udeležuje 70 najboljših evropskih igralcev iz 10 držav poteka v blejskem hotelu Astorija, zmago z lanskega prvenstva pa brani Kranjčan Milan Zakotnik. • M.D. Odprto teniško prvenstvo NES v Preddvoru - Jutri, z začetkom ob 9. uri, bo na teniških igriščih hotela Bor v Preddvoru I. letošnji teniški turnir v seriji rekreativnih turnirjev "Odprto teniško prvenstvo NES 1997". Serija šteje 5 turnirjev, pravico nastopa pa imajo igralci starejši od 35 let. Prijave za turnir sprejemajo še danes do 18. ure po telefonu 451-080. • V.S. Občni zbor Planinskega društva Žiri - Planinsko društvo Žiri bo jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani DD Partizan pripravilo že 47.občni zbor. S predavanjem ga bo začel Marko Čar, sledila bo izvelitev organov, po poročilih, sprejemu pravilnika, podelitvi priznanj in odlikovanj pa bo sledilo še družabno srečanje s skupino Pino&Tom. • V.S. Odbojkarski spored - Jutri bo na gorenjskih odbojkarskih igriščih zavladalo mrtvilo. Edina tekma bo tekma zadnjega kroga 2. DOL, ko se bosta v ŠD Planina ob 15.30 uri pomerili ekipi Astev Triglav in Brezovica. • B.M. Nogometni spored - V 2. SNL bo ekipa Triglav Nakla v nedeljo ob 16.30 uri gostovala pri Rudarju v Trbovljah. V. slovenski mladinski ligi Triglav Megamilk jutri ob 16.30 gosti Branik Maribor, tekma med kadeti obeh ekip pa bo že ob 14.15 uri. V gorenjski nogometni ligi bodo kadeti in mlajši dečki igrali jutri, prav tako jutri ob 17. un pa bodo tudi srečanja članov. Pari so: Britof - Bitnje, Bohinj - Sava, Železniki - Polet, Šenčur -Jesenice, Ločan - Zarica, Velesovo - Trboje, Kondor -Podbrezje, Hrastje - Visoko, Alpina - Bled in Kokrica -Preddvor. Tekma na Kokrici bo le v primeru, da ekipa poravna vse obveznosti do zveze. Tekme starejših dečkov in mladincev bodo v nedeljo ob 10. uri. • V.S. Mali nogomet - V 8. krogu SLMN - zahod bosta gorenjska predstavnika danes igrala doma. Tango gostišče Martin bo ob 17.30 na asfaltnem igrišču v Žabnici gostil KMN Salomonov oglasnik, CABJ Peter Grašič pa bo ob 20.45 v dvorani Poden gostil koprski MNK Capris Black&White. • P.Š. Rokometni spored - V I. B državni ligi za moške ekipa Chio Besnice jutri ob 19. uri v dvorani na Planini gosti DOL TKI Hrastnik, Šešir pa gostuje pri Ajdovščini. V II. državni ligi ekipa Preddvora jutri ob 18. un gosti Mitol Sežano, Sava Kranja pa gostuje pri Mokrecu. V II.B ligi Alples pohištvo jutri gostuje pri Prulah, Duplje G.Grmač jutri ob 19. uri gosti Šešir B, Radovljičani gostujejo pri Delmarju, Jezersko je prosto, DOM Žabnica pa ob 18.30 uri gosti Chio Besnico. Redni krog igrajo tudi kadeti in starejše deklice. • V.S. TENIS PODEN SKOFJA LOKA OBVEŠČA ZAČELA SE JE TENIŠKA SEZONA NUDIMO 4 peščena urejena teniška igrišča zakup igrišč letne karte teniške tečaje , g©** teniško šolo urejene sanitarije in tuše A©1 11. Alpski večer na Bledu Včasih petdeset zdaj osemsto Svetujemo Vam, da si pravočasno priskrbite vstopnice. Letos se je namreč prvič zgodilo, da bodo kar tretjino dvorane napolnili obiskovalci iz tujine. Kranj, Bled, 10. aprila - To, kar se je pred nedavnim dogajalo z zanimanjem za letošnji Alpski večer, ki bo 10. maja ob 20. uri v Športni dvorani na Bledu, pri ansamblih oziroma glasbenih skupinah, se zdaj pri obiskovalcih. Direktor Alpskega večera in vodja prenovljenega ansambla Alpski kvintet Jože Antonič, ki ima tudi Glasbeno agencijo Antonič v Zgornjih Gorjah, nam je namreč povedal, da je bilo na prvih Alpskih večerih po petdeset obiskovalcev iz tujine. "Letos se jih je po podatkih Agencije Kompas na Bledu prijavilo okrog osem sto." Srečanje z glasbenimi skupinami pa tudi sicer vzbuja veliko pozornost v tujini. Švicarski Radio Eviva, ki oddaja redno na satelitu Astra, namreč vsako nedeljo popoldne (15. do 16. ure) oddaja v okviru letošnjega predstavljanja Alpskega večera slovensko domačo oziroma narodno glasbo. Oddaja je še posebno priznanje slovenski narodnozabavni glasbi in Alpskemu večeru na Bledu, saj tolikšne "pozornosti" na Radiu Eviva nima nobena druga dežela in prireditev. V Gorenjskem glasu se na letošnje 11. srečanje na Bledu še posebej pripravljamo. Tako tudi tokrat načrtujemo izid posebne publikacije (brošure) v okviru Alpskega Glavni pokrovitelj 11. Alpskega večera je ŽITO GORENJKA LESCE, sopok-rovitelji pa so Casino Bled, LOKA Skofja Loka, VB Ljudska banka Bor-ovlje, Gorenjski glas, Slovenske novice, Radio Triglav Jesenice, Radio Ognjišče in Cvetličarna Potočnik Bled Vstopnice so v prodaji v Agenciji Kompas Bled, Ljubljanska cesta 4 (tel: 064/741-515) in v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju, Zoisova 1 (tel.: 064/ 223-444). Prvi štirje srečneži Na nagradno vprašanje številka 1 smo dobili večinoma pravilne odgovore. Pravilno ste odogovorili vsi, ki ste zapisali, da bo TV Slovenija predavajala posnetek Alpskega večera na I. programu 11. in 18. maja v oddaji Po domače. Vstopnice za Alpski večer pa bomo poslali nalsednjim srečnežem: Zinka Sušnik, Tenetiše 4, 4204 Golnik; Marija Semen, C. 1. maja 63, 4000 Kranj; Boris Kikel, Za žago 8, 4260 Bled; Marjan Cerkovnik, C. M. Tita 96, 4270 Jesenice. Čestitamo! večera, ki jo bodo dobili obiskovalci ob prihodu na Bled. V njej bomo objavili tudi scenarij Alpskega večera, ki ga bo letos pripravil Janez Dolinar, ki bo prireditev povezoval skupaj s Petro Debelak. A. Žalar NAGRADNI KUPON Št. 3 U. Alpski večer v Športni dvorani na Bledu 10. maja ob 20. uri Priimek in ime Naslov Odgovor: Katera televizijska hiša je lani posnela 10. Alpski večer in ga potem predvajala na TV. Odgovore pošljite do vključno srede, 16. aprila, v Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. Izžrebali bomo štiri vstopnice za Alpski večer. Pogled z drugega brega Rumena barva časa F*eter Čolnar, zunanji sodelavec Nekateri pravijo, da zaznamujeta današnji čas dve barvi časa - rdeča in črna. Rdeča naj bi predstavljala ostanke komunistično obarvanega socializma, črna pa cerkvenega klerikalizma. Do neke mere to lahko drži, vsekakor pa tudi drži, da je rumena barva tista, ki daje svojstven ton sedanjemu družbenemu vrenju. Mislim na tako imenovani rumeni tisk in tudi druge rumene resnice, ki jih lahko zapažamo, če pozornejše prisluhnemo dnevnemu informa-tivno-propagandnemu dogajanju. Če se zavedamo ali ne, je tega, rumenega, v našem Življenju neverjetno veliko. Ne samo, da je rumeni tisk hitro dobil najvišjo naklado, tudi politiki v navidezno povsem resnem tisku imajo svojo rumeno resnico... Zanimivo je, da je izraz "rumeni tisk" izšel od človeka, ki predstavlja tudi pojem vrhunstva svetovnega tiska. Ameriški novinar in časopisni mogočnež madžarskega porekla Joseph Pulitzer, ki se je rodil na včerajšnji dan pred 150 leti, je danes znan predvsem po slovitih Pulitzerjevih nagradah, ki jih vsako leto podeljujejo v ZDA za najboljša dela iz Zgodovine, poezije, romanopis-ja, glasbe in novinarstva. Manj znano je, da gre tudi za človeka, ki je ustvaril tako imenovani "rumeni tisk". Leta 1878 je Pulitzer začel kupovati časopise. Ko je čez pet let kupil tudi New York World, ga je s pomočjo senza-cionalističnega stila z razburl- jivimi reportažami z risbami in slikami, s teksti o kriminalu, o družbenih škandalih, korupciji in drugem, spremenil v časopis Z veliko naklado. Časopis je postal eden od začetnikov svetovnega bulvarskega tiska. Pulitzerjevi časopisi so kasneje dobili naziv rumeni tisk po stripu The Yellov Kid (Rumeni otrok), ki je sicer izhajal v Hearstovem časopisu, ki je posnemal Pulitzerjev pristop. Danes imamo rumeni tisk v najrazličnejših oblikah. Od tiste stare resnice, ki jo obvladajo samo rutinirani novinarji, da je vsako stvar mogoče opisati na zanimiv način, do dejstva, da ljudi zanimajo predvsem škandali oziroma črna kronika. Časopisi, ki upoštevajo to, dosegajo najvišje naklade, na drugi strani pa je to vse bolj vidno tudi v dnevnih informativnih oddajah tako imenovanih komercialnih televizij. Zanimivo je, da je bilo pri nas nekakšen predhodnik rumenega tista tako imenovano raziskovalno novinarstvo. V ZDA je novinarsko iskanje resnice zrušilo celo predsednika države, pri pa nas so se začeli imeti za raziskovalne novinarje predvsem tisti, ki so jim policaji na tak ali drugačen način, največkrat pa kar na tiskovnih konferencah, sporočali svoja odkritja in sugerirali sklepe. K takšnemu rumeno pobarvanemu življenju zagotovo sodijo tudi ravnanja politikov. V času enoumja so partijsko posvečeni politiki na zaupnih pogovorih usmerjali glavne urednike, ki so potem, kot najbolje poučeni, naprej prenašali, kdo je na pravi liniji in koga je treba javno diskvalificirati, da so ga kasneje lahko likvidirati iz javnega življenja (žal včasih tudi fizično). Seveda pri tem ni šlo za vso novinarsko srenjo, ampak za partijsko postavljene in nadzorovane urednike in "ugledne" komentatorje, ki jim je bilo dovoljeno pisati komentarje. To so bili začetki socialističnega "raziskovalnega" novinarstva. Tudi danes imamo veliko tako imenovanega rumenega političnega tiska, ki ga produ-cirajo vodilni politiki. Predsednika Kučan in Drnovšek nas v svojih izjavah opozarjata, kako da je svet zaskrbljen, če ne bomo volili njunega moštva, če ne bomo imeli stabilne, seveda njune, vlade. Iz "resnega" časopisja slišimo, kako si vsi želijo, da bi bil dr. Drnovšek generalni sekretar OZN, kako je največja želja vseh mogočih držav, da bi bila Slovenija med prvimi novimi članicami Nata, kako je po dosežkih in uspehih daleč pred mnogimi članicami Evropske unije... Ne da bi zardeli, nam ob vse večjih socialnih stiskah govorijo o "zgodbi o uspehu". Lahko bi rekli, da so to pravljice za naivne, vendar je v tem našem političnem rumenem tisku toliko moči in učinkovitosti, da nas je očitno prepričal, da imamo samo enega Slovenca sposobnega za predsednika države, samo enega za predsednika vlade in samo eno sposobno stranko-Nekateri to verjamejo, pravimo pa, da se časi spreminjajo! PREJELI SMO 2. 97 do 17. 2. 97 so registrirani pogovori s strani TELE- zajetij in izvira Mošenika pri TGT-ju na Lajbu. Pri kopan- Otroka izselila mačeho V časopisu Gorenjski glas, dne 25. februarja 97, so bile v članku "Otroka sta izselila mačeho", neresnične navedbe s strani otrok, pokojnega Janeza Ažmana, Podbrezje Hči, Mira Zlodej je prišla obiskat očeta v bolnišnico Jesenice, po enem letu. Sin Roman Ažman ga je obiskal enkrat v letu 96 v bolnici KC v Ljubljani. Zadnji mesec pred smrtjo ga je obiskal štirikrat na Jesenicah. Doma ga nista "'"L-'It A U 156. Ker sem bila poročena obiskovala, čeprav smo bili V uZlSKltl VOCtatl KOMA in je vidno, da sta ju jame za cisterne bencinske klicala Ažmanova otroka, črpalke (brez dovoljenj) je Pokazalo se je, da je klicala, prišlo v avgustu 95 do ones-tudi Marja Jelen, Rodine 33. naženja pitne vode, ki jo je Bili so tihi klici, klici z bilo potrebno prekuhavati. grožnjami in neprimernimi Pomembnost tega vodnega vzdevki, krava, svinja, kurba vira se je pokazala ob zadnji itd. Joži Ažman poškodbi cevovoda letos po- zimi. Vodo iz zajetja Črni gozd uporablja dve tretjini Tržičanov, tudi zato smo v lanskem letu zbrali več kot Odbor za ohranitev vodnih 600 potrebnih podpisov za Naftni vrelec kljub temu še naprej zagovarjal gradnjo in šele oddaja v TV Tedniku je prisilila odgovorne k ukrepanju. Občanom je bilo šele takrat prikazano dolgo časa zamolčano dejansko stanje, izjave vpletenih in lokaciji se v letu dni kljub odločbam inšpektorjev ni premaknilo na bolje niti l& korak. Upravičenost našiti domnev se je potrdila ob zadnjem onesnaženju konec marca. Iz cisterne je zaradi vsa °^rfinost črmh 8radenJ prerjavenja iztekla večja količina kurilnega olja. Na srečo uporabnikov vodovoda je olJe odtekalo o drenaži objekta v strugo Mošenika, kar so opa\ žili delavci na vodni gladin1 pri TGT-ju. Na takratni izredni seji občinskega sveta smo opozorili na kup nepravilnosti in med njimi tudi na 20.000 litrsko na Petrolu odpisano jezu HE v Podljubelju enoplastno cisterno, ki so jo Zadeve se je lotil sanitarni in živela z Janezom Ažma- sosedje. Več kot dve leti smo nom, sem bila vsak dan prejemali anonimne klice v zajetij in zelena zveza pri SLS referendum proti gradnji enostavno zakopali direktno v inšpektor, vendar njegov* seznanjena z obiski njegovih Kranj in Podbrezje, ki so> ga ie dve leti opozarjata na črpalke nad vodnim zajetjem zemljo za potrebe ogrevanja odločbe, če pridejo, naletijo otrok. vznemirjali. V obdobju od 5. možnost onesnaženja vodnih pri TGT. Župan Rupar je restavracije. Stanje na tej na gluha ušesa pri vodilnih v _ _ Nadaljevanje na 39. strani USODE Piše: Milena Miklavčič Ko srečaš dimnikarju) se primi za gumb Ivanka in Ciril sta se poročila 1956. leta. Oba sta bila v službi in to je bilo za tiste čase redkost. "O kakšnem pralnem stroju se mi ni niti sanjalo," je trpko razmišljala Ivanka, ko se je spominjala gore črnih, sajastih cunj, ki jih je morala prežuliti na roke. Spodaj, v kleti, so imeli zidano korito, v katerem jih je najprej namakala. "Včasih sem bila že vsa pukljasta, tako me je bolelo. Niti pomislila nisem, da bi ga prosila za pomoč, on pa, štorast, kot je bil, mu kaj takega ni niti na kraj pameti padlo. Ja, enkrat pa je nekaj postoril. Oba otroka sem rodila enega za drugim in ko se je lotil in dokaj soliden oče, kdaj pa kdaj je "zašel" posodo, mi pa ni dala vest. Če sem se vlegel tudi na kakšen sestanek v šolo, zlasti takrat, ko se mu je zdelo, da se otrokoma godi krivica. "Kaj bo tak moje otroke učil, ko še svojega "rajfn'ka" ni znal omesti!" se je velikokrat razhudil. In zato je na vsake kvatre moral v hramu učenosti narediti malo reda. "Nihče drug se ni upal ziniti. "Prmejduš sem rekel, a boste delali po pameti, a se bomo pa drugače menili. Še danes, ko sta sin in hči že zdavnaj pri kruhi (in to dobrem) je prepričan, da sta bila uspešna tudi po njegovi zaslugi. Po nekaj letih zakona sta se Ciril n Ivanka že toliko navadila drug na drugega, da se je začel Ciril malo dolgočasiti. Denarja jima ni po kosilu, sem imel težave s spancem ponoči. Prizna, nič mi ni bilo prav, kar hodil sem okoli, kot da bi mi malo "falilo", je razpredal svoje misli Ciril, ne da bi mi sploh padlo na pamet, kaj mi hoče povedati. Tudi Ivanka je kar utihnila in se obrnila k štedilnku. "Nekoč smo šli gasilci na neko tekmovanje na Gorenjsko, zdi se mi, da v Begunje. Tam sem spoznal Duško. Tudi ona je bila gasilka, luštna punca. Beseda je dala besedo in potem sva ves večer plesala in nikamor se mi ni mudilo. Odkrito priznam in to sem Ivanki že zdavnaj povedal, da sem se zraven Duške spet počutil mlad. Ni je motil moj poklic, niti to ne, da sem bil poročen... Vse sem ji takoj da že spim, samo da ne bi silila vame..." Z Duško sta se začela redno sestajati v juliju 1973. leta. Ciril je takrat že imel starega fička, s katerim ni bilo težko prevoziti tistih nekaj kilometrov, ki so ga ločili od nje. Ivanka, ki je bila popoldan v službi, dolgo časa ni ničesar vedela, tudi otroka nista tožarila, saj jima je bilo všeč, da imata malo več svobode zase in za prijatelje. "Take babe, kot je Duška, znajo zmašati dedce," je še zmeraj prepričan Ciril. "Če se me je dotaknila ali me samo pogledala, sem bil že mehak kot vosek. Obiskoval sem jo že kakšnega pol leta, ko mi je povedala, da je noseča. Mislil sem, da me bo pobralo, ko sem se zavedel, kaj jc rekla. A ne, "lubči", mi je govorila, sedaj se bova pa oženila. Vse mi je dol padlo! Kršenduš, sem pomislil, saj se vendar ne morem, doma imam že eno ženo, imeti dve je pa prepovedano! Se boš pa ločil, je pranja rjuh, jih je zbasal kar med svoje črne primanjkovalo, stanovanje sta imela, otroka priznal. Briga me, mi je govorila, saj mi jih vztrajala. Oblil me je mrzel pot. Jaz Pa 'sta bila pridna, tašče in tasti so jima dali mir, ne bo treba nikoli spoznati. (To so bile zelo, i0^m 5,7 sem šokiran in brez besed. Prej kot skratka, življenje je postalo skoraj preveč zelo zarečene besede...). Najraje bi jo zvlekel navadno sem se odpravil proti domu. Vse za tiste smreke in ji dokazal, kakšen dedec skupaj sem videl v popolnoma drugačni luči- cunje. Ni mi potrebno razlagati, da niso bile nikoli več bele. Ciril pa se je s tem "dobrim delom" še leta hvalil v svoji moški druščini!" Cirilu drobna kritika ni bila po volji. Prav, je rekel, če pa ti več veš, pa če hočeš, da piše v Glasu o tebi, izvoli, jaz se vama prav rad umaknem... Prav po žensko sva ga pregovorili, da se je usedel nazaj in Ivanka mu je brez besed (le pomežiknila mi je!) natočila kozarček črnega... Za tolažbo... Ivan je bil teoretično vseskozi dober mož idealno. "Če sem po službi zavil s prijatelji na kakšno pivo, sem se jih kmalu naveličal. Opravljali so šefe, po tihem kritizirali čez oblast in opravljali vsakega, ki je na novo prišel v lokal. Največkrat sem vstal in šel domov. Tam ni bilo nič bolje. Ivanka je bila v službi (ona je delala zmeraj popoldne, da sta sem. Pa mi ni pustila. K meni pridi kdaj na obisk, mi je govorila in mi ob slovesu pustila svoj naslov. Domov sem prišel kot v devetih nebesih. Nisem videl ne Ivanke, ne otrok, samo Duško sem imel pred očmi. Ni mi bilo ne do hrane, ne do pijače. Popolnoma me je Če sem samo pomislil, kaj bo rekla Ivanka, če bo slučajno izvedela, sem se začel tresti-Otroka sta me bila vesela kot že dolgo ne. Usedel sem se k njima in strašno mi je bij0 všeč, ko sta silila vame. Ob desetih sem naproti Ivanki. To se ni zgodilo, odkar sta se nnmn rn/tiln ntrnlrn Riln ii it> nerndnO DreO zmešala. Ivanka je bila prepričana, da sem nama rodila otroka. Bilo ji je nerodno pn lahko pazila otroke), hiša je bila prazna, na zbolel. Zdel sem se ji tako čuden, ko sva se drugimi ženskami, toda bilo mi je malo mar-vrtu je bilo že vse postorjeno, da bi pomival po večerji vlegla v posteljo. "Delal" sem se, Konec prihodnjič Nadaljevanje z 38. strani TGT. Zaradi sumljivih špekulacij urada za prostor z varstvenimi pasovi vodnih zajetij sta odbor zelena zveza SLS glede na lnformacijski molk odgovornih dolina obvestiti občane, medije ift ustrezna ministrstva o dogajanjih na Lajbu. Cisterno so po nalogu sanitarnega inšpektorja izpraznili, vendar po več kot tednu dni Podtalnica še vedno izpira kurilno olje iz prepojenega gramoza Pod cisterno v Mošenik. Stanja ni Mogoče sanirati zaradi banalnega razloga, saj je g. Koren nad cisterno pozidal prizidek v kuhinji, tako da izkop ni mogoč. Cisterna je zakopana poleg lile vodnega zajetja, ki tako kot niljeleleča ribogojnica na srečo 0fez rib, ni utrpela zaenkrat Škode. Upam, da se iz tega °Pozorila narave kaj naučimo. Zgroleni lahko opazujemo, kako lahkomiselno se nekateri odgovorni obnašajo, skrivajo dejstva in se igrajo z livljenji občanov. Voda je in bo osnovna naravna dobrina, brez katere ni Življenja bodočih rodov, kar nekaterim še ni povsem jasno. Sklep odbora za ohranitev vodnih zaje-'0 in zelene zveze SLS je zato bil, da po lanskem zbiranju podpisov Pjoti črpalki, sedaj pristopimo h konkretnejšim akcijam na Lajbu, v katere nas sili ignoranca g. Korena ter gluha ušesa odgovornih in lupanove administracije. Odbor za ohranitev vodnih zajetij Zelena zveza SLS občinski svetnik - Jože Kuhelj Nasilneža prijeli po mesecu dni Jesenice - S kamnom grozil policistu in zadrževal mladoletnico. Te dni je bil preiskovalnemu sodniku izročen 21-letni A. E. z Jesenic, ki so ga prijeli v nedeljo ponoči. Bremeni ga kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in ogrožanje varnosti, kriminalisti pa ga tudi sumijo, da je protipravno zadrževal 17-lct-no Jeseničanko. Sicer znani nasilnež naj bi s pomočjo 21-letnega L. Z. 3. marca v lokalu Forum na Jesenicah s silo preprečil policistom opraviti javno dejanje. Med policijskim posegom je A. E. pobegnil iz lokala, se vanj vrnil z večjim kamnom in grozil policistu. Ta je segel po pištoli, jo repetiral in usmeril A. E.-ju pred noge. A. E. je nato pobegnil in skoraj mesec dni je trajalo, da je padel v roke pravice. • S. Š. INTEGRAL AP Tržič, D.D. Predilniška 1, 4290 Tržič INTEGR^r Obveščamo uporabnike naših avtobusnih storitev, da bodo od 15. 4. 1997 dalje v veljavi nove cene avtobusnih prevozov po naslednji tarifni lestvici: razdalja v razdalja v km od - do cena km od - do cena 0-5 160 76 - 80 880 6-10 190 81 - 85 920 11 -15 220 86 - 90 970 16-20 260 91 -95 1050 21 -25 300 96 - 100 1090 26-30 360 101 - 105 1140 31 -35 420 106 - 110 1180 36-40 490 111 - 115 1250 41 -45 560 116-120 1300 46 - 50 600 121 - 125 1350 51 - 55 630 126-130 1380 56 - 60 700 131 - 135 1410 61 - 65 750 136 - 140 1460 66 - 70 780 141 - 145 1510 71 -75 830 146 - 150 1570 NESREČE Nova smrtna žrtev Meja, 7. aprila • V ponedeljek ob 16.05 se je na magistralni cesti Kranj - Jeprca pripetila prometna nesreča s tragičnim izidom. Čeprav okoliščine prometne nesreče še niso povsem jasne, pa je do nesreče verjetno prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja. V smeri proti Kranju je s katrco peljala 21-letna Ana P. iz Kranja, ki je med naseljema Orehek in Meja pri odcepu za farmo Sorsko polje nenadoma, domnevno zaradi prehitevanja, zapeljala na levi, nasprotni pas. Nasproti ji je najprej pripeljal voznik golfa iz Kranja, ki pa se je nesreči izognil. Nato je katrca zopet zapeljala na desni pas, a kmalu spet v loku nazaj na levi pas. Tedaj ji je nasproti iz smeri Medvod v renault 19 pripeljal 40-letni Igor V. iz Kranja, ki se kljub zaviranju ni mogel izogniti močnemu trčenju z levim delom katrce. Sopotnica v katrci 21-letna Marja K. iz Kranja je umrla na kraju nesreče, medtem ko so voznico Ano P. zaradi zelo hudih telesnih poškodb odpeljali v klinični center v Ljubljani. Policijsko poročilo navaja, da nobena od njiju ni bila pripeta z varnostnim pasom. Igor V., ki je bil pripet, je utrpel le lažje poškodbe, pri nesreči pa se mu je sprožila tudi zračna varnostna vreča. Letos beležimo že 10 smrtnih žrtev na gorenjskih cestah, lani je v tem obdobju umrlo 11 ljudi. Vozilo se je večkrat obrnilo Jazbine, 8. aprila - V torek ob 12.10 se je na lokalni cesti izven naselja Jazbine (občina Gorenja vas - Poljane) pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval 36-letni Marjan U. iz Kranja, ki je vozil neregistrirani landrover in to v času, ko mu je potekala sodna prepoved vožnje, kakor je zapisano na njegovem vozniškem izpitu. Marjan se je iz svojega vikenda peljal proti hiši Jazbine 4. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal proti levemu robu in nato z levim kolesom na dvignjeno pobočje. Pri tem se je vozilo obrnilo na desni bok in se začelo prevračati v desno, kjer se spušča terasasto pobočje. Tako se je na prvi terasi landrover trikrat prevrnil, medtem se mu je razbilo tudi steklo na desnih vratih. Na drugi terasi je vozilo odbilo v zrak in se zadelo v drevo v višini dveh metrov, nakar je padlo na tla in se še dvakrat obrnilo. Na tretji terasi je nato vozilo zadelo češnjo, pri čemer mu je odbilo pokrov motorja in rezervno kolo. Nadalje je vozilo začelo drseti, dokler ni treščilo v brezo in tam obstalo na desnem boku. Marjan, ki ga je že med prevračanjem vrglo iz vozila, se je hudo poškodoval in je bil prepeljan v ljubljanski klinični center. Izdalo ga je srce Zabreznica, 9. aprila - V sredo je ob 12. uri 65-le t ni Andrej A. iz Most pri Žirovnici pred OS Zabreznica pobral svojo vnukinjo. Ko sta se peljala proti regionalni cesti, pa je vozilo kar naenkrat začelo vijugati. Vozilo se je nato zadelo v kovinski smetnjak, pri tem pa je zapeljalo na zelenico ob poti, na katero se je kmalu vrnilo. Kmalu je trčilo še v drog za električno napeljavo, kjer je obstalo. Andreja so odpeljali v bolnišnico na Jesenicah, kjer so ugotovili, da se pri nesreči ni poškodoval. Andrej je kljub temu preminul, saj ga je med vožnjo prizadel srčni infarkt. Ker so nesreče zaradi srčnih težav kar pogost pojav, policija opozarja vse srčne bolnike, naj gredo raje na zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili, ali je zanje varno voziti. V takih primerih pa lahko s preventivnim obveščanjem svoje postorijo tudi zdravniki. • S. Šubic Denacionalizacija blejskih Toplic Na prihodnji obravnavi že odločitev? Radovljica - Pri premoženjsko pravni službi upravne enote Radovljica se je včeraj nadaljevala ustna obravnava denacionalizacijskega postopka, v katerem mag. Franc Molnar zahteva vnitev blejskega hotela Toplice in depandans Jadran in Korotan v naravi. Do odločitve tuai tokrat ni prišlo, obravnavo so preložili za nedoločen čas, ker sta obe strani dobili odgovore izvedencev na nekatera sporna vprašanja šele na obravnavi in jih nista mogli proučiti. Denacionalizacijski upravičenec je tudi zahteval, da je v izvedenskem mnenju o vrednosti podjetja Grand Hotel Toplice kot pravne osebe podjetje treba ovrednotiti glede na stanje v letošnjem aprilu, ne pa na dan 1.1. 1993. Zahtevo je utemeljil s tem, da se je vrednost podjetja v tem času verjetno spremenila. V razpravi je bilo slišati tudi mnenje, da bo prihodnja obravnava bržkone zadnja in da bo že prišlo do odločitve. CZ. li KI »IIV II, Našel ključ in - 2.200.000 tolarjev Stražišče - Kriminalisti še vedno poizvedujejo za neznanim storilcem, ki je v petek, 4. aprila, med 9. in 13. uro vlomil v stanovanjsko hišo v Stražišču in odnesel za 2 milijona 200 tisoč tolarjev gotovine (24 tisoč mark in 50 tisoč tolarjev). Neznanec z vstopom v hišo ni imel težav, saj so bila odprta balkonska vrata na terasi, povrh vsega pa je našel tudi "spretno" spravljen ključ vhodnih vrat. Ali je vrata po končanem obisku za seboj zaklenil, nismo izvedeli. Vlomilec ie bil žejen Zgornje Bitnje - Neznanca, ki je v nedeljo, 6. aprila, vlomil v samopostrežno trgovino v Zgornjih Bitnjah, te dni ne daje žeja, verjetno pa mu tudi cigaret ne bo treba še nekaj časa kupiti. Dolge dneve brezdelja pa si krajša z glasbo na "novih" kasetah. Neznani storilec(i) so namreč iz trgovine odnesli štiri zaboje piva, 16 steklenic žganja, 140 škatel cigaret in 25 avdiokaset. Odnesena roba je vredna 76 tisoč tolarjev. Kriminalisti že poizvedujejo za strastnim pivcem in kadilcem. Študentom prodajal ukradene knjige Kranj - Študentje, ki bivajo v ljubljanskih študentskih domovih, se zadnje čase verjetno niso mogli načuditi svoji sreči, saj so drage leksikone in slovarje kupovali po neverjetno ugodnih cenah. Toda študij se jim bo spet podražil na prejšnjo raven, saj so kriminalisti zaprli njihovega dostavljalca. 23-letni Ljubljančan P. M., študent 1. letnika ekonomsko - poslovne fakultete, je namreč s pomočjo še dveh kameradov N. D. in K. P. sredi belega dneva iz izložb gorenjskih knjigarn kradel knjige in jih prodajalv študentskih domovih. Izvedeli smo, da si je protipravno prisvojil vsaj Novi veliki leksikon v barvah in dva izvoda nemško-slovenskega Poslovnega slovarja. S. Subic Dve umrli v fičku Šmarca pri Kamniku, 9. aprila • V Srometni nesreči v naselju Smarca pri Kamniku sta umrli voznica in sopotnica v fičku, medtem ko se je njun sopotnik hudo poškodoval. Po podatkih ljubljanske uprave za notranje zadeve je voznik tovornjaka TAM 122, 43-letni Jožef Putanec iz Domžal, vozil po regionalni cesti Kamnik - Domžale v smeri proti Domžalam. V Domžalah je dohitel kombi peugeot boxer, v katerem je voznik začel zavirati, ker je vozilo pred njim zavijalo na stransko cesto. Jožef se ni uspel pravočasno ustaviti, zato je zadel v zadnji del kombija, nato pa je tovornjak zapeljal na nasprotni pas. Prav takrat so mu nasproti v fičku pripeljali sorodniki 62-letna Stanislava O., 67- letna Jožefa O. in 68. letni Franc O. iz Spodnjih Stranj pri Stahovici. Fičko je silovito trčil v prednji del tovornjaka, ki je po trčenju obstal na sredi ceste, razbitega fička pa je odbilo na njegovo desno in na makadamsko bankino. Stanislava in Jožefa sta umrli na kraju nesreče, Franca pa so hudo ranjenega odpeljali v ljubljanski Klinični center. • S. S. nn................ i? Kmetija FOLTAN Ob desnem bregu bivšega potoka Trenča, ki so ga v spodnjem toku kanalizirali, leli kmetija FOLTAN, čisto na koncu kmečkega dela vasi. Sedanji lastnik Krilnar Pavel z leno in otroki dobro skrbi za ekonomsko stran kmetije, ki obsega nekaj čez 14 ha zemlje, od tega polovico (nad 7 ha) v gozdovih. Največ se ukvarjajo z livinorejo. V hlevu ima vedno okrog 40 glav goveje livine in od tega 9 krav molznic. Obdelava zemlje je, kolikor se le da mehanizirana, saj ima kar lepo število Poljedelskih strojev. Včasih so imeli po dva Piše: Mirko K r i in a r Kmetije na straziskih ulicah Foltanov Pavle konja, ki sta morala opravljati delo sedanjih traktorjev. Veliko veselje imajo z gojenjem prašičev. Vsako leto imajo svinjo s prašički. Kakor se spominja gospodar, so zredili leta 1950 svinjo, kije tehtala nič manj kot 318 kg. Kupil jo je znani in med kmeti še kar cenjeni mesar Jeršinov Rajko iz Kranja. Po polaru leta 1980, sredi poletja je strela udarila v njihovo gospodarsko poslopje, kipa se je drlalo hiše, je od starega pravzaprav ostala samo hiša, vendar stanujejo sedaj v le takrat še nedograjeni hiši. Namesto starega gospodarskega poslopja so zgradili popolnoma novega z molnostjo priveza več kot še enkrat toliko Hvali kot prej. Najbolj valno je pridelovanje krmnih rastlin za prehrano in rejo goveje livine kot na primer: koruze za siliranje in trave za seno itd. Od ostalih poljščin pa največ krompirja za prodajo in domačo porabo. Poskušajo izvleči iz zemlje čimveč. Zato s tudi z vsemi sredstvi za čimboljšo in čim-večjo količino pridelkov. Ime kmetije je zaenkrat neznanega izvora in pomena. Spada pa domačija v naselitveni čas prav na začetku freizinško -loškega gospostva t. j. med leti 1002 in 1160. To je ena izmed kmetij naseljenih, lahko bi rekli kolonizirana v tem obdobju na robu gručaste vasi, ki je bila dana škofom iz Freisinga pod imenom "... predium Strasista". Priblilno tako veleiko zemlje sta dobili sosednj kmetiji Korošec in Cajnar. Vse tri so imele dosti več zemlje okrog hiše, kakor ostali kmetje v sredini vasi. Vse tako izgleda, da je kmetija, kljub raznim neprijetnostim in nesrečam v preteklosti, dovolj odporna proti bodočim gospodarskim in livl-jenjskim tegobam sedanjega in bodočega časa. Gospodar Pavle, gospodinja Jelka, sin in hčerka se trudijo prispevati čimveč k nadaljevanju napredka domačije. Da je pri njih livljenje zdravo, dokazuje mati in stara mati, ki ima le 95 let. Dvorišče Foltanove domačije GLASOV KAŽIPOT It Prireditve Lutke v Prešernovem gledališču Kranj - V Prešernovem gledališču bo jutri, v soboto, ob 10. uri lutkovna predstava za otroke z naslovom Marsovčki na obisku. Predstavo so pripravili člani Amaterskega mladinskega odra P.G. Nova Gorica. Literarni večer Tržič - V Knjižnici T. Pretnarja se bo danes ob 18. uri začel literarni večer, ki bo posvečen književni zvrsti kriminalke. Gost bo Igor Karlovšek, avtor knjig Bazen, Rodoljub, Navzdol in naprej, Klan in Polnočna loža. Shovv z Romano Krajnčan skofja Loka - V koncertno- plesni dvorani Superstar bo danes on 17. uri Shovv z Romano Krajnčan. Obvestila M Tečaj keramike Kranj - Center kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj prireja v četrtek, 17. aprila, tečaj keramike. Trajal bo štiri dni, še 18., 24. in 25. aprila. Tečaj bo vodil Ljubo Blagotinšek. Krvodajalska akcija Ljubljana - Šiška - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Ljubljane -Šiške v torek, 15. aprila. Srečanje upokojencev Slovenije Žabnica - Letošnje srečanje upokojencev Slovenije bo 19. junija v Celju in Društvo upokojencev Žabnica že sprejema prijave. Prijavite se lahko do sobote, 3. maja, pri poverjenikih. Kegijavci DU Kranj Kranj - V sredo, 16. aprila, bo ob 9. uri na kegljišču v Kranju društveno tekmovanje posameznikov v kegljanju. Prijavite se lahko pol ure pred tekmovanjem. Po končanem tekmovanju bo podelitev priznanj najboljšim v prostorih društva. Prijave za Jurijev sejem Šenčur - V okviru praznovanja občinskega praznika občine Šenčur TD Šenčur organizira tudi Jurijev sejem, ki bo potekal 25. in 26. aprila v središču Šenčurja. Osnova letošnjega sejma je hortikulturnega značaja in domače obrti. Vse zainteresirane, ki želijo imeti svojo stojnico, obveščajo, da se za Jurijev sejem lahko prijavijo do 15. aprila. V prijavi zapišite, kakšno stojnico imate, koliko prostora potrebujete in kaj boste prodajah. Vse dodatne informacije dobite na občini Šenčur, tel. 411 525 pri ge. Cankar. Občni zbor DU Šenčur Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi na redni letni občni zbor, ki bo danes, 11. aprila, ob 16. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Posvet o varnosti v gorah Poljče - Odbor za proslavo 85-letnice Gorske reševalne službe Slovenije pripravlja jutri, 12. aprila 1997, preventivno posvetovanje z našlo- TIPKA TRGOVINA Z GLASBILI V KRANJU STANETA ŽAGARJA 34a 064/331-478 PRODAJA NA OBROKE SINTESIZERJI KITARE IN STRUNE BLOKFLAVTE NOTE IN ORGLICE GLASBENI PRIBOR... vom "Gore in varnost". Strokovno srečanje, ki se bo začelo ob 9. uri v centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, bodo posvetili obravnavi vplivov vremena na nastanek nesreč v gorah in pregledu možnosti, kako skrajšati odzivni čas GRS. Gledališče 9t Štirje letni časi Predoslje - Kulturno društvo Mlin Radomlje vabi na ogled komedije štirje letni časi, ki jo bodo ob 20. uri uprizorili v Kulturnem domu v Pre-dosljah. Večna lovišča Breznica - Gledališe Belansko, ki deluje v okviru Kulturnega društva Bohinjska Bela, bo uprizorilo komedijo Mira Štefanca Večna Lovišča. Predstava bo jutri, v soboto, ob 20. uri v Kulturnem domu na Breznici. Gostuje Zijah Sokolović skofja Loka - Na Loškem odru bo danes, v petek, ob 20. uri nastopil igralec Zijah Sokolović v svoji predstavi Glumac... je glumac... je glumac. Predstavo, ki jo igrajo po vsem svetu, saj je prevedena v številne jezike, je doslej doživela že okoli 1400 ponovitev. Igrokaz '97 Komenda - V okviru revije predstav gledaliških skupin Občine Kamnik bo danes, v petek, ob 20. uri v Kulturnem domu predstava gledališke skupine KD Tuhinj: nastopili bodo s komedijo V. Dobskvja Dva para se ženita, v režiji Danila Bajde. Jutri, v soboto, ob 20. uri pa bo v Šolskem centru R. Maister v Kamniku gledališka skupina ŠC R. Maistra uprizorila poetično igro Borisa A. Novaka Hiša iz kart, režija Marja Kodra. Izleti Po Primorski Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane na avtobusni izlet po slovenskem Pirmorju, ki bo »MGLAS in Prometni kviz Tudi tokrat smo se rubrike PROMETNI KVIZ lotili Gorenjski glas, Radio Kranj, Prometna policija Kranj in avto šola Queen, z nami pa je še vedno tudi Zavarovalnica Tilia. V zadnji oddaji smo izžrebali tudi srečne dobitnike nagrad, ki jih poklanjata Gorenjski glas in avto šola QUEEN. vsem nagrajencem čestitamo, njihova imena pa bomo objavili v naslednji petkovi številki. Tako začenjamo, že četrti krog naše in vaše akcije PROMETNI KVIZ. Če smo kakor koli pomagali voznikom je name akcije dosežen. Naj ponovimo, da je rubrika namenjena vsem voznikom, nagradno vprašanje pa bodočim voznikom. Tako ste še enkrat IS vabljeni vsi, ki boste v letošn-D jem letu začeli z opravljanjem i! I vozniškega izpita, da si z Q pravilnim odgovorom prislu-g žite eno izmed bogatih nara grad, ki jo poklanjata avto n šola QUEEN in Gorenjski g glas. S Vožnja skozi predor nj Kljub temu da v Sloveniji !3 nimamo tako dolgih predor-■S ov, kot v nekaterih sosednjih H deželah, pa je vsekakor poli membno, da poznamo nekaj ijj osnovnih pravil pri vožnji g skozi predor. Predvsem poz-g namo predore, ki so osvetlje-ra ni, kot tudi take, ki so brez m dodatne razsvetljave, ter pre-!3 dore, kjer poteka promet v ■S eno smer po enem ali po več D pasovih. D Vožnja skozi predor pome-Q ni dodatno nevarnost iz več g razlogov. Predvsem je svetlo-nba v predorih drugačna od ra zunanje. Tudi če je predor Ig dodatno osvetljen, je podnevi |S bolj temno in ponoči bolj H svetlo, kot izven predora. D Najbolj nevarni so seveda H neosvetljeni predori, kjer se g naše oko kar nekaj časa ne D navadi na temo in pri veliki hitrosti, je to lahko usodno. Preden zapeljemo v predor, moramo tudi računati na morebitno oviro ali pa poškodovano oziroma mokro ali poledenelo vozišče. V predoru je zelo malo možnosti za izogibanje oviram. Prav zato moramo že pred vstopom v predor zmanjšati hitrost in jo prilagoditi osvetlitvi in stanju na vozišču. Zasenčiti moramo tudi luči in voziti skrajno previdno. V predoru je strogo prepovedano ustavljanje vozil in obračanje vozil, kot tudi g BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB g D H II H H D D H D D D B D H D D D D D D D D D D D D v ponedeljek, 21. septembra, z odhodom ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave do zasedbe avtobusa sprejemajo poverjeniki. Krakovski gozd in Kostanjeviška jama Kranj - Planinsko društvo Kranj -Planinska sekcija Iskra organizira v soboto, 19. aprila, izlet v Krakovski gozd in ogled Kostanjeviške jame. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 19. aprila, ob 6. uri izpred Hotela Creina. Hoje bo za 5 ur. Prijave z obveznimi vplačili sprejemata: ga. Jasna Soklič v tajništvu ISKRA-ERO, tel.: 221-321 int. 2822 in na Laborah v ISKRATEL g. Matija Grandovec, tel.: 27 30 93, najkasneje do srede, 16. aprila, oz. do zasedbe mest v avtobusu. Predavanja Vse o okolju Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje Vse o okolju, ki bo v sredo, 16. aprila, ob 19. uri v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici. Predavala bo Mojca Dolar. Padalstvo Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bosta danes, v petek, ob 19.30 ob video posnetkih govorila o tekmovalnem in rekreativnem padalstvu dolgoletna državna reprezen-tanta in svetovna prvaka Roman Pogačar in Bogdan Jug. O sladkorni bolezni Cerklje - Društvo diabetikov Kranj in Poverjeniški odbor Cerklje vabita sladkorne bolnike, svojce in vse ostale občane na strokovno predavanje o sladkorni bolezni, ki bo v torek, 15. aprila, ob 17. uri v prostoru Zadružnega doma v Cerkljah. Predavala bo dr. Jana Kreš - šorli. Možna bo kontrola krvnega sladkorja- Naklo • V četrtek, 17. aprila, pa bo predavanje prav tako ob 17. uri v Naklem, in sicer v prostoru Kulturnega Doma. Tudi tu bo možna kontrola krvnega sladkorja. Iniciative - pot do mojstrstva Ljubljana - Center za duhovno kulturo iz Ljubljane vabi na predavanje z naslovom Iniciative - pot do mojstrstva, ki bo 16. aprila, ob 18. uri v OŠ Matija čopa v Kranju. Predaval bo Zoran Mihajlovič. NAGRADNO VPRAŠANJE Odgovore na nagradno vprašanje pošljite na Gorenjski glas s pripisom za PROMETNI KVIZ, najkasneje do 7. maja 97. Tretje irebanje bo na Radiu Kranj 8. maja ob 13.20 uri. Prva nagrada vrednostni bon avto šole QUEEN 15.000 tolarjev. Druga nagrada vrednostni bon 10.000 tolarjev. Tretja do peta nagrada vrednostni bon 8.000 tolarjev. Nagrade poklanjata avto šola QUEEN in Gorenjski glas, namenjene pa so bodočim voznikom, ki bodo v letošnjim letu opravljali vozniški izpit A ali B kategorije, saj so nagrade povezane prav s tem p^ročjprru^ kupon mmmmmsLAs št 29 IME IN PRIIMEK: NASLOV:__ KRAJ IN POŠTNA ŠT: TELEFON:_ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA, NE VPRAŠANJE; Zakaj moramo zmanjšati hitrost pri votnji skozi predor? a) Zaradi spremenbe svetlobe, ki nam lahko vzvratna vožnja. Sodobno opremljeni predori imajo na-H peljano tudi telefonsko napel- Q javo in zgrajene razširitve g vozišča, ki jih uporabimo v g primeru okvar vozila in mor- m ebitnih nesreč. Skratka pri H vožnji v predoru bodimo še S posebej pazljivi. IS Bolje prepozno na cilj, kot « prezgodaj v smrt. g avto šola QUEEN B Vir: B Učbenik Varna vožnja 11 Avtošola QUEEN [1 B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B povzroči trenutno zaslepitev b) Zaradi vetrov skozi predor c) zaradi nasproti vozečih vozil ODGOVOR NA VPRAŠANJE IZ PREJŠNJE RUBRIKE Predvsem pri voinji velja upoštevati strpnost, razumevanje in humanost. Bodimo prijazni do ostalih udelelencev v prometu, saj nam bo tudi njihova prijaznost slej ko prej prav prišla. B D D B B B B B B B B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Koncerti Pevsko srečanje skofja Loka - Na Osnovni šoli Ivana Groharja bo danes, v petek, ob 19. uri prvi del območnega pevskega srečanja, na katerem se bo predstavilo 16 pevskih zborov iz občin Gorenja vas - Poljane, škofje Loke, Železnikov in Žirov. Koncert v Mengšu Mengeš - Danes, v petek, 11. aprila, bo ob 20. uri v Kulturnem domu v Moravčah koncert, na katerem bodo nastopili moški zbori Janko Kersnik Lukovica, Mengeški zvon, Radomlje, ženski pevski zbor Tine Kos Moravče ter mešani zbor Groblje in Domžalski komorni zbor. Koncert v Radovljah Radomlje - Jutri, v soboto, bodo ob 20. uri v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah nastopili zbori Društva upokojencev Domžale, Tine Kos Moravče, Lek, Stobljanski oktet, Oktet bratov Pirnar, Svoboda Mengeš ter vokalni skupini Sirene iz Homca in Kvarta iz Mengša. Srečanje glasbenih šol Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja bo danes, v petek, 11. aprila, ob 17. uri srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Na tokratnem Že 23. srečanju se bodo predstavili mladi glasbeniki iz Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča, glasbene šole Tomaž Holmar Ikve iz Žabnice in Društva Glasbena šola Celovec. Nastopili bodo tudi nagrajenci letošnjega državnega tekmovanja mladih glasbenikov republike Slovenije. Razstave Skupinska razstava Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del članov likovne skupine KUD Univerzitetnega kliničnega centra in Medi- Jurjev semenj Gorje - V Gorjah v občini Bled bodo tudi letos pripravili tradicionalni Jurjev semenj. Letos že 6. sejem zapored bo 26. in 27. aprila pri kulturnem domu v Zgornjih Gorjah. Sejem bo letos organiziralo športno društvo Gorje. Informacije in rezervacije stojnic v trgovini Šobrle v Zgornjih Gorjah (telefon: 064/725-425 ali faks: 064/725-777). Mladi pevci Predoslje - V Osnovni šoli Predoslje bo danes, v petek, ob 18. uri območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Nastopilo bo petnajst pevskih zborov iz Kranja, Predoselj, Preddvora in Cerkelj. Koncert pihalnega orkestra Lesce • Pihalni orkester Lesce vabi na spomladanski koncert, ki ga bo izvedel 19. aprila v OŠ A.T. Linharta v Radovljici, 20. aprila v dvorani na Breznici, 25. aprila v OŠ F.S. Finžgarja v Lescah, 27. aprila pa v Domu Joža Ažmana v Boh. Bistrici. Vsi koncerti se začenjajo ob 20. uri. Vstopnine ni. cinske fakultete "dr. Alojz Kraigher* Ljubljana. Na otvoritvi bo pel ženski pevski zbor Milko Škoberne. Slike Karen Soklič skofja Loka • V galeriji Loškega muzeja bodo danes, v petek, ob M-uri odporli razstavo likovnih de' slikarke Karen Soklič. Na otvoriotvi bodo nastopili učenci Glasbene šolo iz Škofje Loke. Jovanovič razstavlja V galeriji ZKO • Knjižnica v Knjižnici I. Tavčarja bodo v ponedeljek, 14. aprila, ob 19. uri odprli likovno razstavo del Petra Jovanovi-ča na temo Gregorčičevih pesmi. GOSTILNA j/t'\ •/ RESTAVRACIJA tM^emfc GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' O 11. aprtla - Ansambel GAŠPERJI 18. afttUa - Gorenjski muzikantje 25. A'prtla - Štajerskih »edem 2. Htfija - Ansambel GAŠPERJI Prireditve so vsak petek od 19. ure dalje Zaželjene rezervacije na tel.:064/733-402 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MILKE STANONIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljern. sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. J1 darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Najlepša hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem v cerkvi in Gorenievaškemu oktetu za zapete žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: Miro, Darja, Anka in Emil z družinami a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naročilo s« objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na ■Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasat Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLAB in B-tel. 22-55-22 TEČAJ CPP DOPOLDNE IN POPOLDNE -14. APRIL - NAJUSPEŠNEJŠA AVTOŠOLA - OD MOTORJA DO AVTOBUSA PRED 7 LETI PRVI - ' v KRANJU IN RADOVLJICI - NAJMANJŠE POVPREČNO ŠTEVILO UR DANES PONUJAMO - UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI AVTOŠOLA B in B - Ml SMO ZA NAKUPOVALNI Madžarska Lenti 17.4., 19.4., 26.4., Palmanova 18.4., Trst 15.4., 22.4., Toplice na Madžarskem IZLETI od 26'4'' 29"4'' 2'5"' G9rda,and 3-5 - R°z"ian. tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 AVTO ŠOLA ING. HUMAR METEOR cLo.o. 422-781 Cilka tel.: 411-510 GOSTIŠČE METKA Podljubelj 140 tel: 59 086 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 14.4.1997, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 Lenti 12. 4.; Formula I. - Imola 27. 4. Vabimo vas na: * sobotne plese z ansamblom Svežina * družinska in druga praznovanja * kosila V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA SLIKARSKE RAZSTAVE: V avli hotela Dobrna je do 18. aprila na ogled 1. mednarodna razstava otroških : likovnih del iz petnajstih držav. HOKO KOMBI PREVOZI četrtek in sobota Lenti; ponedeljek in petek Celovec; torek Italija -tel: 53-876 in 57-757 ve^ smeri (Prevozi P° dogovoru) SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA VRTNARIJA URŠKA no Ilovki 9 prt Kokrtci GOSTINSKA OPREMA Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z Injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. za vas smo vzgojili pestro izbiro balkonskega cvetja, enoletnic za parke in grobove. Nudimo vam tudi raznovrstne obešanke, zemljo in cvetlična korita. Na vašo željo vam rože tudi presadimo. NAŠ NOVI TELEFON 064/226-006. SE PRIPOROČAMO! Ledomati, salamoreznice, pomivalni stroji, peči za Pingo, do.o., Kranj, Oprešnikova 74 fig^gtfgF*' prib°r . : I 1 . . . TEČAJ CPP z A in B kat. bo 11.4. ob 18. uri v Ažmanovem domu. Avtošola VOZNIK Boh. Bistrica, tel.: 725-637 ■ AVTOPLAŠČI SAVA v 2alo9'tudi Matador, Marshal in protektirani avtoplašči. Ugodni plačilni ix citdpd rr/-!/in\//i P°9°i'in morrtaža' Avtomehanika in vulkanlzerstvo ROZMAN, Križe, ZnlZanO - SUrEK VLrUDlSU Snakovška 34, tel. 57-700 AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC, 731-050 Trst 23.4., Gardaland 27.4, Lenti 19.4. QUEEN AVTOŠOLA • VOZILA SUZUKI • HITRO IN KVALITETNO DO IZPITA • UGODNI PLAČILNI POGOJI, 0609-633-776 • V MESECU APRILU POSEBNI TEČAJ ZA VSE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA (prijava na telefon 223-111) PRODAJA UR: TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ: (064) 22-11-03 BODOČE MAMICE M DOJENČKI! V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila. Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju). klavni trg 6,4000 Kranj Blagajna: (vhod z Glavnega trga) . od 10.00 do 12.00 ure (sobota od 9.00 do 10.00 ure) in uro pred začetkom predstav, tel.: 064/222-681 sobota, 12. 4., ob 10.00 uri, MARSOVČKI NA OBISKU - sobotna matineja Oscar VVilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST sobota, 12. 4., ob 19.30 uri, za abonma SOBOTA 1, IZVEN in konto sreda, 16.4., ob 19.30 uri, za abonma RUMENI, IZVEN in konto sobota, 19. 4., ob 19.30 uri, za abonma SOBOTA 2, IZVEN in konto Mali oglasi ^® 223-444 APARATI STROJI v^OBlTEL - kompletna ponudba '»»h vrst mobilnih telefonov. Poseb-H_Ponudba iz programa PANASO-n»* Ne izgubljajte časa, pokličite offega. zastopnika na tel. St. GSM £1/662-552; 0609/637-200 ali 064/ £26-751 _2 ^frodam eno leto staro 300 I ^fzovalno SKRINJO. «53-873 ^pdam trajnožarečo in termoaku-^Igfjisko PEČ, ugodno. P241-281 San^00 Drodam 16 kubično rabljeno ■^["Onakladalno prikolico za seno j^arnke SIP Šempeter. Prodam tudi Jptorske švedske verige s podkva-St^J.™- 28 col za traktor FIAT 2 eiii!F in Puna'nik za seno TAJFUN ja^ektromotorjem a" brez. Vse troje v zelo dobrem stanju. 0620-953 Prodam stružnico za les dolžine 1 m. 0685-068 7981 Prodam hladilni bazen za mleko 500 I. Gorice 11, Golnik soeo Poceni prodam večjo količino PLOŠČ za rezilko, v premeru 115 in premer 178 (rezanje In brušenje železa). O78-697 8181 Prodam 2,3 in 4 KW termoakumula-cijske peči. 0632-572 8226 VENTILATOR za sušenje sena Axialni in KRAVO s teličkom, prvo tele, prodam. 0634-812 824s Prodam zelo dobro ohranjeno SA-MONAKLADALKO SIP 20 kubično in dve toni BALIRANEGA SENA. 0801-491 8281 Prodam TRAČNI BRUSILNI STROJ Ugodno prodam PfjJLNI STROJ Loserza brušenje kovine. 0241-128 Gorenje, hladilno skrinjo in elek^ 7735 ročno žago. O 57-695 8288 NAJVEČJI CIRKUS AMERIKANO V ŠKOFJI LOKI OD 18. DO 21. 4. 1997 Z DVEMA PREDSTAVAMA OB 16.30 IN 19.30 URI POTUJOČI ŽIVALSKI VRT Ugodno prodam gradbeno dvigalo. O66-133 8289 VILIČAR Indos 2.5 t, dvojna kolesa, prenovljen prodam in SAMONAKLA-DALNO PRIKOLICO FAHR 25 kubično z gibljivim priključnim drogom. Podgoršek, Skaručna 22, Vodice 0061/824-319_8295 VARILNI APARAT Iskra na Co2, 200 Amph, prodam. 0431-446 8376 Prodam motokultivator T. Vnnkovič Pasquali, generalno obnovljen. 0721-740 8394 Prodam novo mizarsko delovno mizo PONK. 0718-088_8395 Ugodno prodam malo rabljen PRALNI STROJ Gorenje New line, PS 350 BM. 0471-236_mu Prodam trobrazdni plug In elektro motor. 0491-001 8419 Prodamo nov KULTIVATOR z ježem Gorenc in plug Batuje 35 % ceneje. 0241-838 8423 3 F 1 T števec nov 15.000, ura 4000, kabel za podaljšek 44 m 3000. 0311-494 8427 Prodam TRAKTOR IMT 542, brez kabine, letnik 1988. 0061/823-078 8435_ Prodam MOLZNI STROJ Virovitica, SENO In PRAŠIČKE. 0421-668 8438 KOSILNICO električno, rez 48 cm, ohranjeno, prodam. 066-728 8449 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2,5 KW in HLADILNO OMARO, 200 I, ugodno prodamo. O631-399 8459 Prodam PISALNI STROJ Olvmpia. 0411-804 8460 PRALNE STROJE Gorenje obnovi jene, prodam za 11000 - 15000 SIT. 0332-350 8470 Ugodno prodamo ameriški BILJARD osmico in elektro-konvektomat. 0451-015_8480 Poceni prodam stružnico za les. 0311-050_8519 Poceni prodam aparat za merjenje pritiska. 0332-k26 8534 Prodam komplet grt. za avtogeno varjenje. 0226-339 zvečer po 20. uri 8536_ 81 bojler Tiki prodam za 2000 SIT. O221-452 8602 Prodam 4 stranski SKOBELNI STROJ 6 vretenski Gabiani GS 120. 364-067 8619 Razprodaja kmetijskega orodja. Sušnik Janez, Jezerska c. 43, Kranj 8628_ Prodam RAČUNALNIK 486 z dodatno opremo in motor za čoln T. 18 + komande. 0471-881 eeee GLASBILA STROJNI TLAKI hitro in poceni informacije: :061/84M89 .li......HM OKNA za klet, temna, nova dim. 120x90 1x, 100x90 2x, 80x90 1x, zelo ugodno. 0431-582 S42i Prodam dvižna garažna VRATA (les) 2x2.30 m. 0310-745_8475 Prodam PUNTE, LATE in BANKINE. O460-036, Babni vrt 6 8482 Potrebujem 50 rabljenih smrekovih plohov za fasadni oder. O331-469 od 18. ure dalje s5oi GARAŽNA VRATA, rabljena 1.9 x 1.8 m, prodam. 0324-641 esoe Prodamo po ugodni ceni 21 m žlebov, 4 m cevi, 2 kom. kolen, vse novo in pocinkano. O 311-573 ssio Prodam 5 m3 suhih smrekovih plohov. Krmelj, 632-553 seoi Prodam SMREKOVE PLOHE in OBŽAGANE ŠPIROVCE. 0403-025 8643 Prodam BUKOVA DRVA. 066-128 8660 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko za srednje šole, priprava na maturo. Pridem tudi na dom. 0624-380 8024 Instruiram MATEMATIKO in ELEK-TROTEHNIKO za srednje šole in maturo. 0226-271; Matjaž 823i Iščem instrukcije iz angleščine. 0723-248, Magda, popoldan 824i Inštaliram matematiko na vašem domu. Ura 500 SIT. Dipl.str. ing. 226-532_8301 Ištrujram slovenščino in angleščino za OŠ. 0227-255_8595 OSNOVNOŠOLCU nudim pomoč pri učenju. 0241-637 8629 Uspešno instruiram MATEMATIKO za srednje in osnovne šole. Pridem tudi na dom. O58-181, Jure 8668 KUPIM SYNTHESIZER HOHNER PSK 65 5 oktav, 99 zvokov, 66 spremljav, prodam. ©332-432 8478 GR. MATERIAL 3 CISTERNE za kurilno olje in BOJLERJA - nerjaveča prodam. 0806-069 in 0609/635-262 6534 Suh smrekov OPAŽ ter ladijski pod po znižani ceni prodamo. ©064/64- 412_7871 POLKNA Glin Nazarje 4 kose 120x140, 3 kose 140x140, garažno OKNO 2 kosa 100x140, OKNO Termoton 100x120 novo, prodam. O 76-223 8000 Prodam strešno OPEKO ŠPIČAK in zamrzovalno SKRINJO. 0421-498 8187_ Gradbene elemente, 100 m2, 2 x rabljene, ugodno prodam. 058-765, Robert 8204 Večjo ali manjšo količino smrekovih PLOHOV in colaric PARALELNO, prodam. O221-872 8205 GARAŽNA VRATA dvokrilna, lesena, širine 2,20 m, višine 2 m, prodam za 37000 SIT. 0872-594_8238 Prodam strešno KRITINO špičak 160 m2, za 10.000 SIT ter remelne 45x35, rabljeno. 0431-573_8242 Prodam PONTE, fižolovke in late za kozolec. 0733-087_8247 Oddamo strešno KRITINO - cementne špičake. 0211-080, zjutraj ali zvečer 8248 Podarim cementno strešno OPEKO (folc). 0328-206_8287 Prodam fižolovke, late, punte, les za bankine in butare. 0460-223 8290 Za polovično ceni prodma nove mahagoni podboje. 0411-641 8350 Ugodno prodam strešne valovite, prozorne, plastične plošče. ©691-868 8353 Prodam 100 kosov gradbenih elementov 200x50 cm, dobro ohranjeni, le enkrat uporabljeni, cena 200.000 SIT. 081-411 po 20. uri_8354 Prodam suhe borove deske 18 mm in smrekove 25 mm. 0431-353 3375 ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarje-va 7, Kranj, 0221-037 in 211-927 1 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, 0211-248, ali «471- 534 1347 HLODOVINO SMREKE večje koli-čine, E klasa, odkupujemo, cena 15 500, 1. klasa cena 13 500, fco kamionska cesta. 0061/864-071 ali 061/864-070_2811 RESTAVRIRANJE VSEH VRST POHIŠTVA IN ODKUP STARIN. «54-056 7549 Kupim dva otroška KOLESA BMX, za starost od 5-10 let. 0891-254 8207_ Kupim izolacijsko prevleko za Fičkov stroj. Kličite št. 620-932 opoldan ali zvečer 8263 Kupim suh HRASTOV LES (deske -plohi). 0625-286_8463 Kupim ohranjen traktor Univerzal ali deutz na 4x4 pogon. O736-394 8477 Kupim celulozni les, smreka, bukev: opravljam prevoze, zelo ugodno. 0609/652-061 8622 LOKALI Prodamo trgovsko gostinski In pisarniški lokal v okolici kranja. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE. 623-117, 622-318 5659 Oddamo pisarniške prostore v Šk. Loki na frekventni lokaciji v izmeri 40 m2. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 6141 Oddamo opremljen gostinski lokal v Šk. Loki za dobo petih let z možnostjo podaljšanja. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE 623-117, 622-318_6146 ODDAMO v Kranju klet, pritličje in nadstropje za trgovino in pisarne ali servisno dejavnost, cena 800 DEM/ mes. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7500_ ODDAMO v Kranju oddamo 37 m2 v pritličju hiše v mestnem jedru, primerno za pisarne ali mirno dejavnost. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7501 ODDAMO v KRANJU 120 m2, primerno za stanovanje in pisarne. K3 KERN, 221-353, 222-566 7502 ODDAMO V ŠKOFJI LOKI 52 m2 za neživilsko trgovino z odkupom inventarja. K3 KERN, 221-353, 222-566 7504_ V ŠK. Loki oddamo AVTOM EHA-NIČNO DELAVNICO v izmeri 160 m2 in pisarniške prostore v izmeri 60 m2 v Sk. Loki. PIA NEPREMIČNINE 0622-318_7540 V Kranju, v Tavčarjevi ul. prodamo 45 m2 poslovnega prostora primernega za advokaturo ali podobno dejavnost za 75000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 8052 Poslovne prostore cca 130 m2 v drugi etaži pod Mohorjevim klancem oddamo v najem. AGENT Kranj, 223-485 ali 06097643-493 soes JESENICE CENTER oddamo GOS-TILNO v obratovanju z možnostjo odkupa, 2500 DEM/mes, ODDAMO KRANJ okolica (6 km) 2 x 400 m2 skladišča in proizvodnih prostorov, ODDAMO ŠENČUR NOVO poslovno stanovanjsko hišo, 180 m2 uporabne površine. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8176 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Partizanska ul. 6,4290 TRŽIČ UlJfax: S0-S02. mobi f1:06091646-902 PRODAMO KRANJ Planina nedokončano poslovno stavbo ob cesti, 420 m2 uporabne površine, 120 m2 v etaži, PRODAMO KRANJ poslovno stan. hišo ob vpadnici, PRODAMO MEDVODE okolica TRGOVSKI CENTER s parkirišči, PRODAMO KRANJ CENTER najboljšemu ponudniku trgovski lokal z izložbo, 65 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8177 Oddam TRGOVINO v obratovanju v najem z odkupom inventarja. ©221- 006 8262 Na Bledu prodmao frizerski salon brez opreme. ©061-133-11-46 8377 na Bledu prodamo ali oddamo restavracijo v velikosti 250 m2 z vrtom in parkingom. ©061/133-11- 46 8378 SLAŠČIČARNO 100 m2 s teraso in vrtom na Bledu, brez opreme prodamo. ©061/133-11-46 8379 FITNES v Tržiču v obrtovanju, prodam. ©55-470, delovnik od 12-16. ure 8428 RIBNO oddamo poslovni prostor, velikost 60-1-25 m2, skladišče 40 m2. NOVAK NEON.d.o.o., 862-877 «563 KRANJ KUPIMO ALI NAJAMEMO VEČ POSLOVNIH PROSTOROV. POSING, 224-210 bs»9 NEPREMIČNINE teUfdx:331-292,331-366 V centru Kranja PRODAMO obnovljeno trgovsko hišo, 226 m2 trgovine v dveh etažah in 97 m2 pisarn v mansardi. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v gradnji, 3 etaže, 750 m2, parcela 1800 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Kolodvorski cesti v Kranju, v pritličju, prodamo 72 m2, primerno za špedicijo. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini PRODAMO poslovno stanovanjsko hišo, nedokončano, 400 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja oddamo 130 m2 v pritličju, z urejenim parkiriščem. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 PRODAMO mjBOUŠPM fomrnimu - imnj cmren: moomi lokal v mrnCiu t izložbenim OmOM, 63 mz dom, 22-35-00 MALI OGLASI d.o.o. *» * fc» h^ES telfax:064 52 233 Koroška cesta 5 4290 Tržič Prodamo ŠK. Loka - ind. cona, poslovni objekt v izmeri 400 m2 (neto) POSLOVNO PISARNIŠKIH POVRŠIN z vso pripadajočo infrastrukturo. Cena ugodna! PIA NE-PREMIĆNINE 0622-318, 623-117 V Retnjah oddam v najem TRGOVINO z odkupom inventarja. Inf. 0 58- 729 8659 KOLESA OBLAČILA Ugodno prodam fantovski SUKNJIČ hlače in srajco za birmo. 0323-116, po 16. url 8219 Prodam fantovsko obhajilno OBLEKO za starost 7-9 let (suknjič + hlače). HI 471-270_8230 Prodam unikat žensko obleko, primerno za maturantski ples. ©451-255 8313 Ugodno prodam modro fantovsko obleko za 8 let za prvo obhajilo. 0632-362 8407 Prodam dekliško obhajilno obleko št. 7 zadnji mode. 0451-417 8613 FANTOVSKO BIRMANSKO OBLE-KO ugodno prodam. 0681-117 8564 Prodamo fantovsko obhajilno obleko, srajco, metuljška, čevelj, ugodno. 0411-498 8698 Prodam novo moško OBLEKO št. 50 za 9000 SIT. 0246-757_8652 OTR. OPREMA Kombiniran svetel otroški VOZIČEK, cena 5000 SIT. 0431-582 8269 Prodam dobro ohranjen AVTOSE-DE2, POVIJALNO MIZICO z banjico ter STOLČEK za dojenčka na 051-808 od 19 do 21. ure 8327 Prodam OTROŠKI VOZIČEK. Cena po dogovoru. 0620-730 8329 OSTALO Sedmi ponatis dokazuje, da so freizkušeni jedilniki in pecivo SES-RE VANDELINE RES DOBRI. Možni obroki- poštnina plačan. Naročila vsak dan po 0061/481-580 8249 Prodam ALG POSTELJNINO. 0242-552_8275 Imate bolečine v predelu trebuha, ki nastajajo iz neznanega vzroka, rano na želodcu, napenjanje ali druge prebavne motnje. Potem pozor! SIRUP iz naravnih zdravilnih zelišč vam bo olajšal bolečine in zdravstvene težave. Poklčite, ne bo vam žal. 0736-694_8298 Zelo ugodno prodam 10 kg in 5 kg plinske bombe za štedilnik. 058- 681_8444 Iščemo gospo, ki bi živela z našo mamo (Slovenka) v Istri ob morju. Naslov v oglasnem oddelku. 8499 Prodam drogove za fižol fižolovke. 0431-359_»so LESTVE iz LESA vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, 061/611-078 sen PRIDELKI JAMAHA, 200 cm3,1. 94, 4 kolesnik, odlično ohranjen, prodam. 0632- 597 8206 Prodam otroško KOLO Kekec, cena 5800 SIT. 0431-582 8268 Dva nova moška gorska KOLESA Rog 19 prestav SIS oprema, prodam po 25000 SIT. 0311-337 8302 Prodam KAVVASAKI KLR 650, rdeče barve, letnik 1995. 0491-406 8323 Prodam BT 50 S.prevoženih 1500 km, dobro ohranjen. 0312-353 8442 Prodam MOTOR TOMOS AVTOMA-TIK A 3, nov. 0411-724_8453 Prodam APN 6, I. 93, rdeč. Komen-da, 061/841-216_8592 OBVESTILA Trgovina ROLI alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ugodna ponudba In dostava na dom. Hrastje 20 A, 0324-461 ODPRTO od ponedeljka do petka od 9-12. ure in od 14-19. ure, sobota od 9-16. ure 6834 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO in na MADŽARSKO vsak teden. 0491- 442_8035 Orgaiziramo seminar, šolo VEDEŽEVANJA iz ciganskih kart. Karte in literaturo dobite na seminarju. Priče-tek 14.4. Število omejeno, vse dod. infor. vsak delavnik na 0061/142- 36-27_6527 NAKUPOVALNI IZLET V LENTI - na Madžarsko 19.4.97, cena prevoza 2000 SIT. Odhod z Jesenic 2.30 Iz Kranja 3.10. Inf. Na 0733-101 8336 SADIKE jagode, maline, ribeza, robide, palme, hortenzije, prodajamo. Kranj, C. 1. maja 4, 0324-979 Prodam ZEMLJO za vrtove. 0246- 833_7767 Prodam jesensko pridelan semenski krompir sorte: sante in krmni krompir. 0730-170_7983 SENO balirano, kvalitetno z dostavo, prodam. 0061/798-051 8091 Prodam SENO. Smole, Glinje 5, Cerklje, 421-040 8192 Prodam semenski KROMPIR Ca-lingford. Nasovče 13, Komenda B202 Prodam KROMPIR primeren za sajenje sante, krmilni krompir, dva teleta črnobela ter PUHALNIK Grič 400. 0631-581 8255 Prodam jaboka, krmilni in drobni krompir desire, cariingfort. Jerala, Podbrezje 218, 731-302 8270 Prodam KROMPIR karlingford in kennebeck, primeren za sajenje. Sr. Bitnje 6, Oman 8280 Prodam hlevski GNOJ. Hrastje 53 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. Podbrezje 222, 170-184_8312 Prodam BELI KROMPIR za sajenje, prva saditev. 0731-280 8322 Prodam SENO in OTAVO. 8344 f 57-447 Ugodno prodam cvetoče polviseče PELARGONIJE, bršlinke, surfinije, bidens. 0451-532, popoldan 8349 Prodam SENO. 0491-318 8374 Prodam KROMPIR, lanski uvoz, kenebek, kalingford, sante, jearla, desire. Praprotna polica 4, Cerklje Prodam semenski KROMPIR desire In kalnfort. Sp. Bitnje 3, 0311-950 8452_'_ Prodam ciprese, oves. 0331-830 8520_ Prodam 3 bale SILAŽE. 0461-222, zvečer 8537 Prodam ostanke semenskega krompirja disere, jeart In kenebek. 0491- 153 8691 Prodam semenski KROMPIR desire, lanski uvoz. Sr. vas 136, Šenčur sus ROŽE po samo 140 SIT; bršlinke, fuksije, molovke ... Sp. Besnica 63 0403-252 8649 POSESTI Prodamo VIKEND ob smučišču Črni Vrti nad Cerknem. Vikend je narejen do podaljšane četrte grad. faze, parcela v Izmeri 910 m2. Prodajna cena 60.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 5660 Figure Salons V NAŠEM SALONU VAM V ENI URI POMAGAMO: *da sc vam poveča razgibanost sklepov da se izognete glavobolom da izboljšate prekrvavitev, prebavo, odvajanje vode da zmanjšate telesno težo *da odstranite celulit *da pravilno oblikujete postavo *da se znebile bolečin v hrbtenici *da sc znebite stresov In popolnoma sprostile Vse to dosežete z medicinsko priznano in dolgo znano metodo Posebej priporočamo astmatikom, srčnim bolnikom in obolelim za multiplo sklerozo n JANKA PUCLjA 3 Tel.: 064/331-819 Del. čas od 8.30 -12. ure in 15. do 20. ure Prodamo parcelo v okolici šk. Loke s starejšo hišo In z vso dokumentacijo za nadomestno gradnjo. Prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNNINE. 623-117, 622- 318 5663 Prodamo stanovanjsko hišo S TRGOVSKIM LOKALOM v okolici Šk. Loke-atraktivna lokacija. Prodajna cena po dogovoru. PIA NEPRE-MIČNINE. 623-117, 622-318 5664 Takoj kupimo več manjših hiš In več zazidljivih parcel v okolici Šk. Loke In Kranja, za že znane kupce. PIA NEPREMIČNINE, 623-117. 622-318 Zazidljivo parcelo ali začetno gradnjo kupimo v okolici Kranja, Šk. Loke ali Medvod. Mike & CO d.o.o. 0226- 503 6175 Prodamo starejšo hišo, na lepi parceli 1000 m2, za 150.000 DEM. Mike & Comp., 226-503 8179 PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO - ŠENČUR-KRANJ, stara 20 let, zelo lepa, mirna lokacija, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623- 117 ««8 Večjo opuščeno KMETIJO do 10 km iz Kranja kupim. 0212-367 S7eo Večjo ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejšo hišo ob vpadnicah v Kranj kupim. 0212-367 5761 V Kranju ali okolici kupimo SAMOSTOJNO HIŠO z vrtom do cca. 150 000 DEM, kupimo tudi polovico oz. del HIŠE z malo vrta. MIKE & CO d.o.o., 0226-503 6173 V Zapužah oddamo 2 ss v 1. nads. hiša in 1 ss v pritličju hiše, zaželjena je oseba, ki bi pomagala pri hišnih delih. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7507 V Kranju prodamo GARAŽO v Šorlijevem naselju, v Ljubljani prodamo garažo v Šiški. K 3 KERN, 221-353,222-566 7509 V Gozd Martuljku prodamo HIŠO Brimerno za apartmaje. PIA JESE-ICE 0863-145_7956 V okolici Bleda prodamo HIŠO primerno za poslovno dejavnost. Cena 250 000 DEM. PIA NEPRE-MIČNINE ©863-145_7960 Trinajst kilometrov iz Kranja prodamo popolnoma novo vseljivo hišo na 2100 m2 zemljišča, z vsemi priključki, takoj prepis in vselitev, cena 450.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 8054 Prodamo v Podbrezju hišo dvojček 8 x 9,5 m, parela 386 m2, cena 80.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7488_ Prodamo Kranj starejšo hišo v bližini kopališča, cena 138.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7489 PRODAMO LJUBNO starejšo hišo na parceli 500 m2, cena 75000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7490 Prodamo v Strahinju polovico hiše, pritlični del, parcela 636 rr>2, možna tudi menjava za stanovanje. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7493 Prodamo v BITNJAH na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje. K 3 KERN, 221-353, 222-566 [NEPOZABNO, MODNO, ZABAVNOJ POROČNA OBLAČILA PRINC J r I I M Tudi letos so m ms jpripraviti^MebSe modne ije zanjo in zanj! KRANJ; Toaiictra U, •I..064/21144« \ UUBU ovškovo nabreift 53, [eb061/323 423 0ĆNA OBLAČILA K)' PNIH CENAH LAHKO' ENKRATNO NAJAMETE, ALIPASEODU " Panasonic Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 96.700 SIT KRANJ dO* telefon trade Cene so brez prometnega davka AVTOMATIKA za vaša obstoječa garažna vrata: - dvo in večkrilna, dvižna - krilna in drsna dvoriščna vrata POMOL Koper, d.o.o. 066/281-248, 691-984, 061/756-195 Zg. Kokra prodamo staro kmečko hišo, potrebno temeljite prenove, primerno za vikend, na 440 m2 zemljišča, mirna okolica za 50.000 DEM. AGENT KRANJ, 223-485 ali 0609/643-493_eo57 LOM na Vovčo prodamo zazidljivo parcelo 1080 m2, z lok. In grad. dovoljenjem, z že odmerjeno lok. za hišo, na lepi lokaciji, lep pogled na škofjeloško hribovje, za 40.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 8058 VEDEŽEVAIE - TAH0T G90 4102JI V Gorenji vasi prodamo vikend dimenzije 6x4 v dveh etažah na 136 m2 zemljišča z vso dokumentacijo še ne komplet izdelan, na lepi lokaciji, za 30.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 8089 V okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485,0609/643-493 607o Na Drulovki kupimo hišo, lahko dvojček ali končna vrstna, za znanega kupca do 270.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 6071 Agent - Kranj Glavni trg 16, Kranj ttl.:&64nZ3-48S,0609(634493 v NEPREMIČNINE AGENCIJA z najnižjimi stmikt našega posredovanja V okolici Kranja kupimo manjšo starejšo hišo, potrebno adaptacije obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 8081 V Stražišču prodamo hišo v dveh etažah, komplet izdelano, staro cca 25 let dim. 12,60 m x 10,30 m, na 600 m2 zemljišča, vseljivo po dogovoru za 370.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 8064 Hotemaže pri Preddvoru prodamo hišo staro cca 15 let na 1500 m2 zemljišča, vseljivo takoj, brez bremen, takoj prepis za 360.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493 6085 V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 350.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485 0609/643-493 8087 V Čirčah nujno prodamo 13 let staro visokopritlično, samostojno hišo, dim. 12x11 takoj vseljivo, na 600 m2 zemljišča, za 450.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493_8072 TRSTENIK ORLI prodamo zazidljivo parcelo 1000 m2 z vsemi urejenimi dokumenti za gradnjo, z elektriko In vodo na parceli, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493_8074 HIŠO staro cca. 25 let na Šenturški Gori, z gospodarskim poslopjem na 400 m2 zemljišča, brez centralne kurjave, lahko tudi za vikend, prodamo za 135000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_8075 Več hiš v okolici Kranja na različnih lokacijah, različnih dimenzij prodamo za informacije pokličite AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 8078 PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, 220.000 DEM. MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenem pasu. 280.000 DEM. PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji na parceli 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123 8170 PRODAMO BLEJSKA DOBRAVA obnovljeno dvostanovanjsko hišo, parcela 587 m2, cena 178.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7496 Prodamo ŽIGANJA VAS hiša v 3. gra. fazi, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7497 Prodamo ZALOG PRI CERKLJAH montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K3 KERN. 221-353. 222-566 7498 PRODAMO Boh. Bela zazidljivo parcelo 600 m2 z vsemi dokumenti, OLŠEVEK 1300 m2 zazidljive parcele z vso dokumentacijo, TU PALI ČE 2000 m2 zazidljive parcele. SENIČ-NO 1475 zazidljive parcele. K 3 KERN, 221-353. 222-566 7666 Prodamo zazidljivo parcelo od 500-800 m2 v bližini Begunj. K 3 KERN, 221-353, 222-566_7M7 V Kranju oddamo prtilični del hiše z opremo, CK in telefonom. K 3 KERN, 221-353,222-566 7925 99 Gostilna "Kveder Igor Kopač s.p. Sp. Luše 16, 4227 Selca tel 064/64-499 Nudimo vam hišne specijalitete in Jedi po naročila. Sprejemamo naročila za večje skupine. Del. čas: od torka do sobote od 12. do 23. ure, nedela od 11. do 20. ure Prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Žirovnice v izmeri 1500 m2. Vsa dokumentacija urejena. 0863-145 PIA JESENICE_7954 Najamemo večjo neopremljeno HIŠO v Kranju ali okolici do 700 DEM/mes. Po dogovoru hišo v celoti adaptiramo. PIA JESENICE 0863-145 7955 ^ BOUTIQUE(f ^* ~ MATURANTSKE. BIRMANSKE m POROČNE OBLEKE ***** S» ITALIJANSKA M0DA£ tel.222-774 PRODAMO GOZD MARTULJK dvostanovanjsko hišo na parceli 500 m2, 25 let, 275.000 DEM, PODLJUBELJ hišo v III. gr. fazi na parceli 1000 m2, cena po dogovoru, PRODAMO KRANJ okolica starejšo hišo primerno za gostinstvo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 8171 KUPIMO DRULOVKA kupimo del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem kupimo vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km starejšo hišo z vrtom, KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8172_ PRODAMO KRANJ okolica lepo sončno parcelo z gradbeno dokumentacijo, 1300 m2, PRODAMO KOVOR dve zazidljivo parceli 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, PRODAMO pod DOBRČO 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, PRODAMO OiOČE ind. parcelo ob cesti 6000 m2, 30 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8173_ PRODAMO NAKLO zazidljivo parcelo za poslovno stanovanjsko hišo (delavnico), PRODAMO ZG. DUPLJE zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, PRODAMO KAMNIK PEROVO 540 m2 z gradbeno dokumentacijo, 90.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8174 V Podbrezjah prodamo vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem, ob cesti, pnmerno za poslovno dejavnost 0* 500 m2 zemljišča, cena po dogo-voru. AGENT Kranj, 223-485 aH 0609/643-493_aort Na Jezerskem prodamo zidan vikend dim. 6x5, na 350 m2 zemljica, komplet zdelan, takoj vseljiv. mirna okolica, lepa sončna lega, * pogledom na okoliške gore, cena 130.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485,0609/643-493 eort V okolici Kranja kupimo zazidljivo parcelo, po možnosti z lokac. do* kum. oziroma z objektom v začetni gradbeni fazi ali z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_so* Prodam stanovanjsko HIŠO s IOOO m2 vrta v Čirčah. 0241-281 8«» Prodam pol starejše stanovanjska hiše cca 70 m2, v centru Kranja. Možno na obroke. Šifra: TAKOJ ei«1 SKOFJA LOKA (okolica 10 km): novo hišo na parceli cca 1200 rn2> 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s vR m2 poslovnih prostorov na parcejj 900 m2. PRODAMO KRANJ BITNJc dvostanovanjsko hišo 12x10 m ' dvema garažama, ob zelenem pasf na parceli 700 m2, 360.000 DEM-DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 aie» mmim ♦klaviature K0RG, R0LAND ( *kitare FENDER*mikrofoni SHURt ♦ojačevalci MARSHALL ♦ozvočenja in ostala oprema ODLIČNE KLASIČNI ŠPANSKE KITAM CAMPS KUPIMO KRANJ okolica do 15 WJ večjo gradbeno parcelo na lePJ lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA kupimo več manjših pare?1 za znane kupce. DOM NEPREMIC' NINE, 22-33-00, 0609/650-123 ^ ZAZIDLJIVO PARCELO 850 m2 n* relaciji Golnik Senično, ugodno pr°' dam. 057-882, do nedelje po 20. u" 8189 ^ Prodam cca 1600 kvadratov ZEMLJIŠČA na lepem kraju v Sp. Duplja"; Naslov v ogl. oddelku__ Prodam lepo GRADBENO BARAKO montažno z bivalnim prostoro" 3,60x3.60. 0227-104__f^i STAVBNO ZEMLJIŠČE v LesejJ 3088 m2, prodam za 160.000 DcN1-0061/218-968__m Starejšo HIŠO ali polovico hI*? vzamem v najem. Možen tudi naVm z delnim plačilom, ostalo 5 0327-040___J> V Kranjski gori oddam garažo Emono. 082-586 83 tel KERN doft 221- 353 222- 566 fax: 221-785 Maistrov trg 1^ 4000 Kranj Za več let oddam v najem TI 1/2 ha Gorice. 0323-796 RAVNIC lCAH.snP,D3 STANIČ KRANJ ALI MANJŠO VSELJIVO 160.000 DEM IN VAM CELOTNI POSTOPEK. 242-754_ STRUŽEVO prodamo starejšo vgjj ko pritlično hišo na sončni P3'^ 800 m2. STANING 242-754 __ BAŠEU prodamo novo nedoko"^ no visoko pritlično hišo 200 • |( stanovanjske površine na PJ,,tjfi 708 m2 za 130.000 DEM. STANI* 242-754 VELIKA PLANINA oddamo v dolflO očni najem 99 let planšarsko ■m-6x4 m2. STANING 242-754 r*-VlDEO-AUDIO-HI-FI »TOPSTVO IN PRODAJA 0Shmwod )OM£JSi DOL8V SURROUND LOGIC RECEIVER Z RV-6050R j3x95W DIN spredaj |2x 30W DIN lodoj f RDS radijski sprejemnik 130 rwstavjjivih postaj |Sieep ti mer izhod za aktivni subvvoofer k Dodatni par zvočnikov ^6aodio vhodov ^$5 funkcij no dalj. upravjalcu l uAS končna stopnja l^aternnitev displavo |Najnižjo cena v Evropi "*W NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY vtoeo KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 .Kup im zazidljivo parcelo relacija Naklo-Križđe, brez posrednikov. •471-782 8491 V okolici Medvod PRODAMO opremljeno enonadstropno stanovanjsko hišo, 300 m2, na parceli 1450 m2, cena 1 mil. DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Zbiljah PRODAMO ali ODDAMO komfortno stanovanjsko hišo, opremljeno, na parceli 900 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na KRVAVCU PRODAMO vikend hišo, 138 m2, cena 240.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V TUPALIČAH prodamo visokopri-tlično hišo, na parceli 1100 m2, za 180.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Takoj KUPIMO manjšo stanovanjsko HIŠO ali 400-600 m2 veliko parcelo v STRAŽIŠČU ali drugje na desnem bregu Save, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPIMO stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja, Nakla, Preddvora, Šenčurja, Cerkelj ali Hrastja, za znanega kupca, za približno 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Takoj KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL v okolici Kranja in škofje Loke, za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Škofji Loki PRODAMO parcelo z načrtom za nadomestno gradnjo, cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Lahek GUMI VOZ, tehtnico za 1000 kg in kompresor v okvari, prodam. O061/824-099 siez Prodam 10 m bukovih DRV, lahko tudi razžaganih. 0403-342 8215 Prodam bukova, hrastova DRVA po 3500 SIT za meter. «631-620, zvečer B2S4 Prodam suhi les, kolo Rog, gume s platišči za Viso, rabljeno in novo strešno ODeko. 0714-361 8381 OGLAS POD "ŠIFRO" Če jo oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro*' pri nas ne dajemo nobenih podatkov. tel : 064/24 21 21 r RJ RjRJpP^ •KRANJ Šuceva 27 v 'efe/cQ/ - Šk Loka tel.: 064/62 33 97 45 Qr)n OH BREZVRVIČNI TELEFONI. UU,0() h GSM, CENTRALE. MONTAŽE, re*P0 ZAŠČITE, ISDN. TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR NA GORENJSKEM KUPIMO BIVALNI VIKEND Z UREJENIM DOSTOJNOM. STANING 242-754_8551 V bližini Železnikov prodamo star-'|so hišo primerno za vikend na Pobočju za 35000 DEM. STANING gg-754__ 8552 nE?VL9y„KA Prodamo zazidljivo parcelo 530 m2. STANING 242-754 JESENICE prodamo zazidljivo parajo 612 m2. Cena 33.500 DEM. N0VAK NEON,862-877 eses HRIBAR BLESK d.0.0. IJTanJe lamelnih zaves MS. 225 204 k,?OVJE prodamo 3 stanovanjsko S? z velikim vrtom, cena 320.000 gM. NOVAK NEON.d.o.o. 862-877 KRANJ PRODAMO PARCELE ZG ffiPUE 600 m2 za 45000 DEM in ^ULOVKA 530 m2 je ravne parcele 2 500 m2 v hrib za 65000 DEM. C^SING, 224-210_ 8582 J?VED RIBNO prodamo hišo s plovnim prosotorom 130 m2 Sta-'ovanjske povr. 200 m2 posl. pros-25Jy, 1800 m2 parcele. Vsi priključki, •eiiko dvorišče za 240.000 DEM. ggjNG 863-150_8588 ffi^J OKOLICA TAKOJ KUPIMO POSTOJNO NOVEJŠO HIŠO Z Pnl?M- Cena do 300.000 DEM. <^G, 222-076_8587 JHfDVODE okolica takoj kupimo '"odrušinsko ali dvodružinsko hišo Q vilom. Cena do 300.000 DEM. ^RENJSKA TAKOJ KUPIMO VEČ OV^'DUIVIH PARCEL. POSING 222- PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". 0421-498 105 DUO vam nudi glasbo za ohceti in zabave. 0451-292 8356 Narodnozabavni TRIO aH DUO, igra za ohceti, obletnice, s petjem. 0731-015 8396 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE Save, Petrola, Krke in ostalih. 0310-537 3873 Zelo ugodni KREDITI, dostopni vsakomur! 0061/151-13-89 eoes KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 076 ali 863-150 l^pKolicI Medvod prodamo zazidljivo mjce'0 450 m2 z lokacijsko doku-'entacijo za 62000 DEM. Mike & ^P.. 226-503 8617 ^DOVUICA - ob cesti prodamo 8«novanjski objekt, primeren za Poslovno dejavnost, 140m2, 150.000 DEM in LESCE novo 5«°. 160m2, parcela 450m2 za 350.000 DEM. NEPREMIČNINE ^OZIRIS, tel.: 267-535 ado01?0"0' Cerklej prodamo starejšo r^aptirano hišo, za 150.000 DEM. M'K« & Co., 226-503 8618 okolica samos- Mik -— ♦$uPimc Šk. Loka 1IS 2l8 in 623-117 tol mo*s* Dft? Hl^° na '©P' lokaciji do 240 000 PIA NEPREMIČNINE 0622- Odkupujem sklade in delnice LIPA serija G. Plačam takoj. 0715-096 8271__ Kupim delnice Modernih interierov, Lip Bled, ter skladov. Gotovina takoj, pridemo na dom. 00609/65 10 30 8285_ CERTIFIKATI! Najboljša ponudba za vložitev certifikata ali ostanka! 0062/836-904 po 16. uri 8469 POZNANSTVA ŽENSKA stara 50 let, bi se rada poročila na kakršnokoli kmetijo, šifra: SPOZNAJVA SE 8225 VSAKO PETO PARKIRANJE NA GLOBUSU DOL MAJA GRATIS HRIBAR BLESK d.o.o. RAZNO PRODAM Prodam navadno OPEKO in dva otroška kolesa. 078-598_8473 Prodam več vrst rabljenih gum, dvojno pomivalno korito, štarter za Forda. 0325-862_852i Prodam suha cepljena DRVA in jesenove HLODE. 0620-582 8528 Prodam moško, žensko in otroško kolo, elek. motorje 0,5 1 KW in pomivalno korito. 0685-043 8621 Vam ,!niki - P/odamo novo STANO- Uflod K0 HIŠ0 v konini GF' cena fwP,a- Prodamo tudi starejšo spo-kj"ni§ko zaščiteno HIŠO v Železni-' PIA 622- 8635 Omenjan 8ko HI! ar>|sko cca. 1000 m2 zemlje na Npb£ln.ovifana. vseljiva takoj. 3l81 EM|ČNINE 0623-117, Vaniman!amo 1 nadstr. dvostano *oCT ,H,So ZA MANJŠO, enosta tlirn2|8ko cca- 1°00 m2 zem|le Predrt?1 kraJu- na relaciil KranJ ^siku VAŠA POT DO PROPAGANDNIH ARTIKLOV T-shirt majice, Polo majice, baseball kape, dežniki, usnjena galanterija, svilene kravate in rute, pisalni pribor, ure ter več kot 1000 ostalih poslovnih daril z dotiskom Vašega logotipa ali brez njega. IZJEMNO UGODNE CENE MONTAŽA STROPOV in pregradnih sten Knauf, Rigips, Armstrong in vsa soboslikarska in pleskarska dela, polaganje tapet in Demit fasade. Tel.: 78-960,718-606, 725-142 STAN. OPREMA Zelo ugodno prodam veliko konjsko KOŽO črno-rjavo. 0328-498 7857 Prodam dobro ohranjeno francosko POSTELJO 160 x 150 25000 SIT. 0324-340 8244 Ugodno prodam PREDSOBO, cena godogovoru. 0211-078 popoldan Poceni prodam JOGI 190x180, malo rabljen in dvosed raztegljiv. 0325- 077 8292 Ugodno prodam skoraj nov ležeči BOJLER 50 I. 0225-003 8305 Prodam novo BANJO Kolpasan 160 X 70. Cena po dogovoru. 0225-806 8328 Predsobno omaro dom oreh (Alples), prodam. 066-948, popoldan ssss Ugodno prodam POSTELJO 100x200 cm, stilno omaro in kuh. kredenco. 0691-826 ssis Prodam SPALNICO (francoska postelja, 2 nočni omarici, psiha z ogledalom, 3 delna omara) OMARO za predsobo, klubsko mizo, otroško posteljo z jogijem, otroško kolo BMX 20 col in otroško kolo DINO. n 326-653 AVTO ŠOLA ing. HUM AR NAJUSPEŠNEJŠA aviošoIa vožnja v ostbNih vozilih POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... iN Z MOTORNJM kolLSOM YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob 18n popoldne STORITVE ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne plise zavese, markize, vrata, okna ter harmonika vrata - dobava, montaža In servis. 0211-418, 714-519 1722 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje strenskih, stropnih in talnih lesnih oblog. 0422-193 2968 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...0242-037 3232_ TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! 0061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. 0738-333 ali 0609/628-616 3426_ Po ugodni ceni opravljamo VSA GRADBENA DELA. Naročila na 0064/736-327 od 19-22 h 3846 Izposoja orodja HILTI za štemanje, vrtanje, globinsko čiščenje KIRBY. 0411-808, popoldan 5050 PROTON RTV SERVIS vam popravi TV, VIDEO, STOLP, KAMERO in ostalo elektroniko. Bleivveisova 2 (kino Center) Kranj, 0222-004 5387 POPRAVLJAMO IN TAPECIRAMO VSE VRSTE PISARNIŠKIH STOLOV. 0064/324-741 ali 0609/643-281 5841 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. UGODNO! KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA 0328-169_6235 POLAGANJE VSEH VRST KERAMIČNIH PLOŠČIC, MARMORJA in GRANITA. 0061/627-356 in 041/ 666-299 8321 Priznana VEDEŽEVALKA prerokujem prihodnost. Najavite se osebno po 0064/326-541 6635 PARKET, KERAMIKO, PVC POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PARKET, UGODNO! TARLE, 0323-585 8750 POPRAVILA PRALNIH, POMIVALNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV. 0331-450 ali 0609/634-088 esss VSA GRADBENA DELA - od adaptacij, ometov, fasad, do raznih popravil ipd. Vse to opravimo hitro in kvalitetno ter poceni. Pokličite na 0228-308, kjer dobite vse ostale informacije 6940 Izposodite si video kamero Sonv, uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. 0222-055 7010 VEDEŽEVANJE ELEKTRO INŠTALACIJE - NOVOGRADNJE in ADAPTACIJE - izvajamo hitro in kvalitetno. 0064/245-379 aH 0609/641-662_roji OBDELAVA MANSARDE Z IZOLACIJO, predelnih sten v KNAUF SISTEM, ARMSTRONG spuščeni stropovi. 0064/491-425 aH 064/ 224-373_7189 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj_ 7463 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. Izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ. 0 in fax 332-260 7536 Kvalitetno izvajamo SLIKO-PLESKARSKA DELA, barvamo okna, vrata, radiatorje. Delamo fasade. Tel.: 061/ 764-157, dopoldan Prevzamemo vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. 0326-3037577 STEKLARSTVO SELIŠKAR: zastekl-jujemo vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in oprvljamo vsa steklars-ka dela. 0061/272-381_7596 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0621-443, po 19. uri 7727 Izvajam vse vrste kovinarskih uslug. 0241-128_7734 Izvajamo vse vrste notranjih in zunanjih pleskarskih del. 056-715 7770 Gradbeno podjetje izvaja vsa gradbena dela, vse vrste fasade, notranje omete, betonske in kamnite škarpe. 0212-046_7818 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. 0061/ 813-642 7827 IZOLACIJE SAJOVIC Partizanska 42, Kranj Tel.: 064/223-900 in 0609/613-635 v oglasnem od- 8857 IPrO rpMMERCE Kranj, tel.: (064) 241-071,241-108 PROTIVLOMNE, OKRASNE KOVINSKE MREŽE IZDELUJEMO PO NAROČILU IN RAZNE STOPNICE. 0064/806-026_bibs S skupino opravljamo vsa zidarska dela - hitro in poceni. 0041 661-497 8195 _ Rolete, žaluzije, lamelne zavese, plise zavese, komarniki, screen senčila. 0061/13-22-001 8200 Elektroinstalacije in montaže vseh vrst izvaja EPNEZ.s.p. 0311-530 7922_ Sončne bojlerje, avtomatiko, oljne gorilnike, servisiramo, dobavljamo, montiramo tudi od cisterne do peči. BETA-S, d.o.o., tel. fax: 874-059 7977 Sprejmemo vsa ZIDARSKA DELA, delamo kvalitetno in poceni. Oder imamo svoj. 0325-594 7999 Izdelujemo fasade, notranje in zunanje omete ter adaptiramo. 0421-049, mobi 041 666 872 sns S.P. ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela: notranji ometi, fasade z lastnim odrom, z materialom ali brez. 0227-031 8184 ŠIVILJSTVO POLAJNAR Iz Hrastja pri Kranju (četrta hiša od znaka Hrastje na desno) tel.: 064/323-034 * Vam po proizvodnih cenah nudi Dfistro Izbiro KVALITETNIH ŽENSKIH HLAČ, za vse postava, tudi za bodoča mamice * viskozne bluza (kratek in dolg rokav) ter ženski kompleti iz brušenih materialov Poceni, hitro in kvalitetno opravljamo vsa zidarska dela. 0224-151 B203 VODOVODNE INŠTALACIJE hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. KOŠNIK.s.p., 332-061_8251 Izdelujemo, obnavljamo sedežne garniture, kuhinjske kote, senčila za okna. 0241-309 8284 VEDEŽEVALKA DARJA vam nudi razlago sanj, splošno in erotično vedeževanje ter osebne in časovne horoskope. Informacije in naročila 0634-503 8304 Želite izvedeti vse o vaši prihodnosti, ljubezni, zdravju, poklicu, poslovnem uspehu. Pokličite VEDEŽEVALCA KARLA 0 064/736-694 8319 Strokovno obrezovanje drevja in grmovnic, urejevanje zelenih površin, svetovanje! 0310-744 8325 LAMELNE ZAVESE 2.370,00 SIT/m2 z montažo. Roletorstvo Berfan s.p. Tel.:061/342-464 in 0609/630-700 KOMBI prevozi in manjše selitve po ugodni ceni. Delam tudi ob nedeljah. 0621-609 _ 8330 ADAPTACIJE, GRADNJE, NOTR. in ZUNANJI OMETI, FASADE od 9 do 11. ure 0724-020 sasa Popravila vseh vrst TV APARATOV -TV GORENJE tudi na domu. 0331-199, šlnko_8346 RTV SERVIS NOVINEC - popravila vseh znamk televizorjev po zelo ugodni cenil 0331-245 8404 Hitro in kvalitetno opravljamo vsa dela na vodovodnih instalacijah in centralni kurjavi, po ugodnih cenah. Na željo opravimo tudi zidarska in keramičarska dela.0 061/653-043, 064/225-686, 0609/626-892 8446 SERVIS MONTAŽA * okna- vrata- senčila * suhomontažna prenova oken in vrat * stenske in stropne obloge * predelne stene * montaža pohištva UGODNE CENE-HITRO IZVEDBA TEL / FAX: 064/54-063 Izvajam manjša zidarska dela in belim. 0730-735_8472 PRODAJAMO IN POLAGAMO STREŠNO KRITINO IZ KAMNA, OBLAGANJE TAL, STEN. KLESAR, 0326-165 8487 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene tel. 471-813 0609/632-047 Izdelujemo, obnavljamo sedežne garniture, kuhinjske kote, senčila za okna. 0241-309 8496 Montaža stavbnega pohištva in oblog, suhomontažna prenova oken, ostala mizarska dela po naročilu. 066-244 8498 Ko ste nesigurni in ne veste kako ukrepati - pokličite VEDEŽEVALKO MIRJAM v njen studio FALL. Naročite se za osebni stik za vedeževanje in astrologijo z gospo Mileno. 0061/ 142-36-27_8526 Polaganje parketa in laminati talnih podov. 0863-035, fax 84-238 8529 Naša kompletna PARKETARSKA STORITEV do 30 m2, kotne letve + montaža brezplačna. 0872-517 8665 TV ANTENE, MONTAŽA, SERVIS, DOGRADITEV (POP, A, TV 3) kanala. 0225-255_8448 VODOVOD V HIŠI ALI KOPALNICI TER RAZNA MANJŠA POPRAVILA VAM NAREDIMO STROKOVNO - PO KONKURENČNIH CENAH. MATERIJAL BREZ DAVKA, KILOMETRINE NE ZARAČUNAVAMO! 051-4698458 SERVIS IN POPRAVILO VSEH PRALNIH STROJEV, tudi starejših. 0332-350,325-917 8471 RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: 064/411-605 MIŠO S.p. KRANJ tet.: 064/326-612 Tel.: 0609/641*034 * montaža in servis senčil rolete, žaluzije, lamelne zavese * montaža: talnih, atenskih in stropnih oblog * suhomontažna prenova oken in vrat * brušenje in lakiranje vseh vrst parketov * polaganje lamlnstnih parketov STANOVANJA KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_953 Prodamo dvosobno stanovanje v šk. Loki center 70 m2, za 85000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117. 622- 318 5671 Prodamo garsonjero v Šk. Loki v izmeri 26 m2, opremljena v celoti z belo tehniko, vsi priključki, starost cca. 20 let. Prodajna cena 57000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318_6142 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & comp. 226-503 6181 Na Planini II prodamo 2 ss, 68 m2, IV. nad.. CK, balkon, 100.000 DEM. Mike & Comp., 226-503 6162 Prodamo na Zlatem polju 3 ss, 71 m2, pritličje za 90.000 DEM in . popolnoma obnovljeno 3 ss za 115.000 DEM. Mike & Co. 226-503 8165_ V Šoriijevi prodamo 2 ss stanovanje, CK, 1. nadstr., telefon, balkon. Mike & CO d.o.o. 0226-503 6172 Prodamo 2,5 ss z atrijem v Šk. Loki Frankovo nas., nova kuhinja z belo tehniko, vsi priključki. Vseljivo julija 97. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623- 117_6877 Prodamo več večjih 2 ss stanovanj v Šk. Loki - Podlubnik. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 6878 Prodamo KRANJ atrijsko stanovanje na Planini 3 z lastnim vhodom, vel. 88 m2 s kletjo. K 3 KERN, 222-566, 221 - 353 7482 V Lescah prodamo 1,5 sobno, 37 m2, električno ogrevanje,pritličje. Mike & Comp. 226-503 7521 V Kranju prodamo 1 sobno 37 m2. CK, za 75000 DEM. Mike & Co. 226- 503 7522 Starejši vdovec, sam, najame garsonjero ali enosobno stanovanje v Kranju za daljši čas, najraje šoiiijeva -pritličje. 0064/245-208 po 16. uri KRANJ PLANINA III PRODAMO DVOINPOL SOBNO STANOVANJE 75 M2, VSI PRIKLJUČKI NIZEK BLOK LEPA OKOLICA ZA 117.000 DEM NUJNO! POSING, 224-210, 222-076_7681 Prodamo dvosobno stanovnje Skofja Loka Gorenja vas, v izmeri 56,50 m2, vsi priključki. Prodajna cena 75000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_7684 Takoj kupimo 2 ss s CK, do 2. nad., vti. Kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 7879 MALI OGLASI RAD 88 < POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Privoščite si vel in ie prihranile hkrati Gorenjski glas in Radio Poslovni val Vam svetujeta, kako si privoščiti več in še prihraniti hkrati. Škarje v roke, izrežite današnja oglasoa in v denarnico z njimi. Ko boste naročali storitve, na katere tokrat v "kuponskih oglasih" predstavljeni oglaševalci dajejo navedene super ugodnosti, bo zadoščalo, če boste s seboj imeli oglas in nižja cena bo Vaša. Prav zares si lahko privoščite in privarčujete hkrati! Če ŽELITE SODELOVATI KOT PONUDNIK: pravi naslov za dober dogovor je marketing Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111. Presenečeni boste nad našo super ponudbo za sodelovanje! P* 1 o% NA HRANO S PIJAČO Iritaifl' mm Prešernova 16, Kranj 19>fc_*r^89 TEL 064/225-690 PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, lasagne, ŠPAGETI, KALAMARI, MORSKI PES, ZREZKI, SOLATE, PALAČINKE IZ KRUŠNE PEČI S hrano vam bomo postregli v 1. nadstropju nad kava - barom. , DEL ČAS RESTAVRACIJE: OD 17. DO 24. URE, torek zaprto. Sug-------~~~------~---- 50% POPUSTA za tečaj CPP za A in B kategoriji ĐEMI Titova 18,4270 JESENICE ■ (POTOVALNA AGENCIJA I KOMPAS PEGAZ, d.o.o.) I TEL.: (064) 872-641, 83-289, FAX: (064) 81-768 DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 9.00 DO 17.00 • Lastni tečaj iz CPP za kategoriji AinB • Zdravniški pregledi za kategoriji AmB • Sodobno opremljena ovzila (YAMAHA 125 SR, FIAT UNO, RENAULT 5) • Možnost plačila na 3 obroke • Posebne ugodnosti za dijake in študente • Obnavljanje znanja voznikov; ki že imajo izpit * Izkušeni ter zanesljivi inštruktorji • Nagradna žrebanja za kandidate PRILAGODIMO SE TUDI POSEBNIM ŽELJAM KANDIDATOV! I Tečaji vsak ponedeljek! Za dijake in študente 10 % POPUSTA [ Poučujemo po novem sistemu (del. zvezek)! , Takoj kupimo 2 ss s C K, do 2. nad., v Sorlijevi ul., na Drulovki ali v škofji Loki. Mike & Comp. 226-503 7897 Prodamo dve 1 ss STANOVANJI v Železnikih. Samo resne ponudbe! PIA NEPREMIČNINE «622-318 in 623-117_7952 Prodamo več STANOVANJ na Jesenicah in okolici. « 863-145 7953 Na Jesenicah oddamo opremljeno GARSONJERO 24 m2. za 300 DEM mesečno. PIA JESENICE «863-145 7957 1 sobno STANOVANJE v Frankovem nas. prodam. «64-399 7985 Več enosobnih stanovanj različnih dimenzij in starosti prodamo, lahko takoj vseljivih. Cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_ 8051 Več 3 ss stanovanj v bližini ZD prodamo, od pritličja do IV. nads. vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493_8055 V Kranju nujno prodamo 2 ss s kabinetom, v V. nads. 71 m2, na ul. Juleta Gabrovška, vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_8056 Enosobno stanovanje v I. nads. 39,90 m2, vseljivo maja 97, z vsemi priključki prodamo za 70.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 8059 dvosobno stanovanje s kabinetom na Planini II, 71 m2 v I. nad. lepo vzdrževano z vsemi priključki, prodamo za 107.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 soeo Garsonjero 30,20 m2, v pritličju na ul. Gorenjskega odreda v Kranju, brez balkona, vseljivo po dogovoru, prodamo. Čena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493 8062 Več dvosobnih stanovanj na Drulovki prodamo, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_ 8063 Na Likozarjevi ul. v Kranju prodamo veliko dvosobno stanovanje 67 , v prvem nadstropju z vsemi priključki, velikim balkonom, obrnjeno proti Šenčurju, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 _ 8068 Imate starejše stanovanje pa ga ne rabite ali bi ga radi prodali pa vas zanima cena, pokličite AGENT Kranj 223-485 ali 0609/643-493 8073 V Kranju ul. Gorenjskega odreda prodamo lepo dvosobno stanovanje 63 m2 v VI., nad., takoj vseljivo obranjeno proti centru, lep razgled, mirna okolica, takoj prepis, cena 98000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 8053 V Preddvoru prodamo komfortno 3 ss mansardno stanovanje 84 m2 v alpskih blokih s pripadajočim zelenjavnim vrtom, z vsemi priključki, vseljivo takoj, prepis takoj za 140.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643493 8079 V Gorenji vasi v poljanski dolini prodamo dvosobno stanovanje 56 m2, z vsemi priključki, lepa mirna okolica, v drugem nadstropju z dvemi balkoni, za 75000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 8080 PRODAMO KRANJ Planina I novejše 1 ss, 39,5 m2/ll. 70000 DEM, selitev julija, ŠENČUR 1 ss, 44 m2, 1800 DEM/m2, KRANJ Planina II 2ss/v, 78 M2, 1500 dem/M2, KRANJ PLANINA I 2 ss/IV, 65 m2, 95000 DEM, KRANJ DRULOVKA 2 ss spremenjeno v 3 ss, 64 m2/l., sončno, etažna CK, 100.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00. 0609/650-123 8163 PRODAMO KRANJ Planina II 3 ss/ XII, 85 m2, 2 balkona, 128.000 DEM, KRANJ PLANINA III ATRIJSKO 2+2, 91 m2, obnovljeno, 160.000 DEM, PRODAMO KRANJ PLANINA III ATRIJSKO, 3 ss, 80 m2, izredno lepo, cena po dogovoru, KRANJ PLANINA I ATRIJSKO, 92 m2, 136.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8164 PRODAMO SKOFJA LOKA atrijsko novo 2,5 ss, 70 m2 + 40 m2 atrija, 140000 DEM, PRODAMO LJUBLJANA Bežigrad, 3 ss, 67,25 m2, 140.000 DEM, PRODAMO LJUBLJANA Ambrožev trg: garažni box, 12.000 dem, prodamo RADOVLJICA okolica: novo sončno 2 ss, 70 m2, 2000 DEM/m2. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 sies KUPIMO KRANJ 3 s stanovanje v S delu mesta in KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA 1 ss ali cca 50 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 siee ODDAMO ŠENČUR novo poslovno stan. hišo, cena po dogovoru, ODDAMO SKOFJA LOKA novejše atrijsko 2 ss, 70 m2 + 40 m2 atrija, 700 DEM/mes, ODDAMO JESENICE GARSONJERO, 23 m2, ni tel., 300 DEM/mes, letno predplačilo, ODDAMO KRANJ 1 ss, 30 m2, opremljeno, tel., 400 DEM/mes, samskim osebam, ODDAMO KRANJ Šorlijevo nas. 2 s+k, 67 m2/l, opremljeno, 600 DEM/mes, ODDAMO ŠENČUR stanovanje v hiši s posebnim vhodom, 70 m2, 420 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 8167 NEPREMIČNINE posing ■ POSLOVNI W INŽENIRING d.0.0. SVET R.E. d.0.0. Ljubljana nota Kranj Huje 33, 4000 Kranj ■ 4000 Krani NEPREMIČNINE teLO&^gJlC ENOTA KRANJ fttć064/330-1t2 KRANJ DRULOVKA zamenjamo 2 ss 62 m2 izredna bivalna lokacija z 30 m2 vrtne terase, za stanovanje v Kranju. «860-029, 0609/636-623 8512 Prodam 3 ss na Jesenicah. 504 1862- 8517 PLANINA I prodamo 2 sobno stanovanje 50 m2 s CK v 5 nad. in oprem, kuhinjo za 89000 DEM. STANING 242-754_sms ŠK.LOKA oddamo v najem novo 2,5 sobno stanovanje z atrijem, garažo, CK., tel. in opremljeno kuhinjo za 700 DEM. STANING 242-754_8546 V Kranju oddamo 1 sobno STANOVANJE paru brez otrok. STANING, 242-754 8556 MAK UM MJED d.o.o. PRODAJA NEPREM 4260 Bled, Ljubljanska cesta \ teL064/76-461, iax064/77-026 PIA nepremičnine, podružnica Skofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7,tel.:064/623-117, 064/622-318 NAJAMEMO KRANJ 1 ss, opremljeno, CK, tel., do 400 DEM. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/ 650-123 8168 V najem oddam manjše 2 ss, delno opremljeno, na Deteljici v Tržiču. «53-873 8213 Oddam SOBO v Mavčičah (Breg ob Savi). «401-512_8216 Na Planini oddam GARSONJERO za dobo enega leta - predplačilo. «061/210-610_8260 Na Koroški Beli oddam opremljeno stanovanje s telefonom, centralna. «82-586 8367 V Kranjski gori oddam opremljeno stanovanje 60 m2 s telefonom, CK za daljši čas. «82-586_8369 Nujno vzamem GARSONJERO v najem. Cena do 300 DEM. «228- 359 8385 GARSONJERO opremljeno na Bledu oddam, šifra: CENTER BLEDA mu Oddam 1 ss, CK v Tržiču. «311 -266 popoldan 8431 Kranj Planina I prodamo komfortno 3 ss 80 m2 stanovanje, cena 140.000 DEM. «323-632_msj Blizu Kranja oddam lepo opremljeno 2 sobno stanovanje. «327-382 esog JESENICE JAVORNIK prodamo 2ss 54 m2 s CK, telefonom, satelitsko v I. nadstropju za 49000 DEM. 0860-029, 0609/636-623 8S11 KRANJ ŠENČUR prodamo lepo 1 ss 45 m2, komffortno z nadstreškom za avto za 77000 DEM. POSING, 222- 076 8572 SKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo 1 ss 45 m2, komfortno za 75000 DEM. POSING. 222-076 8573 KRANJ PLANINA I prodamo 1 ss 40 m2, komfortno, novejše, za 70.000 DEM. POSING 222-076_8874 KRANJ ZLATO POLJE prodamo dvosobno stanovanje 48 m2, starejše za 70.000 DEM. POSING, 224- 210 8576 Planina II 2,5 ss 85 m2, pritličje z atrijem prodamo ali menjamo za dva manjša stanovanja na Planini III 2,5 ss 75 m2, 5. nad., prodamo. MIKE & comp, 226-503 8614 V Kranju kupimo 1 do 2 sobno stanovanje, tudi brez CK, plačilo v gotovini. MIKE & Comp, 226-5038615 Planina III 1 sobno, 42 m2, I. nad., prodamo 75000 DEM. Mike & comp. 226-503 8616 Najamemo več 1 ss STANOVANJ na območju ŠK. Loke - Železnikov za znane interesente. PIA NEPREMIČNINE «622-318, 623-117 BS31 Prodamo oz. menjamo pritlično 2 ss stanovanje 40 m2 z vrtom v červarju za vikend na Gorenjskem. Stanovanje je v celoti opremljeno. Cena oz. zamenjava po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE «622-318 in 623- 117 8633 POSEBNA PRODAJNA PONUDBA TEDNA: stanovanja: 3SS v KRANJU: 3 SS 71 rn2 v Soriijevem naselju v KRANJU: 2 SS 54 m2 v Soriijevem naselju v RADOVLJICI: 2 SS 50 m2, v 2. nadstropju na DRULOVKI: 2 SS 62 m2, v 2. nadstropju v KRANJU: več dvobosnih stanovanj na Planini v KRANJU: mansardno stanovanje 77 m2 na JESENICAH: 2 SS 68 m2, v 7. nadstropju z opremo hliot v HOTEMAŽAH: starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2 v PŠENIČNI POUCI: kmečka hiša z gosp. poslopjem na parceli 1.570 m2 v BITNJAH: starejšo obnovljeno hišo na parceli 800 m2 v SEBENJAH: pritličje nove hiše na parceli 800 m2 na OREHKU: pritličje hiše z vrtom na OREHKU: starejša pritlična hiša z delavnico na parceli 1.000 m2 v STRAZISCU: dvostanovanjsko hišo na parceli 900 m2 poslovni prostori: v KRANJU: živilska trgovina z inventarjem v centru BLEDA frizerski salon 60 m2, v centru BLEDA: gostinski lokal 250 m2 z vrtom 450 m2 v centru BLEDA: slaščičarna 100 m2 pod šmarno goro: poslovno-stanovanjsko hišo v gradnji K3 Korit, 222-566, 212-353 KRANJ ŠORLIJEVO NAS. PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE 54 M2. KOMFORTONO I. nads. za 90.000 DEM. POSING, 224-210 asn KRANJ PLANINA II prodamo 2 ss 51 m2, komfortno, lepo vzdrževano za 89000 DEM. POSING, 222- 076 8578 KRANJ ULICA GORENJSKEGA ODREDA prodamo dve dvosobni stanovanji 62,80 m2 za 102.000 DEM in 63 m2 za 98.000 DEM. POSING, 222-076_»579 PREDDVOR 3 ss mansardno stanovanje 85 m2 komfortno v lepem Dkolju za 130.000 DEM. POSING, 224-210_8580 KRANJ ZA ZDRAVSTVENIM DOMOM prodamo dve trosobni stanovanji 70 m2 takoj vseljivo za 100.000 DEM in 62 m2 komfortno adaptirano, CK, za 115.000 DEM. POSING 222- 076 8581 Kupimo X S stanovanje v Soriijevem naselju na Zlatem polhi. SVET NEPREMIČNINE, 3)0 -111 JESENICE - prodamo 2,5 ss v hiši v izmeri 64 m2, 100 m2 zemljišča, klet garaža. Cena 65000 DEM. NOVAK NEON.d.o.o., 862-877_sseo JESENICE prodamo komfortno 3 ss v izmeri 72 m2, cena 75000 DEM. NOVAK NEON.d.o.o., 862-877 ssei HRASTJE prodamo garsonjero 26 m2, I. nad. komfortno za 48.000 DEM. POSING, 224-210_sses KRANJ LEPA LOKACIJA prodamo garsonjero 31,30 m2, komfortna, nizek bolk, za 62000 DEM. POSING, 224-210 8569 ŽELEZNIKI prodamo lepo enosobno stanovanje 45 m2, komfortno, novejše. Nadstrešek za avto. Cena 60000 DEM. POSING, 224-210 8570 KRANJ PLANINA II prodamo enosobno stanovanje 45 m2, komfortno za 78000 DEM, in Planina III 43 m2, lepo predelano v enoinpoisobno za 84000 DEM. POSING, 224-210 8571 RADOVLJCA prodamo 1 ss 40 m2, vsi priključki, novejše za 79000 DEM in 2,5 ss 69 m2 adaptirano za 100.000 DEM. POSING, 863-1508583 JESENICE prodamo 3 ss 66 m2 vsi Eriključki, lepo urejeno za 63.000 EM. POSING, 863-150_8584 JESENICE Bokalova ul. prodamo 3 ss 70 m2 I. nad., vsi priključki za 75000 DEM. POSING, 863-150 8585 PLANINA I prodamo 2 ss 65 m2, komfortno, takoj vseljivo, vzhodna lega, ugodno 95.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 8604 BLIŽINA CENTRA prodamo 2 ss 63 m2, možnost pregraditve v 2,5, komfortno, takoj vseljivo, 98000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267 535 8605 PREDDVOR alpski blok prodamo novejše 3 ss 84 m2, 2. nadstropje, 130.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535_aeoe LESCE alpski blok prodamo ENOI-POLSOBNO stanovanje, 60 m2, 2. nadstropje, nova kuhinja, 97000 DEM, RADOVLJICA DVOSOBNO 69 m2 za 99000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535_8607 SKOFJA LOKA prodamo 1 ss 45 m2 za 75000 DEM in 2 ss 61 m2 za 97000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535_aeoe ZLATO POLJE prodamo trosobno stanovanje, plinsko ogrevanje, adaptirano, takoj vseljivo, ŠORLIJEVO NASELJE dvosobno, 54 m2, I. nads., 90.000 DEM. NEPREMIČ-NINE OZIRIS 267-535_8609 V Centru prodamo 2 ss mansardno, 72 m2 in 40 m2 podstrehe, CK. Mike & Comp., 226-503 8612 Na Zlatem polju prodamo 2 ss 61,50 m2, etažna CK. MIKE & COMP. 226- 503 8813 šk. Loka - Partizanska cesta: prodamo 3 ss stanovanje v izmeri 75 m2, vsi priključki, 3 nadstr., MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. PIA NEPREMIČNINE «622-318 in 623-117 sese šk. Loka - Podlubnik prodamo 3 ss stanovanje v izmeri 75 m2, vsi priključki, prodajna cena ugodna -MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! PIA NEPREMIČNINE «622-318 in 623-117 8637 Nujno najamemo 1 ss stanovanje na Jesenicah in v Kranju. PIA JESENICE «863-145_8638 V Kranjski Gori PRODAMO 3S stanovanje v pritličju nizkega bloka, delno opremljeno. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI PRODAMO 3S stanovanje v prvem nadstropju novejšega bloka, 77 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Preddvoru PRODAMO 3S stanovanje v mansardi alpskega bloka, 84 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. TRŽIČ- Pot na Zali rovt, PRODAMO obnovljeno 2-sobno stanovanje v prvem nadstropju, 53 m2, 73.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Deteljici PRODAMO 3 S stanovanje, 80 m2, vsi priključki, cefl* 108.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Spodnjem trgu v Škofji Lojf PRODAMO 2S stanovanje, 60 n» cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PODLUBNIK II. prodamo 2S starg vanje, 61 m2. za 97.000 DEM. SVP NEPREMIČNINE. 330-112.V FRANKOVEM NASELJU PRODAMO kon* fortno 1S stanovanje v drugog nadstropju, 45 m2 in starejše 2S stanovanje v četrtem nadstropju, S? m2. cena 75.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo 2 S stanovanje, 64 rn2. za110.000 DEM. SVP NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI PRODAMO 2S str novanje v pritličju nizkega bloka, & m2, v mirnem okolju, z velikim atrijeC in teraso, CK, KATV in telefonom, P 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Na Planini II PRODAMO garsonjer?. 33 m2, cena 65.000 DEM. SVP NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO 2S stanovanje, 65 m2, vsi priključki, cen? 98.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO 1S str novnje v enajstem nadstropju, 40 rn> za 69.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini III PRODAMO 1S stanovanje v petem nadstropju, 43 rn* pregrajeno. delno opremljeno. SVP NEPREMIČNINE, 330-112. V ŠORUJEVEM NASELJU PRODAMO 3S stanovanje. 72 m2. vseljhg kasneje, cena 130.000 DEM. SVP NEPREMIČNINE, 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranj*! PRODAMG več 3 S stanovanj. SVfc> NEPREMIČNINE, 330-112. V Šenčurju PRODAMO 1 S stanovanje z atrijem, 43 m2. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Staning 064 242 754 Kranj IY01l.1i.1mi) in kupujemo 7a v.-i- VARSTVO Če imate problem kam z vaš']? dojenčkom, me pokličite na «22^ 518_8& V varstvo vzamem 2 otroka, stara 1' 3 let. «403-355 VOZILA DELI Prodam gume z AL PLATIŠČI, skorti nove 14 col 185x60, cena po dogO" voru. «57-529 _ R 18 voznikova vrata, prtljažnik, 2 750 zadnja stena, 101 servo zavorn' boben. «311-494_Jj* Prodam TOVORNO PRIKOLICO # osebni avto. »311-843 se30 SUM ~TE E 061/570-089 NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ SLIM-TEE je naravni zeliščni čaj, ki pomaga pri hujšanju in ohranjanju idealne telesne teže brez omejevanja Vaših prehrambenih navad. Z naravnim SLIM-TEE čajem hujšate hitro in na zdrav način. Zmanjšuje Vam apetit, hkrati pa Vam krepi organizem in odpornost. SLIM-TEE veča vitalnost, Vas poživi in Vam daje občutek ugodja. Pospešuje tudi delovan 6 prebavnih sistemov in pomaga pri nespečnosti in koncentraciji- Mnenje naših kupcev: Se lepo zahvaljujem za čaj SUM-TEE, ki ml /e pomagal hujšanju. Veni kuri, to Je 45 dni, sem shujšala 9 kg. Uravnala s* ml je prebava, pa tudi potim se dosti manj kot prej. Zato priporočam vsem, ki jim odvečni kilogrami delajo težave, tial pijejo čaj SUM-TEE. Lep pozdrav in še enkrat lepa hvala. Anica KovaČlč, Ljubljan* Čaj SLM-TEE nima stranskih učinkov; analiza P št. 1402 e Rok dobave 14 dni; ponudba neomejena e CNECO, d.0.0., Lepodvorska 2, LJUBLJANA NAROČILNICA: cena 990 SIT+pttstroški ČAJ SLIM-TEE KOM.:............. PLAČILO PO POVZETJU Priimek in ime:............................................................................... Naslov:............................................................................................ Kraj:............................... Naročila po tel.: 061/570-08° Ali na naslov: 0'NECO, d.o.o., P.P. 11,1117 Ljubljane - Dravl|e Reklamacije: dogovor po telefonu. *<*ek, 11. aprila 1997 MALI OGLASI 45. STRAN • GORENJSKI GLAS t Vozila jj^kup, prodaja, prepis vozil, možna Sava staro za staro, možen kredit. ^0 AS.d.o.o., Polica pri Naklem, ^71-340 ali 312-255_9is „P^kup, prodaja vozil ter možna J3ava staro za staro. ADRIA SSjJO, »634-148 in 0609/632-577 ^"TRafiC povišan, I. 90, ohranjen, •^am. »0609/629-033 7598 **--- J^am SUZUKI SAMURAI, prav 91, posebna izvedba, dodatna ^gma. »740-077_82S6 ^GODNO PRODAMO R 19 GTS, I. TRAFIC FURGON povišan I. 93; ?,5 CAMPUS I. 93; ŠKODA FAVORIT ^ L 1.91, R 19 RT 1.4, 5 v I. 93. Za w* vozila možen kredit brez pologa. Ut^'a so servisirana. »422-52, I^jAULT PREŠA CERKLJE 8258 Slam VW KOMBI letnik 1984 1000 ^ + 3 sedeži. »401 -544 8264 Prodam Z 101, I. 79 in I. 81, registriran, ugodno. Koželj Roman, Zalog 60, Cerklje 8218 Prodam osebni avto GOLF GTD I. 89, registriran do 3/98, cena po dogovoru. »57-529 8222 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1990, ugodno. »806-275 8223 Prodam R TRAFIC letnik 85 po ugodni ceni. »51-540 8237 iviix;a!Y1ilk Prodam R 5 CAMPUS, letnik 93. Luže 43 8234 Prodam CITROEN OLTCIT, 1.91, lepo ohranjen, modre barve, registriran. Vse inf. na »56-085 823s Karambolirano ali slabo ohranjeno vozilo kupim. »061/344-929 in 0609/614-013 8236 DAIMCALL ^ODkuP-PRODAJA, MENJAVA iJARO 2A STARO TER PRENOS 2^TNIŠTVA. »325-981, 041 668- jjJjKlam SUBARU 700 SDX. 1631- 8003 dnKdam JUG0 45 ,etnik 1988' tn, 0 ohranjen, 100.000 km, registri d ^245-310 DEM. ,3r°dam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, li v", letnik 1990 oktober, lepo "ranjen, cena po dogovoru. *^51;229_8016 .Prpdam FORD ESCORT XR 3 i J^io, I.89, vsa dodatna oprema. 31311-381_8020 l^fOdam avto NISSAN MICRA, I. 86 D' Nerabljeno žensko kolo, brez Cgstav. »733-703_8224 Prodam JUGO KORAL 45, letnik ^B9. »325-543_ 8239 ioč?am,R 5 CAMPUS PLUS, letnik VJć, zelo ohranjen. »325-543 8240 prodam CUO RT 1.4, letnik 1991, Jjnino kovinske barve, Kveder Igor, v^0 9, »491-203 8252 MAZDO 323 SEDAN I. 91, I. 91, garažiran, 90.000 km, prvi lastnik, reg. do 11/97, prodam. Kuratova 1, Kokrica, »246-887 vsak dan po 20. uri 8281 Prodam GOLF 1.3 B, letnik 1988, lepo ohranjen, cena po dogovoru. »731-316 8291 Prodam OPEL KADETT, letnik 1986, dobro ohranjen, metalik sive barve, reg. do aprila 98. »330-439 8310 Prodam tovorno vozilo MERCEDES BENZ 308 D, I. 94, prevoženih 72000 km, reg. od 22.6. 97, zelo dobro ohranjen, vozen za B kategorijo. »411-379, GSM 041-638-559 8315 Prodam GOLFA diesel, letnik 1986. »332-564_8316 Prodamo odlično ohranjenega GOLFA, letnik 1981. »800-041 B318 Prodam JUGO 45 A, I.86, reg. do 5/ 97, cena 800 DEM. »862-744 8333 Prodam ENESU 1200, reg. do novembra in REZERVNE DELE. »621-962 8334 Prodam JUGO 45, letnik 89, lepo ohranjen. »223-506 6337 Prodam GOLF 1.1, letnik 80, reg. do 12. meseca 97, dobro ohranjen. »403-158 8339 Prodam OPEL CORSA 1.5 diesel, temno modra, I. 90, prev. 77 000 km, 3 V, drugi lastnik, cena po dogovoru. »733-076_-__ Prodam JUGO 45, letnik 91, rdeč, jgodno! »211-884_8343 Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, .88, odlično ohranjen. »688-024 »45________ Prodam OPEL KADETT 1.3 GLS, I. 39, lepo ohranjen, cena po dogovoru. »311-474_8351 Prodam ŠKODO FAVORIT BLUE LINE 6/93, 72000 km, cena po dogovoru, dodatna športna oprema, prvi lastnik, ohranjen, garažiran. »714-426_8355 Prodam KOMBI FIAT 238 B, vozen, neregistriran ter belega PONIJA, star 7 let, vajen dela v turizmu. «721- 557_ 8357 Prodam HONDO CIVIC HB, letnik 1994, elek. stekla. Vogrinčič, Hafnerjevo nas. 18, Skofja Loka_8358 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991, 90.000 km, kovinska modra barva, temna stekla, 5 v, radio. Registriran do 10/97, redno servisiran, cena 6900 DEM. »dopol. 282-425, do 13. ure, popoldne 715-898 po 14. uri OPEL VECTRA 1.6 GL, I. 90, 5 vrat. »242-277 8362 NISSAN SUNNY 1.6 SLX I.87, 4 vrata, reg. do 10/97, prvi lastnik. »242-277 8363 VW GOLF 1.3 JX, I. 87, 3 vrata, reg. do 10/97. »242-277_8364 R 5 CAMPUS I. 12/91, 5 vrat, 86000 km. »242-277_8365 SUBARU JUSTY 1.0 J, 2 WD, I.86, 3 vrata, prvi lastnik. »242-277 8366 UR6KA (več kot plesna šola) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, mL In na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce 064/411-581 WMMm AVTO AKUSTIK A «tP!N£ KENWOOD i BPhonocar fl& nioiveeiT Stružni kova 19 Tt» Art ot EntariDrmnt 4208 ŠENČUR y, Tel, Fax: 064/411 016 • BLAUPUNKT DUH IDC so.eho.fupp. r niLir o DECKER ,PpEL CORSA 1.2 SVVING I. 90, reg. starca 1998, prodam. »411-762 jg^am LADO SAMARO 1500, letnik brnv z avtoradijem Pioneer. Podale 178, na Taboru. »731-307 ^kupujemo LADE od letnika 85 -bJ. Gotovinsko plačilo. Uredimo StfjP'S. »323-298 in 0609/643-202 ifeam HYUNDAI PONY 1.5 GLS, %Jfl U*4j_\ vTbv-T. AVTOMOBILSKIH čr$li3S> »A*™ »MOKROEF amortizerji 126 P, I. 90, reg. do 2/98, rdeče barve, cena 1900 DEM, prodam. »421-687, zvečer 8439 Prodam GOLF JGLD, I. 85, bel, 140.000 km, reg. do 7/97, cena 4400 DEM. »061/823-078_8440 Prodam FORD MONDEO 1.6 CLX z ABS, 4 vrata, pomoćna streha, prva reg. marec 95. »312-376, zvečer 8441 Prodam FIAT TIPO 1.4 1.91, registriran do 12/97, lepo ohranjen, garažiran, možen kredit. ©710-098 8447 CITROEN AX, I. 12/90, prvi lastnik, grodam, dobro ohranjen. »421-676 Ugodno prodam tovornjak Z 635 za rezervne dele »331-409 8456 Prodam dobro ohranjeno, garažira-no LADO SAMARO 1500 S, I. 90, reg. do 28.3.98, prevoženih okrog 89000 km, cena 4000 DEM. »621-8408462 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: AUDI 100 2.8 E AVANT OUATTRO I. 92, FORD D ESCORT 1.6 D I. 85/86, FIAT TEMPRA 1.6 I, I. 91, OPEL ASTRA 1.8 SPORT KARAVAN, I. 95, ŠKODA FAVORIT 135 LS I. 91/92, GOLF I.88, JUGO 45 I. 90, 987, JUGO 55 I. 89/90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. »224-029 8464 GOLF serija III, letnik 1994, vijolične metalik barve, bencinar, z dod. opremo, prodam. »325-667 6468 Prodam R 4 GTL, I. 91, ohranjen, aaražiran, rdeče barve. »802-661 I76- Prodam dobro ohranjen CITROEN AX, garažiran I. 93. »246-682 8481 LADA SAMARA 1500 I. 93, MAZDA 323 1.3 I.85, prodamo. AVTOGAR-ANT 634-231_8483 R 41.85, R 41.87, R 5 CAMPUS I. 93, prodam. AVTOGARANT 634-231 8464 ODKUP.PRODAJA IN PREPIS VOZIL, ugodni krediti. AVTOGARANT 634-231_8485 MAZDA MX 31. 94, SEAT CORDOBA 1.8 GLX prodamo. AVTOGARANT 634-231 6486 AURISINA d.o.o.j FORD FIESTA 1.1,1.94 več vozil, AUDI S 6,1.95/9, vsa možna oprema. Velika izbira rabljenih avtomobilov, kredit in staro za staro. Tel.: 061/123-1873 do 16. ure, 064/242-296 po 16. uri. ROVER 216 SLI 1.94, ŠKODA FAVORIT 136 L, I. 91, prodamo. AVTOGARANT 634-231_8492 JUGO 45 A I. 88, JUGO 45 I. 87, prodamo. AVTOGARANT 634-231 8494 RENNAULT MEGANE 1.6 E coupe, I. 96, odlično ohranjen, prodamo. AV-TOGARANT 634-231_8495 BMW 316 I. 87, reg. do 3/98, dobro ohranjen, prodam. »061/168-55-11 8497 Prodam avto VISA CITROEN, dobro ohranjen, letnik 1986. »331-3578507 Prodam DELUKS 750 registriran dobro ohranjen, prvi lastnik. «330- 185 8515 Prodam JUGO 45,1.90, reg. do 5/97, cena 1400 DEM. «312-389 ssi6 GOLF JXD bele barve, troje vrat kot nov, ugodno. «325-211 8522 KADETT 1.3 S, I. 87, reg. 98/4. »421-191, po 16. uri 8524 HROŠČ, letnik 1976, obnovljen metalik barve. »245-024 8530 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SR BITNJE 22 TEL: 0641311-965 Prodam Z 128, letnik 1989, registrir-ana do 11/97. »451-236 8531 R 4 GTL, I.88, dobro ohranjen, reg. 98/4, 2400 DEM. »421-191, po 16. Uri 8533 MAZDA 121 16 V, I. 93, prevoženih 81000 km, prodam za 11900 DEM. »411-167 8535 Prodam GOLF diesel I. 91, rdeče barve, dobro ohranjen. »328-914 8540 JUGO 45, letnik 11/88, ohranjen, prodam. »324-692 8542 Prodam JUGO 55 AGV, I. 87, bele barve, reg. do 9/97. »83-701 8544 Prodam JUGO 45, letnik 1988, cena 2000 DEM. Potočnik, Nemilje 6a, 403-708 8554 Prodam GOLF GTI 16 V I. 87, rdeč. registriran do 29.3.98. »730-180 8558 Prodam R 5 FIVE, bele barve, letnik 1995. »801-414 8559 Prodam ŠKODO 120 L, I. 88, 50.000 km, prvi lastnik., 1800 DEM. »331- 691 8567 Prodam JUGO 45 E, nov. 86, dobro ohranjen. »227-255 ali 421-459 6594 Prodam DAIHATSU TURBO DIESEL, I. 90. FIAT 126 P, I. 88, dobro ohranjen. »332-289 8597 Prodam R 4 I. 85, reg. do 4/98, ugodno. »401-130 aeos Prodam JUGO 45,1.90. reg. do 2/98. « 51-931_ LADA SAMARA 1500. I. 93, 5500 DEM. »723-442 8610 Prodam R 4 GTL, I. 88, cena 2700 DEM in Z 101, I. 88. 0609/633-640 8624 RENAULT FUEGO 1.6 GT COUPE I. 84, reg. 5/98, zelo ugodno, prodam. »211-442 pop, 451-114 Boštjan 8625 GOLF GTI 1.8 16 V, letnik 1986, 135.000 km, prodam. »431-014 .popoldan, 222-627 dopoldan 8626 R 4, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. Cena 2300 DEM. »632- 924 8627 Prodasm R 4 GTL, I.86, dobro ohranjen, cena po dogovoru. »451-120 8639 Prodam JUGO 55,1.89, garažiran, 34 000 km, reg. do 29.4.98, cena 3 800 DEM. »738-047 8641 Prodam ALFA ROMEO 33 1.5,1.86 in JUGO KORAL 45,1. 89, reg. do 3/98. »324-954 8644 Prodam Z 101, I.77, registracija do oktobra, cena ugodna! »327-075 oBNOVa RENAULT POOBLAŠČENI RlZil.T AVT0KLEPAR AVTOVLEKA - AVTOKLEPARSTVO Bojan 2epič. s.p. Ftetnje 45, 4294 Križe tel./fax: 064/58-375 mobitel: 0609 626-375 Opravljamo pogodbena dela za Zavarovalnico Triglav, •Adriatic, Tilia in Slovenica Prodam JUGO 55,1.90, reg. do 8/97, garažiran, 1. barva, cena po dogovoru. »411-893 8647 Prodam Z 101 SKALA 55, I.89/8. lepo ohranjena in Z 128 SKALA 55, I.89. »471-647_aeso Prodam FIAT REGATA 100 S.i.e., letnik 87 ali menjam za manjše vozilo. »411-013 8653 Prodam Z 101 GTL 55, I.86, reg. do 6/97, lepo ohranjena. »226-504 8654 Prodam karambolirano R 4, nevozno, reg. celo leto. »55-026 po 19. Uri 8655 LADA SAMARA 1500, I.93, dobro ohranjena, prodam. »738-824 eese Prodamo osebni avtomobil OPEL KADETT diesel 1600, prevoženih 133 000 km, I.86, reg. do leta 98. Vse inf. na »891-322 v popoldanskem času od 17. ure naprej aese Prodam RENAULT ESPACE 2000 GTS, dva strešna okna, el. pomik stekel, 7 sedežev, I.88, reg. do junija 97. Cena po dogovoru. »451-775 in mob. 0609/647-183 8661 Prodam Z 101 POLY, 1.87. reg. do 24.12.97, dobro ohranjena. 0421-509, 0609/649-788 8662 Prodam JUGO 55, letnik 89, prvi lastnik. »245-318 8667 QMI - PTFE Teflonski dodatek olju * do 88 % manjša obraba motorja * trajnost zaščite: min. 80.000 km - max. 160.000 km * povp. 12 % višja kompresija * lažji zagon * povp. 5 % manjša poraba goriva * povp. 7,3 % večja moč * manjša poraba olja * zaščita pri hladnem zagonu * doziranje ob menjavi olja: 20 % QMI + 80 % olja VERTIGO d.o.o., Mestni trg 27,4220 Skofja Loka tel.: 064/624 228, tel. fax: 064/623 087 GORENJSKI GLAS • 46. STRAN MALI OGLASI Petek, 11. aprila 199? p ZAPOSLITVE Redna zaposlitev, dinamično delo, stimulacija, kolektiv. Vas zanima? Pokličite «76-622, od 17. do 20. ure 3184 POKLIČITE NA 634-064, 56-105, 0609/637-492 IN IZVEDELI BOSTE KAKO DODATNO ZASLUŽITI Z ATLASOM SVETA 2000! 8423 Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 104.? 91.2 105.9 91.2 če ste brez zaposlitve in imate dovolj prostega časa, vam nudimo za pošteno delo pošten zaslužek. Inform. sobota « 53-415 7217 Simpatično dekle za strežbo zaposlimo. Sobota, nedelja prosto. Kavni kotiček čuk, Kidričeva 47, Kranj 7720 Iščemo sposobne in komunikativne zastopnike za prodajo medicinskih aparatov. «55-446, 50-274 7784 Žensko za strežbo zaposlimo v gostinskem lokalu. «58-387 7773 Zaposlim KV MIZARJA. Mizarstvo Sitar, Šenčur, Velesovska 20, «411- 532_ _8283 Redno zaposlimo prodajalko oblačil ali pripravnico «225-162 8294 PRODAJALKO z izkušnjami zaposlimo v živilski stroki. «312-019 S320 Zaposlimo mlajšega moškega za delo pri galvanizaciji tiskanih vezij; lahko priučen delavec ali pripravnik. Ponudbe pod šifra: REDNO 8340 Honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi v kavarni. «422-341 ali 326-936 g352 Zaposlim ŠOFERJA C kategorije za vožnjo po Sloveniji. «620-700 8360 Iščem POMOČNICO za 1 x tedensko čiščenje stanovanja. Samo resne ponudbe na «0609/647-257 8372 Honorarno zaposlim od petka do nedelje popoldan v okrepčevalnici v Tržiču. «52-001_ ssso KAVA BAR v Radovljici nudi zaposlitev natakarici. «78-413 8391 Ste brez zaposlitve. Nudimo vam redno zaposlitev. «226-394 po 20. Url _8418 Iščemo pridno dekle za delo v strežbi. «731-246 8443 Vas zanima delo trgovca, trg. poslovodje, komercialista v uspešni tehnični trgovini? Ce imate nekaj delovnih izkušenj, ste doma Iz okolice Kranja, imate ustrezno izobrazbo trgovske smeri oz. možnosti, da si jo čimprej pridobite, ste vabljeni, da do 15. 4. 97 pokličete za informacije po tel.: 064/24-22-29. Pričakujemo nove sodelavce s svežimi idejami! Iščemo zastopnika za predstavitev in prodajo knjige uspešnice po podjetjih, Didakta Radovljica tel: (064) 715-515 fax: (064) 715-988 Iščemo dekle za strežbo v Okrepčevalnici Seljak, Preddvor. «451-606 7887 Dekle z izkušnjami za delo v strežbi zaposlimo. Inf. v brunarici Štern na Kokrlcl aH po «361-111_ma RAG TIME CLUB Kranj Išče nata-karja. Samo resne ponudbe na «245-471, od 14 do 17. ure 810» V Tržiču zaposlimo žensko za strežbo in picopeka. «52-055 8129 Zaposlimo komercialista za zunanjo trgovino. Prijave z dokazili v LE - TEHNIKA, Šuceva 27, Kranj. Redno zaposlimo KV in PU ZIDARJE. Pisne prijave na naslov STRATOS.d.o.o., 4246 Kamna gorica 59 b ali po telefonu 736-435, po 18. uri 8154 Iščem delo, lahko tudi na dom, imam večji prostor. «226-057 sisa Redno zaposlimo sposobnega kuharja. Gostilna KOŠIR, Pevno 15, Šk. Loka, «621-046 8201 Ovčarska skupnost Planina pod Golico išče PASTIRJA za pašo ovac na pašniku Golica. «800-309, 800-033, zvečer 8211 Dekle dobi delo v KAVA BARU v Kranju. «041 668-595 8212 Zaposlimo VOZNIKA kamiona v mednarodni špediciji. Pogoji: opravljen vozniški Izpit C in E kategorije, 2 letne delovne izkušnje v mednarodnih prevozih, oprvljena poklicna šola za voznika avtomehanika. Pisne vloge pošljite na naslov KOLI ŠPED.d.o,., Mednarodna špedicija, Gorenjesavska 9, Kranj, najkasneje do 20.4.97 8220 DENAR brez časa je suženjstvo, čas brez denarja je prav tako! Ali bi radi imeli oboje? Enkratna poslovna ideja. «310-074 8228 Dodatno honorarno delo dobi komunikativna oseba, ni akviziterstvo. «0609/618-714 8243 Zaposlimo delavca za delo na montaži iz Škofje Loke ali okolice. «631-264 8265 BIMO d.0.0. Kranj Kranj, Gorenjesavska 48 tel.: 064 311 422 ZAPOSLIMO 1. Predstavnika na terenu R Slovenije - SS izobrazba - izkušnje pri prodaji 2. Samostojni komercialist • VS izobrazba - izkušnje pri prodaji Ponudbe pošljite na naš naslov v 8 dneh. Organizatorja prodaje za trženje artiklov Iz programa. Vse za otroka zaposlimo. «061/1597-123, 061/ 1592-703_8451 V Škofji Loki zaposlim simpatično dekle z gostinsko šolo. «685-444 8474 Narodno zabavni ansambel Išče resno pevko. «332-432 8479 Zaposlimo sposobno FRIZERKO z nekaj prakse. Ponudbe pod šifro "MAJ". DISTRIBUTERSTVO tuje multinacio-nalke ima zaradi širitve poslovanja še nekaj prostih delovnih mest. «064/ 714-637 ponedeljek od 9. do 15. ure 8493_ Dekle za delo v bistroju zaposlimo, lastni prevoz. «731-293 ssoo Nudim dober honorarni zaslužek. Šifra: VZTRAJNOST_8502 TAKOJ ZAPOSLIMO trgovko v živilski trgovini. «225-720 8503 Nudimo delo v tesarstvu. «061/ 621-321, po 20. uri 8557 Iščemo dekle za delo v okrepčevalnici. «312-063 8562 V kava baru v škofji Loki iščemo simpatično dekle za honorarno delo. «633-450 8596 Zaposlimo za določen čas uslužbenca za delo v menjalnici. Pogoji: srednja ali višja izobrazba* starost do 27 let. Pisne prijave pošljite na naslov: WJLFAN, d.0.0.t Slovenski trg 3, KRANJ. Prijavi priložite fotokopijo spričevala in tel. številko, kamor vas lahko tudi pokličemo. Po telefonu ne dajemo nobenih dodatnih informacij. GOSTILNA v Kranj zaposli KV KUHARJA-ico. Obvezna praksa! «221-573_8599 Iščemo delavca za delo v gradbeništvu. «632-437 po 18. uri seoo Zaposlimo AVTOLIČARJA Tel.: 064/451-043 FOTOGRAF - INJA dobi službo! Pogoj vozniški Izpit B. Pisne ponudbe s sliko in s kratkim ročno napisanim življenjepisom pošljite na Gorenjski Glas pod Šifra: FOTOGRAF_8642 VOZNIK C, E kategorije, lahko tudi pripravnik, dobi delo za vožnje po Z Evropi. Šifra: VOZNIK_8646 VOZNIK C, E takoj dobi redno zaposlitev (mednarodni transport). «0609/622-945_msi C & A - podjetje brez konkurence nudi delo za trženje revolucionarnega izdelka. «311-101 8663 Zaposlimo dobro PRODAJALKO za živilsko trgovino v okolici Kranja. TeU 223-360 ŽIVALI Prodam BIKCA sim., 6 tednov starega. «733-409 8307 Prodam PRAŠIČE od 50-120 kg in bele piščance za zakol. Kurirska pot 11. «242-672_8314 Prodam 1 mesec staro SIMEN-TALKO in kvadrovec. «422-467 8326 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. «460-031 5335 TELICO simentalko, prodam ali menjam. «731-312 8342 Kupim več bikcev simentalcev, težkih 100-120 kg. «58-818 8348 Ugodno prodam sibirskega HUSKI-JA, samico, staro 18 mesecev, brez rodovnika. «718-664 8359 5-662 4-211 olpdojn 4240 Can 064/71 : 064/71 NEPREMIČNINSKO j *o POSLOVANJE Tel.: A ittni S Prodam BIKCA črno bel 10 dni. Babni vrt 2, »460-218 e& Prodam MLADO ZAJKLO z mladimi. »411-949 850» Prodam novo vrtno uto 2x2.30 nt cena po dogovoru. »721-255 85" Prodam TELETA stare 10 dni Žabnica 55, »311-812 Prodam BELE PIŠČANCE za pitanje od 300 SIT dalje. Zupančič, Sp. Otok 8 pri Podvinu 8623 Prodam sanske, rodovniške, vrhunske KOZE z mladiči ali brez. Slapšak, Sp. besnica 79 B, 0403-286_boso Po 15. aprilu bomo prodajali rjave JARKICE. Zbiramo naročila, Oman, Zminec 12, »621-475 B095 KAVKASKI OVČAR, mladiči z rodovnikom in cepljeni, prodam. Oče super šampion te pasme te pasme. 057- 373 8126 OVCO in JAGNJETA za pleme aH zakol, prodam. »403-611 zvečer 8180_ Prodam 5 BIKCEV od 100 do 500 kg, dve breji telici 7 mesecev in brejo kravo ter hladilnik za mleko 150 I. Zalog 17, Cerklje siss Podarim KUŽKA mešanca, manjše rasti. »801-612 sise FOXTERIERJI čistokrvni, stari 6 tednov, prodam. »801-635 8191 Prodam OVCE z jagnjeti. »723-207 6193_ _ Kupim BIKCA sim. težkega 350-400 kg. »736-605_8197 APRIKO PUDUA ugodno prodam. »733-544 8208 Prodam 10 dni starega bikca simentalca. Grad 5, Cerklje, 8217 RJAVE in GRAHASTE JARKICE ter rjave pred nesnostjo, prodam. Možna dostava na dom. Stanonlk, 0685- 546 8227 Prodam črno belo TELIČKO, staro 3 mesece. Luže 14, Visoko 8232 Prodam TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, pašno. Zg. Brnik 100 8246 Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo. »632-622_aaso KOZLIČKA par in KOZO, odlične vzreje, srnaste pasme, prodam. »692-006 82S3 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. Luže 37 8259 Ugodno prodamo teleta, krave simetalke, molzni stroj In puhalnlk Grič. »460-225_8267 Prodam bikca simentalca, starega tri tedne. »403-089 8272 KONJA starega 4 leta, visok 1.80 m, rjav, Slovaški toplokrvni, ujahan. »242-552 8276 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Sp. Brnik 63 6282 Prodam TELIČKO sim., težko 110 kg. »422-338 8283 PRAŠIČE od 70 -100 kg prodam. »061/651-625 8286 TELIČKO in BIKCA simentalca 120 kg za rejo ali zakol, prodam. 0472- 026 8296 . Prodam BIKCA starega en teden. Jama 34_8405 Prodam TELIČKO sim. staro 10 dni in KRAVO simentalko,ki bo če en mesec četrtič telila. Križnar, Okroglo 14, Naklo_Mil PURANE težke preko 2 kg stare 6 tednov ugodno prodam. 0241-189 8413__ TELIČKO simentalko staro en teden, prodam. Sajovic, Zg. Brnik 23 B416 Prodam BIKCA starega 10 dni. Ravne 30, pod Krvavcem 8368 Prodam TELIČKO simentalko. 0686-260 6384 Prodamo enoletne KOKOSI nesnice za nadaljnjo rejo ali zakol. Cena 200 SFT. Voklo 49, tel.: 491-250 Prodam PRAŠIČE od 60-90 kg. Suha pri Predosljah 24, Kranj, 0431-424 8386 LABRADORCE vrhunsko leglo, odličnih staršev, prodam. 053-841 8387 Prodam dve leti staro KOBILO, rjavo belo. Smokuč 23, Žirovnica 8393 Prodam dve KRAVI simentalki, breja 8 mesecev, ena s teletom. 0801- 059 8398 Prodam TELICO simentalko, težko 600 kg za zakol. Podbrezje 130, 731- 096 8400 Prodam mlade PAPIGE skobčevke, različnih barv. 058-009 84oi Prodam PRAŠIČA 120 kg, domača krma. 0633-885 8424 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. 0403-170 8430 Prodam KRAVO frizijko, brejo 8 mesecev. Zalog 6, Cerklje 8436 Prodam ČEBELARSKO OPREMO in 20 rabljenih AŽ PANJEV. 0061/823- 078 8437 Prodam mlado kravo prevesnico za zakol. 0411-610 8445 ROTVVEILER mladiče z rodovnikom, cepljeni, odličnih staršev, prodam za 600 DEM. 0332-460_8450 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. voklo 56, 0491- 277 8455 Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA. 0401-165_846i Prodam 7 tednov starega BIKCA sim. 0312-237 8465 Prodam BIKCA simentalca starega 5 tednov. Češnjevek 3, Cerklje, 0421- 540 8466 LABRADORCE mladiče z rodovnikom, prodam. 0311-471 8467 Prodam meso mladega bika, jedil" semenski krompir več sort in kupil11 14 dni starega bikca. 0471-084 852* Prodam enoletne KOKOŠI za zaW ali nadaljno rejo. Ažman, Suha 5 85» RJAVE KOKOŠI nesnice sredi ne** nosti prodam. Cena 500 SIT/ kom-0491-358 853« Prodam enoletne kokoši nesnice # nadaljno rejo ali očiščene. 049> 358 853« BELE PURANE šlrokoprsate pasn]J težke cca 2,5 kg, prodam. 0246" 514 m Prodam 14 dni starega bikca sin1 Adegas 17, Cerklje &> Kupim starejšo kravo simentalko teletom. 0421-341 8* Prodam 14 mesecev staro sim. in f tednov starega simentalca. Po? brezje 41 ČEBELE na mladem satju prodan1' 0411-303, po 20. uri_M Prodam JAGENJČKA in TELIČK" simentalko za zakol ali nadaljno rejo 0460-048_8»j JARKICE pred nesnostjo prodan* Hraše 5, Smlednik 0061/627-029 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANE LUKEŽ roj. Prestor se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Hvala ZB NOV in KS CENTER za lepe poslovilne besede, pevcem in g. duhovniku za opravljen obred. Posebna hvala osebju Doma upokojencev Kranj za 10-letno skrb in nego. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI Kranj, 8. aprila 1997 ZAHVALA Ob smrti naše mame, tašče in babice ANE DROLC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Milan z družino V SPOMIN ALOJZU OKORNU Minilo je leto, odkar si odšel, toda v srcih ostajaš z nami! VSI TVOJI ZAHVALA V 73. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil naš drag1 mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak JANKO MULEJ - ALENČ 1 gostilničar v pokoju iz Sp. Lipnice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečen* sožalja, darovano cvetje in sveče ter pomoč v najtežjih trenutkih. Zahval' dr. Grmovi, dr. Goljevi, sestri Jožici in vsemu osebju doma dr. JBflJj Benedika v Radovljici za dolgoletno zdravljenje, lajšanje bolečin in y# oskrbo. Zahvala AKRIS, d.o.o., pevcem in duhovnikoma za lepo opravljaj1 pogreb. Hvala g. Gabrijelu Koselju za lepe poslovilne besede. Hvala vsefljj ki ste pomagali pri pogrebu in vsem, ki ste ga pospremili v tako velike^ številu na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Hvala članom ZB NO za darovani venec, praporščakoma, sodelavcem Iskre mehanizmi 1 Železarne Jesenice za izrečena ustna in pisna sožalja in razumevanje teh težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Sp. Lipnica, 5. aprila 1997 ZAHVALE ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica BLAŽA KRAJNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, mašne darove in spremstvo ob njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo zapete žalostinke in podjetju Navček. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Šenčur, 9. aprila 1997 3. 5.1954 - 13. 4. 1996 V SPOMIN Ko se zlato sonce zdrami za daljnimi gorami, te pridem obiskat, ti moje duše svat. Mineva žalostno leto, ko si odšla draga mami in žena MARTINA MAJDA STARE roj. Šifrer Smrt je mejnik iivljenja, - a ne ljubezni. Frenk, Gregor in Klemen v imenu vseh sorodnikov Žabnica ZAHVALA V petek, 4. aprila 1997, smo se za vedno poslovili od našega dragega ata CIRILA JEREBA, st. iz Stražišča pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala doktor Jožefi Jeraj za dolgoletno zdravljenje, Veri Marn za pomoč na našem domu, stražiškemu župniku Cirilu Berglezu za lepo opravljen obred in pevcem Društva upokojencev Kranj za zapete pesmi. Vsem, še enkrat hvala! Sinovi z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice LJUDMILE ŠVAB se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli iskreno sožalje, darovali cvetje in sveče ter oddelku 512 iz Peka za denarno pomoč. Posebna zahvala gre Onkološkemu inštitutu, osebni zdravnici dr. Benedičičevi, patronažni sestri Cvetki Debevc in njenemu možu Janezu Debevcu za pomoč v času njene bolezni; gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem PUERI - CANTORU za zapetje žalostinke, g. Pangeršiču za igranje Tišine, g. Valjavcu za lepe poslovilne besede ter vsem, ki ste jo pospremili na nieni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA In je usojeno drevesom in je usojeno ljudem. (Tone Kuntner) V četrtek, 3. aprila, smo se na bistriškem pokopališču poslednjič poslovili od JANEZA ROZMANA upokojenega strojevodje Slovenskih železnic 30. 3.1938 - 28. 3.1997 Vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih njegove hude bolezni z njim in z nami. Zahvaljujemo se vsem njegovim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga osrečevali z obiski v bolnišnici na Jesenicah. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ortopedskega in kirurškega oddelka Bolnišnice Jesenice za odlično nego in vsakodnevno pozornost. Posebna hvala nekdanji sovaščanki, medicinski sestri Emi in bratrancu Sodjevemu Jožu. Hvala vsem, ki ste se poslednjič poslovili od Janeza na mestu zadnjega počitka in na pogrebni slovenosti. Zahvaljujemo se za sveče in cvetje v njegov spomin in darove za obnovo cerkve sv. Ahaca na Nemškem Rovtu. Zahvaljujemo se gasilcem za častno stražo, množično spremstvo in pozdrav s sireno, govornikoma g. Pangeršiču in g. Šiljarju in nekdanjim sodelavcem, ki so s piskom lokomotive zaznamovali Žalostni trenutek. Najlepša hvala pevcem kvarteta iz Jereke za zapete žalostinke. Hvala domačemu župniku g. Dolencu in patru Alojzu Marklju za mašni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim hvala za vse dobro, kar ste naredili v Janezov spomin. VSI NJEGOVI Bohinjska Bistrica, 8. aprila 1997 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, brata, strica, svaka MATIJA NOGRASKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in Rancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala urgentni ekipi ZD Kranj, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, gasilcem, govorniku za Poslovilne besede, Navčku in pogrebni službi KS Predoslje. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in ga tako številno pospremili na zadnjo pot, še enkrat hvala. ŽALUJOČI: žena Olga, sestra in bratje z družinami ter ostali sorodniki Predoslje, Ljubljana, Nova vas pri Lescah, 6. aprila 1997 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame ROZALIJE LOTRIČ Brinarjeve mame iz Dražgoš se lepo zahvaljujemo sosedom za pomoč, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem drugim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. kaplanu, cerkvenim pevcem in zvonarju za lep pogrebni obred. Zahvala tudi g. Mihu Prevcu za izrečene poslovilne besede. VSI NJENI ZAHVALA V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta ANGELA GRADIŠAR p.d. Jakobčeva mama, roj. Zupan Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala zdravnikom in strežnemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice in zdravnici ZD Kranj dr. Primožičevi. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru Triglav Duplje za zapete žalostinke in DU Naklo za izkazano pozornost, ZB Duplje, in podjetju Navček. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJENI Duplje, 4. aprila 1997 ZAHVALA Le delo, skrb, bolezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je iivljenje. V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica FRANČIŠKA SEKNE roj. Lipar, Na vasi 15, Voglje Iskreno se zahvaljujemo sosedom, posebej sosedi Francki, botrom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zdravniku dr. Dragu Lombarju za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Najlepša hvala gospodu župniku Isteniču, vogljanskemu župniku Antonu čoparju in salezijanskemu duhovniku Janezu Žerovniku za opravljen cerkveni pogreb. Hvala vogljanskemu pevskemu zboru ter oktetu iz Vogelj za spremstvo in petje. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Voglje, Zapoge, TVboje, Hrastje, Jama, Čadovlje ZADNJE NOVICE CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL.: 064 -242 221 TEIEFAX:0B4 - 242 35 Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo na lokalni cesti L 6411 Bohinjska Bela - Obrne, zaradi nadaljevanja del pri preplastitvi ceste - popolna zapora ceste od 14. 4.1997 do 25. 4. 1997, vsak dan od 7.00 do 18.00 ure, razen ob nedeljah in praznikih. Obvoz za vsa vozila v času zapore je po regionalni cesti R - 315 Bled - Bohinjska Bistrica. Avtobusno postajališče za vasi Obrne in Bohinjska Bela, bo ob regionalni cesti R 315. G.G. Atleti in forma drugič V uredništvo Gorenjskega glasa smo prejeli dopis, v katerem Dušan Pire, direktor AK Triglav iz Kranja, piše, da je pisanje v rubriki G.G. v Gorenjskem glasu št. 27. z dne 4. aprila, za atlete AK Triglav ialjivo. Da si tekmovalci, ki so na zimskem driavnem prvenstvu 1997 osvojili štirinajst kolajn, take "strokovne" ocene ne zaslutijo. "Postavite se v kožo mladih ljudi, ki trenirajo petkrat, nekateri celo devetkrat tedensko, za nagrado pa v vašem časopisu lahko preberejo tako ialjivo izjavo," piše v nadaljevanju. "Če je rubrika namenjena šalam, naj te ne vsebujejo izjav, ki so ialjive za osebe, ki so v tej rubriki omenjene," je še dodano. P.S.: Za rubriko G.G. v Gorenjskem glasu je res značilno, da v njej na stvari, ki se zgodijo na Gorenjskem, gledamo s humorne plati, in pričakujemo, da rubriko na ta način sprejemajo tudi naši bralci. Zaradi morebitnega drugačnega razumevanja se prizadetim (v sestavku ni bila nobena oseba omenjena poimensko) iz srca opravičujemo in AK Triglav tudi vnaprej telimo še veliko uspehov in tudi člankov o le-teh na športnih straneh Gorenjskega glasa. Telekom^) Slovenije PE Kranj TELEFON V VSAK GORENJSKI DOM Cena telefonskega priključka 102.959,00 SIT, plačljivo v 6 mesečnih obrokih. POSEBNO Drugi telefonski priključek v gospodinjstvu za 30% ceneje. Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 080 80 80. V Teletrgovini v Kranju je možen nakup sodobnih telefonskih aparatov, ob vključitvi pa nudimo brezplačno dostavo in montažo. Občina Cerklje Urad župana Župan občine Cerklje in predsedsnik pripravljalnega odbora jubilejne 30. razstave cvetja, obrti, ribištva, čebelarstva in lovstva objavljam naslednji RAZPIS Zbiramo ponudbe za gostinske storitve na 30. jubilejni razstavi v Cerkljah od 25. do vključno 29. junija 1997. K ponudbi priložite potrdila o registrirani dejavnosti in morebitna priporočila oziroma potrditve o uspešnosti. Ponudbe v zaprti kuverti pošljite do vključno 25. aprila 1997 na naslov: Občina Cerklje, Cerklje, Ulica Franca Barleta 23 z oznako v levem spodnjem kotu kuverte: Ne odpiraj - RAZSTAVA Župan občine Cerklje in predsednik Pripravljalnega odbora Franc Cebulj GBD Oortnjiia borzne poiridnilka iruiba i.i. Koroška 33, Kranj 0 064/361-300 Želite prodati svoje delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaSe prihranke? OGLASITE SE PRI NAS, RADI VAM BOMO SVETOVALI. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Računalniški eopnecring d.0.0., Zavod za raCunalailko izobrafcvmje Jaka Platile 13,4000 Kranj, SLOVENIJA CEKTRAIA+386 64 331 441, FAX:+386 64 325 978 SERVIS:+386 64 350 210, TEHNIČNA P0M0Č:+386 64 350 900 PRODAIA+316 64 350 200, EOBRAŽEV ANJE+386 64 350 201,350 901 E-POŠT AoooMio@ik>LMt, oipomoc^eaKUi, INTERNET;hQp>ww^pMji •širok epekter računalniških tečajev... ...KAKOVOST ZAGOTOVLJENA... •Novi In rabljeni osebni računalniki, ostala računalniška oprema PRI NAS VIRUSI NE RAZSAJAJO-ŠE VEDNO IMAMO ZDRAVE CENE! Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Tokrat je bilo pasje Čirče - Tokrat je na vrsti kinološko obarvana Kamera presenečenja, saj smo na čudoviti, sončni dan obiskali Jožeta Slabeta iz Čirč, ki je ponosni lastnik svoje mlade psičke Tare, sicer francoskega ovčarja bauceron. Presenečenje mu je namenila zena Bojana. Ko smo Jožeta obiskali, je za svojo psičko ravno pripravljal kočo, pravzaprav je pripravl- jal les, iz katerega bo nato koča nastala. Jože je sicer že upokojen, mnogi bralci pa ga verjetno poznate iz svojega vozniškega vaje-ništva, saj je bil najprej 10 let inštruktor vožnje, kasneje pa 15 let predsednik izpitne komisije v Kranju. In kot človek, ki je precejšen del svojega življenja preživel tesno povezan s poučevanjem vožnje, ima na trenutno stanje kar nekaj pripomb. Še najbolj pa ga moti, pravi, da sedanje uvajanje kandidatov v zelo težke prometne razmere. Predvsem ga, zbode, ko vidi, kako morajo kandidati obračati na zelo prometnih cestah. "S tem nič ne pridobijo," bi vam dejal. No, pa bodi dovoli prometa in se raje posvetimo človekovemu najboljšemu prijatelju - psu. Ti imajo, kakor smo izvedeli v Kinološkem društvu Naklo, kamor smo Jožeta peljali* veliko raje otroke in ženske kot pa moške. Hm, a zato me sosedova psica vedno pozdravi z renčaniem. Bom° naslednjič poskusili z lasuljo. Še mar-sikaj drugega o psih boste izvedeli, # si ogledate Kamero presenečenj* danes ob 20.20 na programu Gore* njske televizije TELE-TV. • S. Šubic U I in *d or hr lo da so Ur >pAb*, Ali VtS,W»TePA B*w» lp> A«V)o^e ? 5* SeoAj TfcAjfi NA Sifto- 5 pravilnim naslovom hitreje do ciljal Kako? Poglejte v priročnik Poštna storitve in poštna številke v Republiki Sloveniji-Na voljo vam ja na vaši postil =lADiO c=?Ani 91.3 Ffl STBREO VSAKO NEDELJO OB 11.00 URI - PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU